gospodarske, obertniške « nar ® Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane začelo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 1. maja 1861. Odperto vžije, kar pisemce je tečnega v % # nj« Delà je res več s petkratnim našim Krajncom zavoljo kantonskih cest. m se Ke sèm ter želni ljudj ^ W U d to ka je naš de- hor v predzadnji ej zastran kantonskih t sklenil, je že post • # > moramo jim da se: o d v e r n ej pokladanjem, pa je tudi dobiček toliko večji. (Kerhke in snhe kopita se omehčajo) panje se odverne, ki se po stisnjenih kopitih zlasti na terdih tleh pogostoma nahaj a, ako se kopito in bincelj večkrat na dan z oso lj eno vodo zmoči. Kuhinska sol pote guje namrec vse krive misli, ponoviti še enkrat ? kar smo že v 17. listu 79 Novicu na 137. str ekli 9 da to. kar deželni zbor v (mokroto) iz zraka na-se in derží rog bolj vlažen. Se bolje je pa glycerin (Oelsiiss), ki ima posebno vlažno vlago V ^ lastnost in kopito dolgo vlažno derží, takih zadevah sklene, po deželni ustavi ne dokler ni od višjega cesarskega u pred ce se tudi le malo po Vsak tak sklep mora iti do cesarsk • v * isje poterdi, ga njem ravnaj kot k posij • * J fr itva po ter j eno. gosposke; če ga poskam, da se po krat z njim namaže. 55 Fundgrube." 9 ako ga ne poterdi, ga posije deželnemu zboru Naprava zoper ogenj nazaj, zbor je morajo rekli, t e r j e i ^ y in ta vzame to rec vnovic v dark. Deželni Iz Dolcnskega. Ker 55 Novice" rade naznanjate enoglasno te cestne zadeve za take spoznal 9 da se čitateljem svojim vse, kar jim je v prid, vam bojo gotovo eska miru v roke dati; al, kakor smo gori če že drugod ne zbor klep mora » da j lj biti od skega poglavarstva ? ka , poprej popa se dozdaj se ni moglo z» diti zbor nehal. Poterp noti ker j tedaj komaj teden pretekel ka Je da se ta reč na post resi, da se n e p 1 e d e t v kak dreg Od so slišali «•osp kantonskih poglavarjev pa je tudi pričako ker dobro došle tudi sledeče verstice o neki, pa saj tukaj redki napravi zoper ogenj. Vidil sem jo une dní nekje na Dolenskem, in ker mi je jako koristna, naj jo povem. Pridši v neki kraj sem vidil na več mestih j^me kopati, v jame velike iz prav debelih smrekovih dog na reje ne kadí vlagati, v kadi pa vodo voziti. Vprašavši čemu da je vse to, čeravno sem sam pri sebi mislil in 9 glas deželnega bora, v kterem so glasovali tudi 8koraJ vedil> kai imelo to biti, sem kmali zvedil 9 da nekteri kantonsk poglavarji sam i da boj kal s del td dokler se predio cr & deželnega zbo ne resi ? umi kar menda ne bo dolgo terpelo Gospodarske skušnje. (Kolikrát na dan naj se poklada molzni zoper ogenj. Kakor sem zapazil, so jame na najnevar-niših krajih, to je ali blizo lesenih hiš, ali pa pri takih, ki so zlo delec od vode. Pokrite so take z vodo napolnjene kadí z debelirni lesenimi pokrovi, na pokrovih pa so veliki kamni, da jih ne morejo otroci razkriti. Te tako koristne naprave nisem jez se uikjer drugod V I z i vini?) Divja živina ne jé dvakrat ali trikrat na dan, ampak tolikrát, kolikorkrat je lačna in ima kaj jesti, in jé toliko, na dolenski strani vidil; mislim pa, da bi je trebalo p0 vseh vaeéh, pa tudi pri hišah, ki stojé na samem, in po_ sebno tam, kjer ni prav blizo vode. Saj 9 ■■■■■ se čuje mnogokra^ da je sita. To bi imeli gospodarji tudi pri živini v hlevu posnemati in ji več ko dva- ali trikrat pokladati, ako kaki toziti: da bi se bil lahko ogenj pogasil, ako bi bilo le mal vode pri rokah. Večkrat se nameri, da je ni zadosti le en ali dva škafa, ali kolikor je je v hiši, in ravno ta posebni vzroki niso zoper to. Kjer cr ospodar svojo živiuo z večjo skerbjo ar lešta 9 ji poklada petkrat na dan: zju krat misli m bi jo iz takih nalašč zato pripravljenih kadi jerr.ali in tako ogenj razširil. pogasili, dokler se še ni preveč Prijatel „Novic". traj, dopoldne, opoldne, popoldne in zvečer, toda dopol-dne in popoldne seji daje le malo klaje. Dve uri potem, ko je živina klajo požerla, je klaja v želodcu in čevah že skor prekuhana in iz nje napravljeni mlečni sok je že Realna SOla M nje pOmCIl ZlaSti Za krajHSkO večidel prepeljan v kri. Ravno zato mislimo, da je prav in živinski naturi primerno, da se ji petkrat poklada. Povsod tudi deželo kjer tako delajo, manj klaje več zdá in tekne živini Ne samo naši ljudje 9 ampak tudi drugi po druzih si a bej a klaja bolje. Posebno pa ste dve okoljšini, kjer deželah ne vejo še dosti, kakošne šole prav za prav sa je petkratno pokladanje koristilo. Namreč takrat, kadar se realke. živini pres n a (frišna) klaja poklada, zlasti pres na Realne šole so nova stvar v našem cesarstvu, še îe d e t e lj a ; ce mora živina 6 ur ali še dalje take klaje kakih 10 let stare; ni tedaj čuda, da ljudje ne vejo 9 k aj cakati, žrč pogoltno in se lahko prezrč, dajo napenjati začne; se ucí v njih, in kaj bodo mladenci, ki so se izučili v teh živini pa, ki ni tako lačna, ker se ji petkrat čeravno manj šolah. Ako bi bilo ime njih bolj jasno, bi jim bila tudi na enkrat jesti dá, ji ne bo presna detelja tako lahko ško- stvar jasneja. Ce pa si je tudi Nemec izposodil ptuje dovala. Drugo, da živini večkratno pokladanje bolj tekne, (latinsko) ime, da ž njim zaznamuje te šole, ga moramo je takrat, ko s lab ej o klajo dobiva, ktere se ji mora več tudi mi obderžati, da si ne hodimo Dreveč navskriž. Ce bi na enkrat pokladati; take klaje, če se živina tudi mi obderžati, da si ne hodimo prevec navskriz. preveč ž hotli po svojem te šole kerstiti, bi jim utegnili najbolje reči njo nabaše, ne prekuha želodec tako hitro in ji ne tekne dj ans ke šole ali šole za d j a u s k o ž i v 1 j e n j e ; • t njim tako ? če se ji pa po malem večkrat dá, se vse bolje po- zlo podobne šole so kerstili nekdaj obertnijske šole 9 142 rokodelske sole itd. Mládenec namreč, ki je doveršil ljudske a4i normalne sole in hoče, kakor pravijo, „naprej studirati", stopi v gimnazijske šole, kterim so nekdaj rekli ;jlatinsk^^.sole zato, ker je učenje latinskega jezika bilo eíí^ja^j^/poglavitnlh naukov; sedaj je to ime že za-starano iu^ttfv/šoIe se imenujejo gimnazijske šole. Po doveršeni gimnazii prestopi mládenec ali v bogoslovne šole (alumnat ali „lemenat" kakor mu naši priprosti ljudje pravijo) in postaue mašnik, ali gré pravnih ali pravda r s k i h vednost ali pa zdrav i 1st va se učit; nekteri pa se podajo v tište šole, v kterih se za učnike gimnazijskih ali realnih šol izučijo. Razun teh šol so pa se v našem cesarstvu leta 1851 osnovale še druge šole in to so gori omenjene realne šole. Kaj je zapopadek teh šol, ki so poslednje leta tako imenitne postale, bomo svojim bravcom po domače povedali po besedah sedanjega gosp. vodja naše realke, ki je popolnoma zveden v teh rečeh in ki je zgodovino, napravo in pomen teh šol dobro popisal in lepo razjasnuje važnost teh šol, zlasti za našo deželo. Tudi poprejšni začasui vodja naše realke, gospod Peteruel, je v nekem šolskem letníku ravno to reč z živo besedo razložit in mnogo pripomogel k boljemu zapopadku teh koristnih šol. Al ker je stvar nova, in ker ljudje težko spoznajo, da bi se mogel kmet kje drugod kmetijstva učiti kakor s hlapcovskim delom, in rokodelec in obertnik kje drugod obertnijstva kakor edino Ie, če gré za fauta h kakemu mojstru, ni čuda, da le po-časi prédira nova stvar stare in vkoreninjene misli. Perva realnim šolam nekako podobna šola se je ustanovila na Dunaji leta 1770 pod cesarico Marijo Tcrezijo. Pozneje je bilo več drugih šol za kupčijstvo, obertnijstvo in umetnost ves voljno osnovanih; pa še le leta 1851 so 12. svečana poterdili sedanji cesar napravo realnih šol, ko se je spozualo, da tudi taki ljudje, ki hočejo kdaj zvedeni obertniki iu rokodeici biti in si s tem kruha služiti, morajo v vednostih, ki jih njih stan potřebuje, dobro podučeni biti. Skor bi se smelo reci, da to, kar so šole kmetijstva za mládenče, ki hočejo kadaj dobro podučeni kmetijski gospodarji biti, ravno to so realne šole za mládenče, ki hočejo kadaj v rokodelstvih, obert-uijstvu in mnogoterih umetnijah zvedeni možaki in mojstri biti. Kakor je namen kmetijskih šol povzdig-niti umno kmetijstvo in gospodarstvo, tako je namen realnih šol povzdiguiti rokodelstvo, obertnijstvo in umetništvo. Nekdaj smo potřebovali le ptujcov, če smo hotli kakošno umetno orodje, kakošno mašino imeti; če smo potřebovali kakošnega inženirja, da nam je zmeril polje, mogel je priti ptujec zato ; če smo hotli kakošno fabriko napraviti, mogel je priti ptujec, še celó ptujih zi-darjev za kako posebno hišo nam je bilo treba, ali pa so naši domači ljudje mogli deleč kam v šolo iti, da so si pridobili potrebne vednosti. In tako je hitalo naše domače rokodelstvo in obertnijstvo; čudili smo se, kaj ptujci znajo, mi pa, ki imamo tudi dosti prebrisanih glav med seboj, nismo nič pravega znali, in tako daleč smo prišli, da smo celó mislili, da kaj takega ni za nas! Realne šole imajo namen, naše domače ljudi poteg-niti iz mlake nevednosti obertuijske in rokodelske, in čeravno so nad realkami še višje šole za višje umetnijstvo, so one veudar že zadostne, napraviti prebrisane obertnike in rokodelce, prave mojstre v mnogih rečéh. Ze pri realnih šolah ste dve stopuji, zato so realne šole, ki se imenujejo nižje ali spod nje realke, iu pa realne šole, kterim se pravi višje realke. Nižje realke so take, ktere terpé 2, večidel pa 3 leta, višja realka pa terpi tudi 3 leta. Ko je tedaj naš fant dokončal 4 letne ljudske ali normalne šole, in se hoče podati h kakemu boljemu roko-delstvu ali obertnijstvu, stopi v nižjo realko; kar seje tù naučil, mu je zadosti, ako se hoće poprijeti le kakega nizjega rokodelstva ali obertnijstva. Ako pa želi nastopiti obertnijski stan, ki potřebuje več vednosti, pa gré se v višjo realko in doverší tam še 3 leta, ki mu pomagajo potem v bolji stau ali v boljo službo. Ce je tako mládenec 10 let v šolo hodil (4 leta v ljudsko šolo, 6 pa v realko), je pripraven za mnogoverstne obertnijske in rokodelske stanove in službe, ki jih sedanji čas potřebuje. Tudi tisti učenci, ki hočejo biti kadaj iz-verstni učitelji ljudskih šol, bi mogli v realki izučeni biti, da bodo potem sposobni podučevati mladino v mnogih receh, ki so že ali še bodo naloge ljudskih šol. .(Dalje prihodnjič.) Domači pogovori o zdravilih. (Dalje in konec.) Pri meni domá je kmet, o kterem £ré glas, da zná prav vsako merzlico odpraviti. Ker ljudje zatega voljo stavijo nekako zaupanje va-nj, je, se vé da tudi lahko precej štiman zato. Se vé da on svoje skrivne umet-nosti nikomur ne pové za noben denar ne. Tudi jaz sem si kaj dosti prizadjati mogel, preden sem mu usta odperl in skrivnost od njega zvedil. Ko sem ga enkrat močno pri-vijal in nadlezeval, seze za tram in verže terdo, suho, okroglasto černo kepo, suheinu jabelku podobno pred me, ter pravi: ,5S tem-le jez merzlico otpravljam, pa ugani, kaj je to?" Zastonj sem ugibal, se vé da, kdo bi vraga! na suhe konjske jajca mislil. Toraj mi pové in pravi, kadar imam mlado žebe, ga popravim, njegove spolovila namesti da bi jih psu vergel, posušim in suhe ljudém zoper merzlico dajem. Da seru jih ž njimi že dosti ozdravil, vé cela naša in dosti druzih far. „Kdor ima merzlico, dobre zobé in će I us ti, mu kar suhe konjske jajca žve-čiti svetujem, ker nek gotovo pomagajo; saj porok sem mu, da mu škodovale gotovo drugače ne bodo. ako le celih ne požre ali se jih preveč ne nameće. Janez, mi ne smeš zameriti, da sem skrivnost, merzlico ozdravljati, dozdaj samo nama znano, zbleknil in ljudém povedal. Mislim, da se bojo tvoji žebički zatega voljo ravno tako brez vse nevarnosti po gmajni pasli, kakor dozdaj in da jih merzlični ne bojo roparsko napadali, kar bi pač gerdo bilo. Moj sosed Martin Koren, po domače ;,Kralj", kmet blizo Zužemberka, zná m o lit vi co in klet vi co, s ktero, verjemite mi, prav vsako bolezen, bodi notranjo ali unanjo, gotovo ozdravi, ali, kakor ljudje pravijo, zagovori. In zatega voljo imajo ljudje grozno zaupanje do njega. Da! on ima več bolnikov, kakor naj bo kteri hoče zdravnik na deželi; mogoče, da jih ima kaka konjederka ali konjederec še več, zdravnik pa ne! Spervega je samo kačji in druzih merčesov strup zagovarjal, kmali je pa molitvico in kletvico zoper vsako bolezen sduhtal, ki gotovo v vsaki bolezni pomaga, ali saj on in ljudje imajo terdno vero, da gotovo pomaga, zato se ne bojijo ne bolezni ne strupenih kač. Martin, ne smeš mi zameriti, da tvojo umetnost, ljudí ozdravljati, vesvoljnemu svetu oznanim. Saj ti Ie čast in slavo želim, ljudém pa ljubo zdravje. Mogoče, da bojo potem iz druzih dežel k tebi bolniki romali in po zadob-Ijenem zdravju tebi čast in hvalo peli. Dozdaj te je samo jZužernberk in njegova okolica poznala; toraj naj povem tvojo umetnost celemu slovanskému svetu, tebi na čast in Ijudem v korist; zakaj ti si že mnogo mnogo bolnikov vsake baže ozdravil, in pri ozdravljenju ne potřebuješ nobenih zdravil, nobene učenosti, nobene » °*arje, bradovice © ne tajim, vem živega přisel, in veselo zakričal : francozi (Syphilis, Psora und Sicosis) so vzrok vseh bolezen čio- Te veštva! Vsi lahkoverneži so z glavami kimali in rekli: Res suhe konjske jajca je, res je, res je, taka je, prav ima No, to so pač cudeži ! ! Vem, bote rekli prijatli cukra: Pa dosti ljudi ozdravile ! so homeopaticne kuglice vendar le ze i f ? I • Pa Hahneman, zvita glava, ni bil nikakor zadovoljen, da so jih. Saj so jih mertvaške kosti, kraljeva kletvica, cigansko mendranje, Mesmerjevi burki tudi neizrečeno dosti! Al kdor misli, da koga take bedarije ozdravijo, ima sicer dobro vero, pa malo da je sovražnike človeškega rodu s svojim dobrim nosom uma in pameti. Vem pa tudi, da se vsaka učenost ložej iz zavohal, ampak on ga je želei tudi popolnoma zatreti, ker bukev nauči, al zdravništvo nikdar ne; zakaj bolezni se mislil je, ako pripravno orožje zoper garje, francoze in bradovice znajde in jih zatare, potem Ijudje ne bodo no- sočasniki garje skoraj pri vsake benih bolezen imeli; zdravi bojo kot ribe, starosti se bojo pa nikdar y ne dajo nikakor več vohati, kakor so Hahneman in njegovi bolniku vohali, vidili jih niso l Oni so irneli sicer res dober nos y sušili J mah bo po njih rastel, starosti bojo v zemljo lezli pa slabe oci in zamasene ali kostnaté usesa; zdaj je vse in se v prah drobili, kakor stelja na gmajni! Pripravno drugač; zdaj imamo slab nos, mu prav malo zaupamo y orozje zuajti mu je bila mala skerb; kmali si zmisli in imamo pa bistre oči in čiste ušesa, in skušamo vsako bo-naredí cele kupe cukrastih kuglic, jim dá medicinske imena, lezen viditi in sli šat i, preden jo ozdravljati začnemo. ker pa cuker nobene moči nima je mogel zopet vsaki ku glici po svoji lastui volji posebno skrivno moč dati > ne Drugikrat kaj druzega. Vsakemu svoje! je geslo moje brez zamere! Pa kterim vcčo > dru gim manjso, kakor se mu je zdelo! on je V Komendi. Dr. Janez Podliščekov. « le rekel, in kar je rekel, se je zgodilo! je bilo res! Tako je rekel, da ima cukrasta kuglica, ki se ji pravi „žveplo (Sulfur) ? tako silovito moč i da če eno na jeziku stopiš, Sila kola lomi. se bo čisto sama 30 — 50 dni zoper garje (ali druge bolezni 5 „Novice" so nam že razlagale, kako nevarno da jer kterih so garje krive) junaško borila, in ako ona v tem se z zakotnimi pisači pečati, pa tudi v nemških časnikih casu garij ne zamori * w J1 znaš cez 50 dni še eno kroglico na pomoč poslati! Drugim je dal moči le za nekoliko ur, se večkrat take pritožbe berej Al če se ta reč na vse straní preudari, vendar b zopet drugim za več tednov in mescov 5 nekterim pa je dal zakotnih pisačev ne bomo, dokler bo dohtarjev ali adv tako grozno silovito moč, da jih še dobro poduhati ne smeš katov malo. Eni so si že dosti nabrali, zato se s kako Bog obvari, da bi močno zasmerčal skočila bi vsa majhno recjo pecati nočejo; drugim se delo merzi, sicer grozovitost na te, kakor mačka na miš in • f gorje tebi! vsako delo radi prevzamejo > pa ga puste, da ga rija gloda Vsem kuglicam je pa dal zopet po svoji lastni volji neiz- Tožnik hodi prosit in javkat, kdaj bo ze njegova rec na rečene slabosti; vsaka reč jim vzame vso njih silovitost: versto prišla, pa kaj dobi za tolažbo? Gospod dohtar mu 144 tlopoveduje, da ima preveć delà, da ne more vsega tako naglo opraviti, kakor si sam želi. Gotova potreba je več pravoznanskih dohtarjev, če hoćemo, da bodo pravde od rok šle, in tožniki ne bodo škode terpeli. V taki zadregi je res skor bolje, da toženec k zakotnemu pisača gré, da mu za kako majhno reč tožbo naredi in mu manj plaća kakor dohtarju, in ou jo sam gosposki oddá, in na tožni dan se tudi sam zagovarja, kakor da leta in leta čaka, da mu jo dohtar doverši. Saj smo tudi prepričani, da soduiki poštenemu tožniku radi pomagajo, če se spodobno obnaša. Poznamo poštenega moža, ki je neko tožbo dohtarju izročil in ga prosil, naj mu to reč berž ko je moč v red spravi, ako previdi, da pravico dobiti zamore. Gospod je rekel, na vsako vižo imate pravico to terjati, in se vam tudi spolniti mora; toda jez moram komisijo terjati in za-stopni možje morajo presoditi, ali je kupljena reč za to rabo, za kar ste jo vi kupili ali ne. Zastopni možje so pismeno spoznali, da blago za nobeno rabo ni, tožnik je mogel zastopne možé plaćati, dohtar je pa dotične liste seboj vzel. V pol leta tožnik dohtarja praša, kako deleč je že z njegovo pravdo? Dohtar mu odgovori: Prijatel! ta reč je težavna ; za tistega gospoda, ki ga vi tožiti hoćete, tudi jez delam (kakor da bi tega pred vedil ne bil), pa bom že naredil; bom pa drugemu dohtarju podpisati dal. Ali je to prav, namestovati dve strani — naj sodi vsak sam. Ko je poltretje leto preteklo, je imel tožnik pri-ložnost z gospodom govoriti, ki je v pravdah izveden; vso prigodbo mu je natanko dopovedal; gospod mu reče: Vi pri teh okolišinah pravde zgubiti ne morete, toda če se ne bote podvizali, v pol leta je pravda zastarana in pravica za tožbo zgubljena. Mož gré berž k dohtarju, iu mu to, kar je zvedil, pové, dohtar mu pa serdito pravi: „kaj bo zgubijeno, sej imamo pisma v rokah, ki nam pravico pričajo". Res! pisma so bile v rokah, pa so tudi tako dolgo v rokah ostale, da je bila tožba zastarana. Ako bi bil dohtar pisma sodni gosposki pred izročil, bi bila pravica za tožbo obranjena; ker pa tega storil ni, je bilo pravde konec. Najbolj čudno je pa še to, da je dohtar zato, ker ga je tožnik večkrat priganjat hodil, v rajtengo uapisal za za m ud o časa pri večkratnem posvetovanji toliko in toliko. Po pretečenih treh letih je imel tožnik zopet priložnost z gori omenjenim gospodom govoriti; povedal mu je, da se je tista pravda res zastarala in prašal je, kaj je zdaj storiti, kdo bo škodo terpel? Gospod je rekel, dohtar je kriv, da je pravda zastarana, tedaj je dolžan, škodo po-verniti, pa tudi vsak drug tako pravi. Mož prepričan, da ga je dohtar le za nos vodil, je vse svoje pisma od njega vzel, in jih drugemu dohtarju s to prošnjo podal, naj po-prejšnega dohtarja za povračilo škode loži. Gospod je tožbo prevzel, pa je že čez leto in dan, al pisma še zmiraj v omari mirno počivajo, dasiravno tožnik vseskozi prosit hodi, da bi se konec storil pravdi. Ali se je tedaj čuditi, da si kmet raji zakotnega pisača poišče, ki svoje delo saj berž opravi, naj je že tako ali tako? ' ___ — k. Peticija (prošnja) Slovencov do c. kr« deržavnega ministra gospoda viteza Scluneiiinga o zadevah soistva, ces. uradnij in razglaševanja ces. postav in druzih oklicov. Sedaj, ko je gosp. minister sam mnogokrat imenovano in po vseh slovenskih okrajnah podpisano prošnjo v roke dobil, se spodobi sele, da jo razglasimo cele m u svetu. Tako-le se glasi: „Vaša Ekscelencija! Da ste bili na slavno mesto derž. ministra poklicani, sprejéli so to narodi cesarstva s prevelikim veseljem, ia Vaše misli razglašene zastran notranje politike so jim dale priložnost, svojo dovoljnost glasno glasno na znanje dati. Toraj odkritoserčno in radostno spoznamo tudi mi pod-pi8ani iz vseh krajev notranje Avstrije in ilirskega primorja, kjer slovenski narod prebiva, da one Vaše besede. ktere so bile zastran ustavnega prerojenja, kteremu je cesarski diplom od 20. oktobra pr. 1. porok, in posebno zastran narodnega razvitka vseh avstrijanskih narodov izgo-vorjene, obetajo tudi Slovencom srečno příhodnost. Spoznamo sicer, da otetbe iz marsikterih nadlog je pričakovati le od ustavnih naprav samih, ki se bodo skorej začele, vendar nam naše serce ne dá miru, Vaši Ekscelencii že zdaj raz-odeti najglobočejo rano, za ktero duševno, po tem pa tudi materialno življenje slovenskega naroda posebno boleha, — menimo namreč to, da za naš jezik v šoli in uradnijah skoraj popolnoma vediti nočejo. Po stopnji omike ravná se vse, kar je življenju podlaga: kmetijstvo, kupčijstvo, obertnijstvo, véda. Brez omike za-stajajo posamni ljudje kakor tudi celi narodi za drugimi ; následek duševnega zastajanja pa je materiaiuo hirauje. Celi uarodi se morejo pa omikati samo s pomočjo jezika, kterega jih je mati učila. Čeravno posam ne osebe višo stopujo omike dospejo, po nji pa se poptujčijo svojemu narodu, taki po-samci veliki celoti kar nič ne hasuejo. Da vse to od nas Slovencov veljá, je — bodi Bogu potožeuo! — le přežalostná resuica. ; , , Dasiravno so se v tem oziru poslednji ćas v naših ljudskih šolah uajhuje ovćre nekoliko odpravile, razjeda ljudsko šolo vendar še ta hudi rak, da one, ne pozoaje svojega pravega pokliča — nauireč si prizadevati, ljudstvo na narodni podlagi omikovati — kratki čas, ki jim je od-merjen, s tem tratijo, da se mladosti le tuje besede v glavo vbijajo; saj tega, da bi se mladost tujega jezika naučila, pač ne more nihče reći. Kaj neki bi rekel nemški Avstri-janec, će bi mu hotii učiti njegove otroke z italijanščino, francozčino ali kakim drugim jezikom, kterega ne razume! * Dasiravno nihče ne more oporeči, da slovenščina za uk ni prikladna, se vendar v srednjih in viših učil-nicah zoper vse pedagogične postave, še celó tudi za uk slovenskega jezika skozi in skozi ne rabi, veliko menj pa za uk kakega druzega učnega predmeta. Slovenec je bil doslej res pankert v šolah svoje lastne domovine. Svobodnost osebe in postavno varstvo življenja ter premoženja je neprodajljivo dobro, brez kterega se redno deržavno življenje ue dá misliti. Oboje se opera na podlago umstvenega sodništva. Tzpraševanec in izpraševavec se mo-rata dobro razumeti; po tem razumljenji se sodi o življenji in svobodi, se sodi o premoženji in blagu. Pamet in skušnja učite, da more ena sama napak razumljena beseda koga ob te najdražje dobra pripraviti. Na to ravno se opéra čez meje Evrope razširjena šega, da sodnije postavljajo tolmače še celó za ljudi iz unanjih dežel. Ako se pa temu nasproti v slovenskih deželah vsi zapisniki kazenskih in civilnih pravd v nemškem jeziku pišejo, se ni zastonj bati, da sodnije ne morejo vselej svoji nalogi zadostiti, kakor bi hotle in imele zadostovati. Kaj bi pač nemški Avstrijanec rekel, če bi kdo zahteval, naj svoje ime podpiše v protokolu, v kterem je zapisano v kakem slovanském narečju to, kar je on govoril! Pravilo postavodajstva je dalje, da imajo razglašene postave za vsacega vezavno moć. Al ravno tako tirja ena-kopravnost, in slavna vlada je po deželnih zakonikih, ki so do leta 1859 v Avstrii izhajali, tudi spoznala, da naj se po pripravnem načinu narodom mogoče stori, s postavami se soznaniti. Gotovo je zoper to tirjatvo, da deželni zako-iiiki već ne izhajajo in da politične in druge gosposke svoje ukaze ali druge razglase natiskovati dajejo v nemških ali italijanskih listih, kterih slovensko ljudstvo ne bere, ker jih ne ume. Zadnjič je namen vseh deželnih gosposk, da ljudstvo 145 ïiatanko 6polnuje vse, kar one ukažejo. To je pa samo južni strani za vselej močen jez proti italijanstvu deržavi tedaj mogoče, kadar jih ljudstvo popolnoma ume. Da pa to nevarnemu. ondi ni mogoce, kjer kakor pri nas skoraj sploh slo Prepričani o pravicoljnbnosti iu veliki modrosti Vaše venski deržavljani, kteri drugega jezika ne umejo, razpise, Ekscelencije se prederznemo to, kar smo tu razložili in naročila itd. v njim čisto tujem jeziku dobivajo, — tega ob- dobro prevdarili, Vam vse z vročo željo predložiti,da bi to, širneje razkazovati ni treba. Učeniki cerkveni so svoj poklic kar smo tù odkritoserčno razodeli, blagovoljno prevdarili in pomočke, ga spolnovati, bolje umeli, ker slovenskemu in kmali ukazali, da bi se imenovane nepriličnosti odpra ljudstvu besedo Božjo skozi in skozi v njegovem domaćem vile, ali pa, kolikor bi bilo tega po ustavi deželnim skup jeziku oznanujejo in jo tudi morajo oznanovati, ako hočejo ščinam prepustiti, v smislu gori razloženih resničnih pritožb razumljeni biti. To, da so vse pridige na kmetih in skoraj potrebne naprave storiti. Veliki deržavniški modrosti Vaše vse tudi v mestih v slovenskem jeziku, podpěra zlo zlo to, Ekscelencije zaupajoči izročimo še to Vam v prevdarek: ali s čemur hoćemo dokazati, da naj se slovenskemu narodu bi se ne dale te razkazane silne potrebe slovenskega na- tudi v šoli in uradnii dá, kar mu gré in mu je potreba. Ozir na imenovane nemile razmere, ktere so zoper zakaj roda lože ki je ta čas v več političnih okrajin > • V • in z manjsimi stroški deržavnega razdeljen, dosti zaklada odpraviti s naturo in zoper pravico, pač očividno razjasnuje 5 tem, da bi se vse slovenske okrajine postavile pod eno naj neka tužnost navdaja narod naš > s kterim se ravná v lastni višo administrativno poglavarstvo. u njegovi domovini kakor s tujcom. To nezadovoljnost pa je bolj poviševalo in jo povišuje to, da slovenski narod ne se 'V vziva pravic memo drugih narodov avstrijanskih, kterih jezik ima v šolah in uradnijah vso veljavo. Ravno tako upra- slovenski jezik je bil po poljubnosti Solske zadeve # O goriški gimnazii vičeni in enako ugodni Na Dunaj 20 apri 1861 T V 16 listu pred duri postavljen. Tirjatev edine in zadovoljne, in po „Novic" nahajam dopis iz Gorice od 12 tem dvojem močne Avstrije pa je gotovo to, da se točno nacert zastran ucnega jezika na prila » ki donaša goriški gimnazii gospod varuje povsod in v vsem enakopravnost, ktere ne smejo poslancoui goriških Slovencov v pretres. Kratki zapopadek šolske, politične in sodne gosposke kar nič samovoljno onega nacerta je ta, da bi se razdelila spodnja gimnazija okrajševati. Vsled v dve versti, v slovensko in lašk tega vsega želé vsi, kteri poznajo prave potrebe in slovenski in lašk kot jezik vpeljal; v slovenskega naroda Pervič: da se ljudske šole skozi in skozi na na- Gospod pisatelj tega nacerta na koncu še pristavlj zgornji gimnazii naj bi se obder-žali enojni razredi in sicer z nemškim kot učnim jezikom. rodni podi agi osnovajo, srednje in više šole v slo nacert bi vsem t narodom ustregel • • z njim se ujema venskih deželah pa prestrojijo po pravilu enakopravnosti torej vsak pošten človek v našem poliglotnem mestu" slovenskega nemškega ali italijanskega jezika, kar je bilo Naj odkritoserčno povem > in odoljubn 8. avgusta sicer že v cesarskem ukazu od žavnem zakoniku št. 150 razglašenem 1859 — v der- mi ne bo zameril, ako se prijazno pomenimo za vse avstri- načertom nikakor ne morem biti zadovoljei gosp da > ker pisatelj s tem ospod cr » janske dežele, razun lombardsko-beneškega kraljestva zapo- pisatelj očevidno za goriške Slovence p i • • tirj vedano, mi pa — žalibog! še vedno čakamo, da bi se uresničilo. Drugič: da se z ozerom na to, kar je presvitli cesar drugim uarodom že dovolil, tudi dovolí Slovencom, kteri se smejo z unimi brez strahu meriti in kterih gledé zvestosti riškem tretje g in udanosti do cesarja in domovine nobeden ne prekosi, moram protestirati proti izreki gosp. pisatelja, da s tem se bode vsem „trema narodom ustreglo, ker moram naravno spoznati, da mi do sedaj še ni bilo mogoče na Go- namrec n m š k 19 naroda dobiti to akoravno mi je celo goriško okrožje natanko znano; varimo je da se vsem c. kr. gosposkam, ktere imajo z se o takih rečéh prenagli biti sicer bi se nam ljudstvom opraviti, ukaže, da bi prihodnjič brez izjeme kakor šolskemu ogledu na Primorskem, ki je menil zgodilo . da v odpisovale na vse uloge v tistem jeziku, v kterem (sloven pavski dolini prebivajo k skem, nemškem ali italijanskem) želijo ljudje odgovora; pri led nj gosp pisatelj pravi, da se ujema k i ! Ker po a k pošte zaslišbah » vpisbah in samostalnih naredbah pa, da bi se človek z njegovim tom, se moram 3) zavarovati, češ ? vselej ustmeno in pismeno jezika posluževale kterega vori človek, ki ga pismo zadeva. Tretjič: da se bi vsi razglasi in oklici sodnij in da nocem za postenega člověka veljati, čeravno se z onim načertom ne ujemam. Prep sem popolnoma, da je omenjeni gosp pisatelj razglaševali iskren domoljub in da živo živo želi našemu narodu resničen drugih gospósk, kteri zadevajo slovenske kraje, v uradriem slovenskem časniku, kterega je zlo uspeh na polji prave omike in napredka ; ne morem se tedaj ^^^H^^^HII ■■ HHH ■^■■■1 zlo treba, da vse ljudstvo za te razglase zvé. načuditi, kako da noče pravih pripomočk Čete r ti č: da se v dobri prestavi po posebnem za- hoče pravi ko nik u tudi slovenskemu ljudstvu vse deržavne po- vencom d i m s e doseći? Namen pa je in mora biti Slo Pelj stave in vsi ukazi, kteri se tičejo pravic in djanj der- (kancelije) kot b k i jezik v d nij j k. Kako je pa to mo žavljanov tako, kakor se je godilo to do začetka leta 1860. goce ) ako ne skerbimo najpred, da se slovenski jezik po Ako se bo enakopravnost tako spolnovala, bo slovenski polnoma ka, in da se ga tudi popolnoma naučimo? Kako narod nehal, na svoji lastni zemlji tujec biti; potem bo konec njegove nezaupljivosti do gospósk, ktera ima svoje je to mog i ako je v zgornji • « » gimnazii m š k kot jezik? in kako se bo mogel vradnik slovenske V korenine v iznarodnjenju uradnikov, in vladnim namenom jezika v svojih opravilih posluzevati, ako ni imel priloz dostikrat toliko škode prizadene. Ako bo pa narodu pripu- nosti v šolah se ga popolnoma naučiti? šeno viditi, kakošno je deržavno gospodarjenje, bo se um n Ker nočeš te povej kaj boljega!" me bo pod tega naroda zlo zlo razvédril in podučljivost njegova bo se Ternogorski po pravici zavernil. E tedaj moje mnenje jako jako pospešila. Poslednjič bi se prebudilo v njem to, zastran ucnega jezika na goriški gimnazii, in sicer tako česar mu je doslej manjkalo, višje čutje za vse dobro in blago^ kakor sem ga 22. dan preteklega mesca v pismu gosp. W in zavedati bi se začel popolnoma, kakošne deržavljanske poslanců za deželni zbor v Gorici, razodel. dolžnosti da ima; tako bi se narod sčasoma odgojil, Na da bo drugi ?? mogel hoditi sam ustavno pot, po kteri hrepeni. strani se je pa tudi nadjati, da bo ta krepki in izobražljivi narod, kteri blizo poldrug milij on duš šteje, učversteu po i Kar goriško gimnazijo tiče, se dá jezikoslovna zadeva najlajše in najlepše rešiti tako: Veliko število učencov je že sadaj vlado primoralo na spodnji gim- tako imenovane stranske razrede paralell-klassen narodni izreji ia upravi in k lastni zavednosti zbujen ? na napraviti, ker po ministerskem ukazu ne sme en razred 146 gpodnje gimnazije čez 50 učencov obseči. Normalne sole v prenoćili; bili smo skupaj do polnoči prav veseli; naši pevci Gorici so že od nekdaj razdelj v slovenske in laške raz- so jim na čast verlo peli naše krasne pesmi 5 drugi dan rede spodnj se vé da le po im # • gimnazije ne razdelili v slovenske in laške zakaj bi tedaj tudi zvečer smo se sopet sošli na kolodvoru in se postavljali od , dokler nam jih ni odnesel hlapon naprej v Beč k ve- ede njih olj stranskih razredov više šte- levažnemu pokliču. Slava! ker mora vlada že tako za\ vilo učiteljev najemati in plačevati? Naj se tedaj, kakor so Iz Celja 28. aprila. i Da bi tudi tukajšna gim • • gimnazija normalne šole, razdeli tudi spodnja in laške razrede; v slovenskih razredih naj se venski, v laških pa laški kot učni jezik, bo dolžnost Slovencom se laškega, Lahoru v slovenske nazijska mladež se vadila telo svoje uriti, se bo že pri pelj slo Zraven tega naj pa slovenskega % storil za naše mesto, je šolski mladeži vès les za jezika kot zapovedanega predmeta učiti. Kadar prestopijo in tudi prostor v svojem vertu blizo Stešiča daroval ; hodnji teden turnajenje ali telovadba začela. Dobrotljivi te-sarski mojster gosp. Stepišnik, ki je že marsikaj dobrega ogrado ograja gimnazijo, bodo se že slovenskega jezika uženirn brez ki kot učni jezik. Laški jezik pa se ucenci v zgornj" * toliko naučili, da bo Slovencom in Lahom zd nobene teže je ze narejena in le nekterih manjih priprav se manjka, ki pa ne bojo zaderževale začetja. Vadili bojo učence nad- učitelj gosp Gustav Lindner. Naj se tedaj v imenu dijakov ima v zgornji gimnazii Lahom in Slo\ predmet v laškem jeziku prednašati. Da se pa tudi nemškega jezika kot povedan sercno zahvalim vsem gospodom, ki za mladost karkoli kopa našemu častitemu gospodu ristnega pripravljajo, posebno Lahi in Slovenci za vodju, od kterega se terdno nadjamo, da bojo za svoje potrebo naučijo, naj se uči nemški jezik v tretji in četerti Slovence se marsikaj dobrega vpeljali; hvala tudi radodar šoli spodnje slovenskih razredih gimnazije kot povedan pre i y in sicer v nemo gonp. Stepišniku. Danes v nedeljo 28. je v Go po slovensko, v laških razredih pa po spodu zaspal usnjar gosp. Hercman, ze zlo star moz pa laško v zgornji gimnazii i so Slovenci in Lahi zd velik dobrotuik šolske mladeži. Škoda za-nj ! Vreme ženi v enojuih razredih, naj se nemški jezik v vseh štirih je tukaj tako žalostilo, da se Bog usmili; zjutraj je strašno šolah vsem učencom kot zapovedan predmet po nemško merzlo. Tretjo nedeljo po veliki noči je vse pozeblo, kar je prednaša .........." ze cvetelo, posebno gorjé pa je vinski terti. Vino je že Ta svoj načert vroče priporočam vsem domoljubnim tako drago, čeravno sam žvižgavec, kaj še le bo? Tužno , ker mu je s tem siast Slovencom na Goriškem in posebno cr ar poslancom za de- se ozira mestjan po svojih goricah želni zbor, in pripravljen sem ga braniti po vsi svoji moči proti vsakemu napadu iz sledečih uzrokov: 1. Na Goriškem nahajamo le dva naroda: slovenskega in laškega, ali prav za prav furlanskega, in sicer ste dve jesenska ogrenjena le bo? Res Drazinja je že do zdaj silna, in kaj e» se malo dobrega se kaže. V Iz Istre mesca aprila. V deželnem zboru ister- skem se je marsikaj pripetilo, kar naj zvé včs slovanski tretjini Slovencov in le ena tretjina je Lahov; tedaj na Go- svet! V Poreču je bilo po 27 poslancih zastopovano okoli riškem nima nemški jezik po narod ovnosti nobenih pravic. 190.000 Slovanov in 70.000 Lahov; razun téh so v deželnem zboru tudi 3 škofje sedeli. Slovani so bili v volitvi 2. Samo po tej poti se dá od presvitlega Cesarja ope tovano vseh narodov izgovorjena in slovesno zago trijanskih v h vresničiti ravnopravnost svojih poslancov res sila nesrečni; potem, ko se je gospod Samsa svojemu pooblastenju odpovedal, je bil zraven ome- 3 Po tem načertu se tudi nemškemu jeziku nobena njenih škofov korar Feretić edini zagovornik njih želj in krivica ne god ker k učenec se bo že na gimnazii njih zadev. Najočitniše se je to pokazalo v seji 13. dné toliko nemškega jezika naučil, da si bo prav lahko mogel tekočega mesca, ko je světli teržaško-koperski škof ar ar na vsakem nemškem vseučilišču prisvojiti višo omiko Dopisi dr. Legat následuji predlog nasvetoval: „deželni odbor naj občinam svoje razglase u # Iz Zagreba 28. apr K. Z Vaš zbor se je raz pustil, naš pa se še le zacenja uredjati. Do sedaj se še celó nič ni pečal z načelnimi zadevarni. Iz celega njego-vega postopanja se vidi, kakor da bi nalašč se ogibal načelnih vprašanj in odlašal jih v pretres vzeti. Na kteri cilj to namerava, se ne zná. Menda hoče slišati, kaj bo deželui v italijanskem iu slovanském jeziku pošilja, in sicer v slovenskem in ilirskem narečji Većina poslancov to slišati se zavzame zavolj prederz-nosti in nepristojnosti tega predloga, ki ima pravico skazati trem čete r tinam vesvoljuih prebivavcov ister-skih, in glas zazene » Ako znajo, naj se ga pa uce Slovani italijanskega jezika ne Za pravice slovanskega jezika so se potegnili škofje in korar Feretić; njim nasproti je bilo pa s 25 glasovi sklenjeno: le edini laški jezik naj zbor Peštu rekel, ki tudi še ni zinil besedice o med kraljuje, ker on je jezik deželui lingua del paese t dnih zadevah. Magjaronska stranka je sicer si priza- vprašanje o vredenju mednarodnih razmer Slovani isterski! ali ne vidite, ue slišite iu ne čutite ? se za glavno devala med trojedni kralj vaš JOJ in prejoj nihče ne potegne, da bi se da k hervaško-slavonsko-dalmatinski in ogerski na dnevni red spraviti, al ni ji obveljalo. Do sedaj je naša národna stranka še zmiraj nad uno zmago dobila; nekterekrat ste že hudo ena na drugo zašumele, pa vsa-kokrat je bila magjaronska stranka „hametom potučena a Povem naj vam danes še to, da tudi v „Agramerco" se je oglasil iz Ljublj en krokar pod čerko z iz ravno tistega gnjezda, ki se napenja v „Tagespošti" gracarski 5? tudi tukaj razliva svoj zoic zoper obvelj sloveii8keg zika v uradnijah, zoper slovenski „Amtsblatť* itd je- Da » Agramerca" take pisarije radostna na svoje persa pritiska poznanju svojih pravic izdramili! Vi pa že predramljeni in pošteni Liburnčanje in Slovenci iz Doline in bližnje okolice, zahvalite se svojim zbornikom za zaničevanje, ki so ga vašemu jeziku skazali, in opomníte se pri prihodnji volitvi krivice, ki so jo vam sedaj napravili. Na poslanca iz Li-burnije leti ravno tak sum (če ni res, naj nam reče, da ni), da tudi on ni volil poslancov za deržavni zbor du-najski in je bil tedaj v versli laške stranke, ktere geslo je bilo „nessuno!" Ali morebiti tudi Liburnčanje želé zatajiti svoj narod? Teržaški škof, zlo razžaljeni po tem Slo-vanom sovražnem sklepu, so zapustili 15. dan t. m. Poreč ni čuda, ker kakor „Laibacherci zato n gre tudi y da » ne zgubila preljube kruheka y z pravi, „ seit je" vživa. Agra ki ga y lerci" kakor Iz Gradca 27. aprila. Kr. Iz Kranjskega prišlih ravno o tej dobi, ko je pred ta dan le-sem pridši deželni poglavar Burger sam v predzadnjo sejo přišel in poslance povabil, naj še enkrat volijo poslance za deržavni zbor. Al sopet se je péla ravno tista pesem: sopet je 20 glasov reklo, da ne volijo nobenega (nessuno), 7 jih je volilo, pet naših poslancov smo sprejeli tukajšni Slovenci v sredo 3 volivci so se volitve popolnoma zderžali. Konečno je vi zvecer na kolodvoru s preserčnimi živio-klici y potem smo sokočastiti škof Vitezic slovesno protestiral zoper to, kar jih vsi spremili v gostivnico k „nadvojvodu Ivanu", kjer so je deželni zbor v seji 13. dan t. m. krivično zoper pravice 14Ï Njih po slovanskega jezika sklení!, in deželni Veličanstva začasno deželni zbor preloži! je v imenu kjer ni samo učil v tem jeziku, ampak se tudi pisanja To je bil ožljiv konec pervega isterske » dežel šolskih knji ar © živo in krepko udeieževal. Slava gospodu nega zbora. Marsikdo je že naprej vedil, da bo tak > za libog ! da le tisti niso tega spoz ki so ravno pokliča Nečaseku, skozi kterega roke je šla ta prošnja; radostní vidimo iz tega, da je prijatel slavenskih jezikov, ki so deržavi na toliko strani potrebni. Mladina naša nam v naši v to spoznanje! Kdo more v takih okoljšinah vprihodnj kaj se je pa oglasila, kakor čujemo, tudi za češčino. Ako dobreg od nje pričakovati? Naj bi saj častita duhov Bog dá, bo se ta želja v prihodnjem letu izpolnila. Hvale sčina vprihodnje si prizadevala, ljudstvo zastran dobrih vredue so želje naše mladine, da hrepeni že v šoli se na m bih voiitev iu nasledkov njenih prav pametno beznji\ v deželni zbor voliti učiti kolikor more živih in posebno nam Avstrijanom po podučiti, da bi bilo , ki boji drugikrat v stanu take možé trebnih jezikov, in da, učeča se marljivo drugih, tudi ne ravnali po željah slovenskega zabi tistih, ki so sestrice naše mile materinščine. Tako bo oda in v njegov prid in blago sčasoma veselejša doba nastopila za národnost našo zakaj Iz Jelsan 27 prila r> zvoná" ; Da se resnica prav spozná, je na veke so resnične Lamartinove besede: „Kjer serce je zato naj popravimo vsi Jelčanji ve- mladine, tam tudi je příhodnost domovine". treba čuti dva liko pomoto, ki jo je v zadnjih „Novicah" en Jelšančan 3 be- Iz Ljubljane. Gospod minister tergovstva in národ svetu oznanii, rekši, da smo mislili Laha iz nekdanj nega gospodarstva, grof Wickenburg je blagovolil tu neške Istre za župana voliti! Kako za božj volj bomo kajšni kmetijski družbi 29. dan t. m. pod številko mi ki smo polni slovenskega duha in za slovenšćino vsi 5/H. M. poslati sledeči dopis: „Njih Veličanstvo so me z želimo, da bi se raji danes ko jutri slovenski jezik najvišjim lastnoročnim pismom od 4. svečana 1. 1. izvolili vneti, ki zel tudi v cesarske uradnije upeljal, se dali Lahom gospodariti! za ministra tergovstva in národnega g ospodarstva; z naj Tudi nobenega hrupa pri volitvi ni bilo, marveč je stopilo višjim sklepom od 10. in 19. aprila t. I. pa so odlocili ob-nekoliko volivcov iz vsake vasi k častitemu gosp. kanton- sežek in osuovo tega ministerstva; od tega dneva se za-skemu posrlavarju ter mu prav mirno želje cele množice čenja tedaj delavnost njegova. Z veseljem naznanjam to azod f da h ka vas m o s v oj biti in s v o- tudi časti vredni kmetijski družbi krajnski in jo zagotov J cr a župana imeti. Potem so se kantonski poglavar do ljam, da si bom prizadeval kmetijskim zadevam na vsako ljudstva obernili, ktero je te zelje enoglasno poterdiio so bili Tako stran. kar bom le j volivci razpuščeni in se mirno na dom podali. Kmalo aprila 1861. mogel, pomoćnik biti. Na Dunaji 22. Wickenbur"-" © bo tedaj druga voiitev za nove župane Iz Dolenske bod 26 prila Jelšančani. Nam Dolencom je, Spremljeni od mnogih svojih prijatlov in častiteljev do železnice tukajšne so zapustili Ljubljano v sredo opoldne Bogu potoženo, slana tri jutra zaporedoma pobelila naši poslanci in deržavni svetovavci rr ar ©© B r o l i c h, D e r b i č, drevje zelo in berž ko ne požerla većino adj Posebno pa je škodovala češplje tako polne lepega bele k so ravno najbolj cvetele in Dežman in dr. Toman in se podali v svojem ravno tako važnem kakor težavnem pokliču na Dunaj; v Celji se jim © cvetja bile, kakor bi jih vsako noč sneg opadel bil N -T V • kmetje zlo zlo tožij da ji je mraz vzel tudi precej vina. Če je temu tako, bo vino je pridruzil gosp. Kro mer; v petek opoldne so sli světli knez in škof ljubljanski z svetlim knezom in velikim škofom goriškim, v saboto pa žl. gosp. dr. Wurzbach. kmali dražj V sredo zvečer pred začetkom iznova usta Iz Zeleznikov 25 nam bile kdaj vé prila Ne 8pomnim se, da bi novljenega deželnega poglavarstva krajnske ga so mest ? drage „Novice", povedale kaj tacega, pri kar se je v naši okolici zadnjih 14 dni že v tretje petilo, da bi bile namreč kobile storile žebeta Ie z dvema S zadnjim deiom telesa popolnoma izraščene jani naši prečastitemu novému deželnemu predstojniku žl. dr. Ka rolu Ullepiču Krainfelskemu napravili gosp il o g a m a. zivalice niso imele od avo so se sirotice prednjih nog nobene © sledu slovesno večernico z bakljado in muziko; 100 naših studentov je z bakljami umetno razverstnimi opisalo žarni pis-menki C. U. v znamenje, da njemu veljá večernica, ktere na brihtne opit in si tako hotle na ni privošila te podp noge pomagati, pa kaj ker j sicer prav mati stvarnica Se vé da take živalice niso bile za se je udeležila nešteviina množica mestjanov, ponavijaje ži-vioklice, ki so doneli iz ust naše šolske mladine. V tem pa, ko se je godilo to očitno na ulicah pred stanovališčem druzega kot za konjederca; al velika škoda so za ar © njih podarje. Prav žal mi je pa bilo, da sem te novice prepozno zvedel, sicer bi bil poskerbel, da bi bila prišla ena íeh kož v ljubljanski muzej. Merzlo vreme zadnjih dni kmetovavcom velike skerbi prizadeva. Slana je zamorila skoraj popolnoma mlade trave, in bati se je zastran našim te hudega pomanjkanja klaj Tudi sadj ki je jelo predstojnikovim , je mala deklica v sobi njegovi izročila gospej predstojnikovi kito krasnih cvetlic s slede-čimi 8lovenskimi besedami: Vesela doba nam je prisijala, Vstanovila se je „Krajnska skala"! Serca Krajneov Tebi vse se udajo: Blagovoljna sprejmi dar, ki Ti ga podajo! daj poganjati, zavoljo mraza veliko terp precej ukrati ljudem tega pridelka kmetovavcom posebno dobra podp Blaga Bo ne ki j je radostna sprejela kitico živih cvetlic kot znamenje živega spoštovanja, za ktero se je tudi pre- gospa v « v sedanjih hudih časih častiti uaš Veselo je viditi gosp deželni predstojnik prijazno zahvalil. ----------- —— r - — - "v ^ j/v^^/v« M» ▼ vkjvio j y J u 111, da je s prihodom slavnega sadjorejca in verlega domoljuba gosp. fajrnoštra L Pint vanega J v našo dolino sadjorej V nedeljo zvečer je v spominek pred 7 leti osno- društva rokodelskih pomoćni kov katoliskega se po celi okolici zlo oživila, pa še bolj se oživiti obeta. redutu veselo večernico njih nevtrudljivi vodja gospod prof. dr. Vončina osnoval v Tudi solški » ar osp solo, skor, bi rekel, še predobro, ker mu dru k una precej dobro osnovano vertno pesmi deklamirale in pele in nemška pri kteri so se slovenske in nemške igra igrala. Dobro so bil lánsko jesen někdo izmed tistih, ki ne razločij gotovo ne se obnašali vsi; gosp. Kumik nas je pa razun Koseskove natanko n moje in tvoj « 1 po vertecu kaj nemilo ter mu odnesel Z Boirom! mnogo najlepših d o prav podařil Toliko za danes. IV © V V) Kdo je mar" razveselil z dvema novima kratkočasuicama : Bistričani". Dvorana je bila čez in in 5J Iz Ljublj 30 prila slavno se prošnjo, častitemu k kot Učil © J. Levicnik. nam vesela no-erstu dovolilo jo je tukajšna gimnazijalna mladina izročila sp. vodju Nečasek-u, naj se na naši gimnazii vica uaznanja, da je si. namestništvo v rI Godec pod lipo" čez polna, kar je vesela priča, da družtvo to ima zmiraj dokaj prijatlov. f Na opazko poslednjih „Novic" se je oglasil v Laibacherci" dr. Issleib, pa je motal svojo „Erklarungo » u u oseben predmet ući tudi k ali b s k jezik ga bo prof. Macun, kteri je deset let živil v Zagrebu tako, da ni dolocno rekel, da je on dopisnik „Oest. Ztg. Tagespost", pa tudi ne, da ni. „Novicam" je to vse ker ga niso za to vprašale, ampak le povedale, da na iu n eno njega oni glas leti. In zakaj bi korespondenti se skrivali če » 148 ves drug svet očitnost zdaj terja? Saj je celó „Laibacherca" sama unidan obsodila, „dass verdâchtig ist, wer das Licht LizuiJ 55 akt od njegovega scheut". V tem tedaj, ko vzamemo odgovora, registriramo ob enem tudi to, kar je spet te dni Pop • V naj pošast ostndno Povem naj prigodbo čudno y iz Ljubljane v 55 Triesterci" se bralo, da namreč le y 55 ob scure Individuen, unmundige Studenten, Schuimeister udgl. u so podpisali peticijo slovensko. Vi cr » baroni iu drugi » žlahniki, vi grajšaki irr ospodje: grofi iu posestniki, vi drugi korarji in tehanti, fajmoštri in kaplani, vi doktorji šolski svetovavci in učniki 5 V1SJI , vi župani, kmetovavci in vsi Prav po domace kar se dá. Od stric-Liziina sladkega. Lizún je čedne bil postave, Al terde pa zabite glave, Zarobljen, kisel, pust, sirov, Kot bil bi cepec brat njegov. Najraji se za kitle skriva Se plazi, se po kačje zvija Je znal obraćati koló, Je lizal pljunke in onó. Ker je nalikan bil prezálo. Je ženstvo vse za njim zijalo; Pomagal je obročenrok, In „kisdenpukelj^ rokocmok. drugi, ki ste podpisali peticijo, zahvalite se dopisunu ljubljanskemu, da vas imenuje „obscure Individuen" ! Ti pa bela Ljubljana, ni čuda, da sramote siva prihajaš, ker imaš V primeri ž njim naj le se skrije Tak se slinil je in ongavil, Tam tisti, ki „mu-u-u!u vpije; tako nesnago v svojem ozidji! Tudi drugod je ravnoprav Mu manjkalo ni druj'ga res Kot le oslóvih par ušes. * nost slovanska mnogim tem v peti ; tudi v Pragi » Berni in Lizún želí gospod postati, drugod niso slovanské pravice na rozicah postljane; tudi drugod niso brez zopernikov; al ti saj možato in pošteno očitujejo kar jim ni po njih godu, in kdo jim more to tudi braniti? Al takih trivialnih pisúnov nikjer ni, kakor je tista To tud želí njegova mati; Si misli: fant glavó imá. In hajdi! v šolo ga peljá! In čudol če je tele veči y kompanija gespost" u r> 5 in ki meče iz Ljubljane v Triesterco" svoje ognjuske. 55 O e^t. Ztg. a i » Ta Mu gré tudi rajši bolj po sreči Zlizal v šoli je trojkle vse f y V nedeljo ponoči je sněžilo pri nas tako , da v Nazadnje so že ravne b'le. pondeljek zjutraj so bile vse visočine in planjave bele y v torek pa, ker se je nebo ponoči čisto zvedrilo, je huda slana posmodila večidel še to, kar ji je poprej zoperstalo. Žalostna pomlad! Kje se navadil bèt glavati Je ys kljuke ravni kol skovati, Se zdaj gotovo prav ne vem. Pa kar sem slišal, to povem: Novičar iz domačih io ptujih dežel. V pondeljek dopoldne se je začel deržavni zbor na Otroče še Lizunče malo Je z mački rado se igralo, In mački so lizali ga, Tam se navzel je njih duha Dunaji s tem, da so bili nadvojvodi, zbomiki obeh zbornic Živalce te mu najbolj mile in ministri pri slovesní sveti maši. Ob eni so se podali So pervo šolo ga zučile, zborniki obeh zbornic, vsaki posebej, v svoje poslopje. Ko so jim bili njih predsedniki predstavljeni in so ti dokončali svoje ogovore, Kako zvijati treba je, Da v šolah 6koz prerije se so zborniki vei predpisano obljubo zvestosti Tako je vil, se sílil, rinil, cesarju in postavi storili, in potem je obema zbornicama bil Spodjedal druge, sladkohlinil, izrocen ces. diplom od 20. okt. z ustavno postavo od 26. svečana. Danes (v sredo) bo še le elovesni začetek der- Je gural, gural, da je šlo In přisel skozi je takó. žavnega zbora v dvorani cesarjeve hiše, kjer se bojo suidli Pové tud zgodba starodavna, zborniki obéh zbornic in bojo pres vitli cesar sami zbor za- Da bila je tam navada slavna: Botelje tri, pa koš klobás, čeli z ogovorom. Nastopil je važni čas za celo Avstrijo ; ni tedaj čuda, da zdaj vse na Dunaj gleda, kaj se bo v zboru godilo, v kterem žalibog! niso narnestovani vsi narodi In bil je kmalo pervi klas avstrijanski, kakor bi imeli biti. Zdaj šole bile so dognane. Krajnski poslanci SO bili Al terda buča in možgane od Slovencov, ki na Dunaji stanujejo, serčno sprejeti ; kakih 150 se jih je dva večera snidlo počastit željno pričakova-nega gosp. dr. Toman-a in njegove tovarše. Kakor „Ost und West" piše, je v nedeljo zvečer gosp. bo? dr. Rieger po vábil vse poslance slovanskih dežel Hofa, da se soznanijo in pogovorijo to in uno. V pondeljek v dvorano „Mačaker Ker prazne in sirove so, Kam s temi šel zdaj osel Tovarši vsi so se ga balí5 Ljudje ga deleč krog poznali. Da je neslan in pust bedak, In oh! přestrašen prevzetnjak. je bila vecernica pri derzavncmu gosp. ministru, h kteri so pa to mu vse le nič ne škodi povabljeni bili poslanci; v gostivnici predmestni pa so na- Lizún se zliže kakor bodi; ^ _ - ____- _ __tm — ^ «M m a • « m y pravili na Dunaji bivajoči Cehi svojim rojakom poslancom na čast veselico , h kteri so povabili tudi vse druge po slance slovanské. Treba je res, da poslanci vsi od pervega do zadnjega se navdajo veselega duha, preden se lotijo te zavnega delà, ki jih čaka, in preden prevzamejo velike skerbi, kako iz silnih zadreg resiti Avstrijo. — Od posebnih zgodb po svetu nirnamo danes nič povedati; al kamor pogledamo, nikjer ni nič gotovega; povsod so le priprave Kaj vem, kak motal je in vil Koj lepo službo je dobil. Kot kaca v raji je storila, Da je Adama pridobila, Je Eve prej lotila se y y Tako Lizún tud délai je. In delec je tako pripravil, Da med veljake perve zbran Je v kratkem butec bil neslan Zdaj gladko gré mu prav po volji Da se mu vklanja vse okoli y- y To najsladkejše maže ga Zdaj, kar je želei, vse ima. Ob kratkem : Zdaj je ves presrečen, Pa tud premileno netečen ; Kdo pač ne vé, da prevzetnjak Na cente pust je pa težak! Premajhne so mu oblačila. Tako ga čast je napihnila! Nazadnje — hops! kaj se zgodi? čudo! skor verjeti ni! Ker se šopiri in napenj y In le sopiri m jenja Prav s silo se enkrat napnè, In rask! 0 joj! — razpoči se Zdravniki pač so se čudili. Ko v njem so meh strašán dobili, Ki tlačen bil je v njem napúh In pa še tristotavžent muh. y So ajdl z rezance mozgane. In nekaj pameti neslane, Modrost pa bila mu je vsa Pod jezik nizko vrašena. So najdli žlezice medene Mu pod jezikom, vse strupene Mu v žolču je prebival gad, In v nedrii pa maček mlad. Lizúna so zdaj pokopali , Na grob pa skalo pripeljali, Sto parov konj je vleklo jo; Na skalo zapisali so: Tù smo Lizúna položili, In na-nj ta kamen zavalili; Je prej prelizal vsako reč, Vsaj zdaj te skale ne bo več!" yy Pa joj, prejoj! spod skale rasti Začele gerde so pošasti, Ko listja trave jih je b'lo Î Liziin i mladi bili so f Gerdobe komaj oživele, Po svetu lesti so začele; Vse polno zdaj jih mergoli Zato vès d njih smerdi M. Vesel. Listnica vredništva. Gosp za to in uno; kaj bo prihodnji cas prinesel, se sami tisti aprilom so pošli; zatega ne vejo, ki v svojih rokah deržé kermila deržavne; ako celó Napoleon stojí na razpotji in si ue upa v svojih zadevah ne naprej ne nazaj, ne na levo ne na desno, je pač gre Jos. F. v G: Listi „Noi Vaša prenumeracija dalj pred Današnjemu listu je priložena 4. in 5. pola očitno, da je svet přišel do tistega prepada, čez kterega se nobeden ne upa brez straha, da bi se ne ukrivičil groznih nasledkov. stenografičnih spisov krajnskega. iz deželnega zbora «7. Kurs i na Dunaji 30. aprila. 0 metaliki 64 fl. 70 kr. Narodno posojilo 76 fl. kr. Ažijo srebra 46 fl. Cekini 6 fl. 95 kr. kr Odgovorni vrednik: Dr. Jaiiez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef BldZIlik*