Štev. 1
W 42563 '
<T¥rit«, ¥ »rctfo, t. /anoarfi 791»	Lotafk
Posamezna Številka ta Trst in ckotlco 30 vin., suntj 20 via. <-»Klari trgovcev (n obrtnikov mm ;>© Ovio ; oimrtnice, sahvile. I osltn-ce. »»bita, oflasl irnarnlli žavoaov :*m jO v.; ogtast v tekstu I rta Jo I vrst 30 K, vctikn nidalina vrsta 3 K. MM t uglttt po fi vi». bc*cdi, mlmani p.i 90 vin. Oglaae sprejema ia-s-iratnl oddetffc Edinost!. Narožulna in rekkmiajc se poiiijajo [ekljufno upjgtf „Edinosti". Uprava In Inscratni oddelek sr na-hajata v ulic) <v. FrmJUka Aa. 20. - Poitnohran. ritčun 8*1.852.
Iztia'a Tiak dan zjutraj, tudi ob nedelj I* pridih. -Uredništvo: nllea cv. Frin^ika Ael^fga V), 1>*iatrr Dopis! naj se pobijalo uredništvu. — Nefrankirana pisma »c ne pri. i«naji3, »ok^piii m ne vratajo. — ledajatel) in odgovor«! tiređn'.k M;fau Ooiioa. - Ustnik fcoc»rij liste „Edinosti". - Tisk b-Efca/nc Edino*. — Telefon nredniitva in »jnavc itev. U-57. — Naroftilns tnala: za celo le o 50 K, pel lata K, tri mf.ece IS K •— ta nedeljsko fzdajo u cc1> leto 12 K, pol letu t K.

našim	3
Vzdržali smo, dokler smo 0102!!. toda odslej ne moremo več. A«co nočete, da v najkrajšem času ustavimo izdajanje Usta, storite vsak svole. In pomagajte, da vara ostane vaše glasilo, Vso, česar je treba za flst, se ie po-dražilo tako. da ie postalo znatno zvišanje cene lista oeodvralJJvo potrebno. Papir je treba plačevati po prav. catih oderuških cenah — satno da «:» dobimo — in vse ostalo: a če se plačujejo Italijanski Itetl po cenah, ki lih nftrao poznali nikoli, smemo upat', da tudi vi, naš), sto-rite. kar ie neobhodno potrebno. Vsem vam, ki ste dobre volje, mislimo, da zadostuje to!
Od 1. januaria 1919 dalje bodo torej veljale za na* list naslednje cene:
iN o r o č n I n a po pošti ali na dom:
za ccto leto.......K 60*— "
za pol leta.......K 30'—
- za četrt leta.......K 15*— *
za (m mesec.......K 5'—
Pripominjamo, da moremo vslcd pomankanjs zanesljivega osobfa oskrbovati donaSan.ie na dom samo po možnosti. Dosedanta plačila se obračunajo.
Posamezna števiika v razprodaji JO vin.
V edinost! in iidlnostl je moč! ^	Uprava pE d 1 n o s t h.
Vrnitev bivše,-m tržaškega pcšpolka žt. 97.
LJUBLJANA, 29. dec. V petek je po mnogih težavah hi zaprekah prispe! na Pragersko celotni transport Slovencev. ki so služili pri 97. pešpolku v Ukrajini. Nekaj se jl!i ie sicer porazkropilo po Ukrajini ker so poskusili no lastno p?st svojo sre:o, vendar je ta odstotek tako neznaten, da se lahko rrdi, da so se Slovenci, ki so služili t?ri omenjenem polku, vrnili vsi skupno. Podrobnejše pordčilo o dogodkih pri polku od dneve, ko je izstopil « c. lcr. armade pa do ulegoMp vrnitve, kolikor imajo pomen za javnost, bo začasno polkovro vodstvo v krat-kem objavilo v listih. Za enkrat hodi !e omenjeno, da so jc poli: vh i.'bini.ij revolucije v armadi zbral pod vodstvom nadpor. Pluta v Tiraspolu. od koder naj bi se preko Rhmunije Čimprej vrnil v domovino. Kljub temu. da je bil polit raztresen ob železniški protf v raz. .Vljl «\cro 400 km ter je moštvo vsled tc.a neposredno vide.o ves razpad avstrijske armade in 1 logove posledice. je ohranilo vendarle toliko smisla za red in disci-wno. aa bi se aplk lahko vrnil z vsem orožjem in pro-viiantom. da se ni vrnitev zbng raznih nepremagljivih, r-a >u'di premagljivih zanrek zavlekla tako dolgo. da je vedo moštvu potrpljenje pa tudi zaupanle v tedanje vclkovno vodstvo. Po tritedenskem čakauUi v Tiraspolu jj; poslalo osno, da na pot preko Rumunilc sploh ni ml-siltj in kc, po raznih Informaciji rot i v O Pciio : c vedno m WTa prosta, s«, le polk preselil \ Odeso, da bi se od tam po moriti pripeljal na FJeko ali v kako drnsro v-istailscc ob tia*l obali. Toda tu se jc knalu izkazalo, ua 'UHta vocslvo polka in srbski konzul, ki naj bi posrc-cicval fciede larMj In premoga, ciruse namene, namreč iiostivtti polk v službo francoskega poveljstva v Odesi. Hoteli so polk poslati najprej v Kijev, potim p\ v Niko-iiev in Kerzon kjer nat bi varoval skladišča pred bolj. tevlkl. Tn zahteva jc izzvala med moštvom silen cd-rx«r in b;Ia ic nevarnost, da se moštvo razkropi po mestih in okolici, kar bi pomenilo v mrzlem zimskem času iln ob shbih i>rcliranlcvahiih razmerah za marsikoga ne-izojriben pogin. Ker so prišle istočasno tia dan še drune cbfe:!i(ne eči, ki so gov<rile proti tedanjemu voditelju mrfk i PIuUj, so iiTor.dl drugi častniki prevzeti vodstvo,
storijo vse, kar se je sploh d?lo storiti za vrnitev v domovine. Po enem tednu brezuspešnih poizkusov so t'obili ladio in r>remog in :;c !e položaj hipoma izpreme-mi, ker to zavladali tudi v Odesi Petljurevci (republ. t tianka), ki so imeli tedaj v rokah tudi vse ostalo že-lezrKSko omrežje do Galicije in po'kovno vodstvo ie sto-IM'0 takrj v stik z njihovim poveljstvom, ki ie doseglo, da se ic p^ik že naslednji dan odpclhil proti domovini. Orc.ie, katero le polk imel pri sebi. je moral oddati v Odesi, zato pa ie dobil zagotovilo hitre in varne vožnje kakor se je tuui v rtinl zgodilo. Edino pri taliških Ukraifncih jc bilo nel-ollkr sitnosti in težav, vendar niso transporta nikjer zadrževali, tako da je prispel domov liiirejc kot se '-e prvotno tačimilo.
Nemci ^opet zav.?oll S^. Pavel v Labudskl dolini.
LJUBLJANA, 31. dec. \z Maribora se poroča, da so nemške čete, katerim so se pridružili oboroženi meščani, naskočile z velikansko premočjo v &t. Pavlu v Labudski' dolini sc nahajajočo jugoslovansko posadko, jo deloma znlele ter se polastile mesta.
Vojaška In gospodarska unlia Cehoslovakov |n Jugo.
sluvanov,
BfRN. 30. dec. »Nouvelfe Correspondence« javlja Iz ».riza: CoŠkn republika In kr?lievina Jugoslavija sta od-noilali delegate, da se posvetuiejo in skleneio vojaško n tospodarsko pogodbo med Cehoslovaki in Jr-oslo-vant
Poljaki na Poznaujskcm,
CLnftH. 30. <lec. Iz Rerollna se poroča, da so si Pollaki z? prilastili vso oblast na Poznanjskem. V Poznanju samem so Pollaki zasedli kolodvor.
Italijanska ministrska krize,
RIM M. dec. »II Oiornalc d'Italia« poroča, da se Icrlza resi ;'.c tekom današnjega dne. Orlando, ki odide drevl čestitat kralj« za novo leto, mu že tudi sporoči rešitev M-jae. — Orlandov! ghsilo >L'Epoca« pa pravi, da Bis-•olati z osslrom na skorajšnji prihod predsednika VVilso-na odgodi s vol odstop na primernejši čas. DrugI listi, med njimi »Mfs-aggero« pa r.o mnenja, da se bo stvar morda d;i\a ipak se nrrcHM lako — srednja pot — da bosta mogk, ostali Eissti!ati in Sonnino v ministrstvu.
VVilson v Italiji.
RTM, 31 te c. Titkajsnje časopisje potrjuje že iavljcno vest, aa prid«'. Vilson v Italijo med i, in 6. ianu:;rla.
Ncodrfsni socijalisti izstopili Iz nemške vlade.
CURIM. 30. dec. Iz Bcrolina se poroča, da so zastopniki neodvisnih socijattstov z ozirom na nezadovoljivo izjavo vladne večine o zadnjih dogodkih v Berollnu izjavili, da ne morejo prevzemat! odgovornosti za nadallno vzdrževanje miru, vsled česar da izstopajo Ij vlade. Njihova mesta so se popolnila s pristaši večine. V Berolinu vlada mir.
Priprave za mir.
BERN. 30. dec, O mirovnih pripravah poroča >ZQrt-
cher Zeitung«: I>o daljšem razgovoru z Wilsonom, ki mu je Clemencau popolnoma pritrjeval, ie ?.c! Clemencau k Leonu Botirgeoisu h ga pozval, naj izdela besedilo pogodbe za zvezo narodov. Listi poročajo, da bodo pred vsem sklepali o preliminarnem miru. Ko bo podpisan preliminarni mir, bo sicdil splošni kongres in bo določil podrobnosti o zvezi narodov. Pri kongresu bedo zastopani tudi ncviralci. Nemčija dobi pravico do enakopravnosti šele. kadar bo poravnala svoie dolgove in štorih pokoro, katero ji bo naložila mednarodna »ustica.
HAAG, 30. dec. Tukajšnji diplomatski zastopniki so dobili iz Pariza Informacije, da se otvorijo 9. ali 10. januarja plenarne seje, v katerih t odo določili nrirovne preliminarne.
Plclton o usodi Avstrije.
PARIZ. 30. dec. V zbornici, katera je po govoru mi-
niasfra zunanjih stvari, Pichona, in govoru ministrskega predsednika Clcmenceauia v dvakratnem glasovanju Izrekla z ogromno večino sedanji' vladi zaupanje, se ie Pi-chon bavil v svojem govoru tudi z usodo Avstrile ter dejal: »Avstrija je zaslužila svojo usodo.« Omenjal je nato. kako je Avstro-Ogrska izzvala vojno, in izjavil: »Vedeli me, da so Ceska, Jugoslavija In poljski del Avstrije osvobojeni in v zavezi z nami.«
ženevsks
(Iz brošure Ženevska konrere«ei;a o iucoslcvanskom ujedinjenju, dogodjaji, dokumenta i komentari«. Ženeva, ,	20. 19lJi j
l
Predvsem pcdaiamo avtentičen zapisn'1' pogajanj, ki so vršila v dneh 6.-9. novembra v ženevi v hotelu I National. Zapisnik se glasi: j Prisotni:
I 1. V imenu kraljevsko srbske vlade minlstrskr pred-i sednik In minister zunanjih del g. Nikola Pašić.
2.	Predstavitelj parlamentarnih skupin srbske narod-i ne skupščine gg. Draškovič. dr. iVI^Hnknvlć i dr.
Trifkovič.
3.	Zastopniki Narodnega Veča v Zagrebu: predsednik g. dr. Aut; Korošcc, g. dr. Melko Cingriia i r. dr. Gregor
Žerjav.
4.	Zastopniki j Jugoslovanskega odbora« v Londonu: predsednik g. dr. Ante Trumbić i gg. dr. Oustav Ore/ror/n, Vasiljevič (6. in 7.), Nikola Stojanovič (7. pop., 8. in 9. nov.) In Jovan Banjanin (9. nov.)
Debata, katere se udeležujejo vsi prisotni, tiče se teli-le vprašanj:
1.	Prizn anje Narodnega Veča v Zfigrebu kol repre-
zentanta in vlade SMS v bivši monarhiji;
2.	ustanovitev skupnih organov države SMS;
4. odncšali napram Crnl gori.
1.
Zaključuje se, da kraljevina Srbila prizna Narodno Veče kot raprezentanta In vlado in to vse v smislu resolucije Narodnega Veča z dne 3. nov. 1918. To priznanje jc takoj izvedeno z noto. ki jo g. PaŠič kot predsednik ministrstva in minister zunanjih del kraljevine Srbije vročil dr. Korošcu, predsedniku Narodnega Veća v Zagrebu, in vladam Anglije, Francije. Italiie in Združenih dvžav. Vsa konferenca se zavezuje delovati z vso silo na to, da se Izposlujc efektivno priznanje Narodnega Veča v zmislu gori navedene resolucije.
2.
Osnuje se skupno ministrovo za kraljevino Srbtjo in
za področja Narodnega Veča v Zagrebu. To ministrstvo ima nalogo, da organizira zajedničko državo SUS, kateri bo konstituanta dala ustavo.
V to svrho izročujeta vlada kraljevine Srbije In Narodno Veče v Zagrebu, nedotikajoč se že obstoječega pravnega sistema, že danes tc-le oosle skupnemu ministrstvu Srbov. Hrvatov in Slovencev:
1.	Vso zunanjo politiko in organe za njeno izvajanje, vse priprave za mirovno konferenco !n propagando;
2.	Vojne posle, v kolikor se nanašajo na integriteto državnega ozemlja kot celote in vse vojne posle, n;» katere se bodo nanašala mirovna pogajanja. Dislokacija ostane v delokrogu narod lih vlad v dotičnih zemljah, kakor tudi administracija vojnih poslov v teh zemljah;
3.	Upravo vojne mornarice;
4.	Upravo pomorstva, pomorske fTgovino in pomorske sanitete;
5.	Posle za priprave konstituante in one odredbe, ki bodo služile za prehod iz provizornoga življenja v redno državno življenje, ki se bo zasnovalo na temelju ho-doče skupne ustave. Nadalje sc izročajo skupnemu ministrstvu vsa dela tlčoča se koordiniranja in enotne rešitvi" državnih poslov, ki ostanejo začasno v delokrogu narodnih vlad v dotičnih pokrajinlah. Vi posli so:
6.	Promet in prometna sredstva in sicer: železnice, plovltba po rekah, pošta in brzojav v cilju, da more prometno življenje v celokupni državi harmonično iunkclio-nirati in zadostiti vsem narodnim in državnim potrebam;
7.	Prehrano prebivalstva iu rekonstrukcijo narodnega gospodarstva, težko prizadetega po vokil;
8.	Povrnitev in oskrbo vojnih vjetnikov sirot in vdov padlih vojakov, invalidov, begunccv, a.nigrantov, izse-Ilencev In v Ječah r,c nahajajočlb;
9.	Skupne finance, v kolikor -e nanašalo ita potrebe v.csa delokroga imenovanega mluistrstva, določitev v
odnošajih raznih valut in bančnih poslov na državnem teritoriju.
Skupno ministrstvo se ima samo kostitulrati, izvesti razdelitev poslov in si sestaviti poslovni red.
Vse te posle kakor tudi one svojega redovitega funkcioniranja upravlja skupno ministrstvo avtonomno v mejah gori označenega delokroga.
Skupno ministrstvo bo v zvezi z vlado kraljevine Sr-blje in z Narodnim Većem v Zagrebu. Organi, ki so pri Narodnih vladah dosednj opravljali one posle, ki so sedaj prešli v delokrojt skupnega ministrstva, imajo takoi preiti v popolno razpolago skupnega ministrstva. Ta ureditev sc sme spremeniti samo v medsebojnem sporazumu med srbsko vlado in Narodnim Većem, a prenehala bo sama obsebi, ko bo ustvarjena nova državna organizacija na podlagi ustve, ki jo bo konstitunta 11-vcllavila za vso državo. Za sedaj imenuje brez oreju-dtca za bodočnost polovico članov ,v skupno ministrstvo kraljevska srbska vlada, drugo polovico pa Narodno Veče v Zagrebu. Število ministrstev se za sedaj določa na 12. T?ko) se lih imenuje samo 6, a ostalih fi kasncie na temelju dotičnih zaključkov srbske vlade hi Nnrodnega Veča. Cim se pridruži Crna gora, sc bodo vršila pogajanja žnjo glede sodelovanja v skupnem ministrstvu.
Imenujejo se člani skupnega ministrstva: , i\Ji strani kraljevske srbske vlade: gg. Ljuba Davi-dovic. Mika Gavrilovič in Draža Pavlović. t 2. s strani Narodnega Veča gg.: dr. Janko Brejc, dr. Melko Clngrlja in Dušan Vasiljevič.
Ministri, ki jih imenuje kr djevska srbska vlada, bodo zapriseženi svojemu vladarju po srbski ustavi, a ministri, ki jih jc imenovalo Narodno Veće po Narodnem Veću v Zagrebu v roke njegovega predsednika dr. Korošca. O osnutku skupnega ministrstva se ie sest? vila deklaracija, ki se nriobči v Javnosti, v • 3.
Glede razmerja napram Crni gori se zalcKuSiile vztrajni na tem le stališču:
1.	ivarod Črtic gore le sestavni del SHS.
2.	Naš program ie. da se z državo SHS zcdlni tudi današnja kraljevina Cnta gora in sicer tako, da bo kon-stltnanta daln ustavo vsem pokrjinam SHS vključno s Crno ^goro.
3.	Želimo se pog&iati radi pridružitve Crne gore k naši skupni drčavri M-ganlz^cijl iu to tako, da se uo<^ jania vne istočasno s predstavttiltr vsega Črnogorskega naroda.
Gg. dr. KotcŠcc. dr, Cingrija in dr. Žerjav poročata da so se 8. novembra 1918 v tem smislu razgovarjali «-črnogorskim ministrom Vajovičem. ki se ie predstavii kot službeni odposlanec kraljevske črnogorske vlade in ki jim je odgovoril, da se potrebna konferenca lahko skliče v 14 dneh prilično v Parizu.
Zakliučuje
se, da vodi ta pogajanto Že izbrano skupno
ministrstvo.
Ženeva, dno 9. novembra 1918. Predsednik ministrskega sveta I11 mintstCT zunanjih del Nikola Pašlć s. r., predsednik Narodnega Veča v Zagrebu dr. Anton Korošec s. r., predsednik jugoslovanskega odbora v Londonu dr. Ante Trutnbić s. r., prcdstavitcln skupin v narodni skupščini: dr. Marko Trifkovič s r poslanec M. DraSković, s. r., dr. V. Marinkovič. s. r poslanec, dr. Melko Cingrifa s. r., član Narodnega Veča v Zagrebu, dr. Gregor Žerjav s. r., Člani Jugoslovanskega odbora v Londonu: dr. Gustav Gregorin, s. r., poslanec dr. NikolR StoJr.novič, s. r., poslanec, Dušan Vasiljevič. s. r., Jovan Banjanin s, r.
Krivda Crnogorske dinastije.
V Ženevi le Izšla brošura »Le Rol Nlcolas et Puninu du Moutčntgro avec ta Scrbic« (kralj Nikita in ujedinjenje Crne gore s Srbijo). V tej brošuri Je na kratko podana zgodovina srbskega naroda, postanek stare srbske države, borbe s Turki, postanek Crne gore iu črnogorske dinastije, državne uredbe črnogorske itd. Posebno poglavje je posvečeno dvorezni politiki kralja Nikole, ki ie imel vedno v ognju pripravljeni dve železi. V ka-pitliu >.L,i gucrrc europčcme« so nanizani zanimivi podatki o čudni vlogi, ki jo je Igrala črnogorska kraljevsk i hiša Pctrovič-Nicgoš takoj od začetka svetovne vojne proti Srbiji. Med drugim se navajajo tc-le zanimive podrobnosti: -Princ Peter, sin kralia Nlklta, ie bil Imenovan za poveljnika črnogorske armade na Lovčenu. Bil Jc evs čas v permanentni zvezi z avstrijskim generalnim štabom v Kotoru. Med Kotorom in Lovčenom jtfhila celo inštalirana direktna telefonska zveza. Ko je vrhovno povelistvo črnogorsko o tei stvari izvedelo, je odposlalo sporazumno z ministrom notranjih del na lice mesta tajnika tega ministrstva, da stvar nreišče. Preiskava je dognala, da je bila v resnici telefonska zveza napeljana s Kotora na Lovčen. Da bi pa princ ne hi! kompromitiran, se ic ustavila vsaka nndaljna preiskava. Ko so leta 1915. Bolgari zahrbtno napadli Srbiio in ko so na to zavzeli Skoplje, le princ Peter ukazal volani godbi, da jc zasvirala bolgarsko himno »Sumi Marica". Prof. Mihajlo VukČsvić. ki biva sedai v Franciji, izpričuje, da jc sam slišal, fco je princ Peler dal igrati vspričo zavzetja Kragulevca leta 1915. po Avstrijcih, ne samo bolgarsko himno, marveč tudi avstrllsko cesarsko pesem. Leta 1916. je bil princ Peter v Parizu. Ko je izvedel, da st% padli Bukarešta iu Koslanca v av-strijsko-nem&ko roke, jc zopet neki godbi ukazal naj svira avstrijsko cesarsko pesem. V N'ci pa Jo nekoč ves navdušen klicni »Živela habsburška cesarska hiša!«.
Junija mescca 1915. jc prestolonaslednik Danilo pod pretvezo, da Jc bolan, iaoustil Cciirijc in se preko Skoplja In Soluna napotit v Atcnr. kjer ga jc prav prisrčno sprekl takratni grški kraK Konstnntin. V trenutki*
£<ran fl.
»EDINOST« Stćv. i.
V Trsta dne i. fouuarfr 191*.
torej, ko ie bila tako blizu srbska katastrofa In žnjo tudi črnogorska. se je rrirc Danilo prijateljski zabaval in bratil z gr.-kiin vladarjem, čigar nelojalnost proti Srbi'i mu jc bila dobro znana. Bivši črnogorski minister zunanjih del Peter Plamenac.Je ootrdil, da tmt je grški poslruiik izjavil: Prestolonaslednik D.nilo mi ie osebno zatre1!!, da o I: ;;o:i pesebna co'.;t? ha'med Crno* goro in Avstrijo*. Ivo ie Danilo odšel v Italijo, ie tamkaj nadaljeval pogajanja z Nemčijo in Avstrijo potom svojega zaupnika iinit ^rskejj i konzula, ki je bil po pckolenju I-ialij-au. Nemčija jc za ta pc,:; nnia imenovala z svojega zastopnika barcua Bcrnsdorfa, ravnatelja neke nemške banke. Teh pecani se jc udeležil iu,'i knez Biilcu*, livši ncuioki velepoi-luaik v I talili. Pcvjanja so se 1 ončala in princ Danilo ie potem špecijalnega kurirja Aleksandra Akrtinoviča« črnogorskega konzula v Skadru, prstal svoav;:u gc.h na Ceti'.re p« robno poročilo o uspehu onih pobrani. Pri tci prili!;i sc je krali Nikiia Izrazil fako-le: »i rh.'a je izgubljena, to je istina, foda mi nismo Srbija. Ne v. iiemi; lajte se. vse bo dobro. Mi ostanemo tu, in riiice t'..s ne bo o\rr\ !..,-. Ko so Avstrijci, Ncmci in Bolgari končno zase .lli vso Srbilo, je na črnogorskem dvoru in nekaterih krogih na Cetini« vlada'a največja radost, l%fc5asno, ko so sc črnogorske Čete tako junafko bor'!e na vzhodu severu in severoza-' padu ter z nepopisno hrabrostjo odbijale napade istih sovragov, ki so pobili m. tla Srbijo.
Dne decembra 1515. =0 v Monte Carin pod protek-' toratem prestolonaslednika Danila priredili koncert na •korist črnogorskim ranjencem in beguncem lz Bosne in Hercegovine. Pri tej priliki so vprašali, kakšna da bo urodu Crne gore, ko jc sovražnik že okupiral vso Srbijo? Danilo je odgovoril: ;Nen;skj ccsar je obljubil princu Meklenbiirg-Strclitzu, da je Črna gora popolnoma zasigurar.a. in kar reče nemški cesar, io je v Av-, striji zakon. Meseca februarja 1916., tako je naglašal Danilo, se že povrnem na Cetinje.«
Dne 29. decembra 1915., ko so Avstriji napadali Lov-čen. ki ga jc princ Peter ostavil, ne da bi počil samo strel, ie imel kraljev sorodnik poveljnik Jeito Višnić: na svoje čete nagovor, v katerem je n glfšal med drugim: Mirovna pogodba z Avstrijo je podpisana. Glasom le pogodbe ostane Orna gora neodvisno kraljestvo. Dobi pa del Hercegovine in del Srbi'e. Kot odškodnino dobe' Avstrijci Lovčcn, ki ga rabijo proti Italiji. Kralj postane Drine Danilo in kot avstrijski zaveznik bo pomagal Avstrijcem.« Po nagovoru jc general Višnić svoje čete odi1 peljal ter jih predal avstrijskemu poveljniku v Gacku.' O tern je na to I, januarja 1916. osebno poročal kralju Nikiti.
Avstrijci so zasedli Lovčen brez vsakega strela, Princ Peter je odšel na Cetlnie ter tam javil, da so brigada Crnica in plemena Cc! ltnjanov in Njegošev odložili orožje. Kralj Nikola jc to vest sprejel z največjim mirom. »Je že dobro«, je rekel »Crnogorci se bodo že .še borili dalit«. Kralj se jc na to napotil v Preseko, zadnjo obrambno pozicijo na Cetlnlu. Ijii se je bas jel umikati general Pej. novič. Krali Kik< »a je zakričal nnti): ^Izdajalec, novi Brankovlč, zakaj ..v me izdal, zakaj si zapustil Lovčen?« General Peianovič pa ga je zavrnil: Izdajalec nisem jaz, marveč Ti in Tvoji sinovi, ki ste ukazali armadi, naj se umakne brez potrebe in brez vsakega boja.« Ko je kralj uvidcl, da so spregledali njegovo igro, jc v največjem gnevu zaklleal: "Pustite mc, da izvršim samomor.« Peianovič ie vedel, da kralj Niklta svoje grožnje ne bo izvedel, zato se mu je smejal v obraz. In r.cs se je kralj brzo premislil. Vrnil se je na Cctinic In od tam v Podjovko. Mod tem so Avstrijci zasedli Cetinje brez vsakega boia. Vlada, ki se je med tem tudi preselila v Podgorico, je poverila bivšemu ministru zunanjih del Plamencu nalogo, da preišče, zakaj so voji na Lovčcnu brez odpora zapustili svoje pozicije. Na svojem povratku je Plamenac poročal vladi, da mu fe poveljnik dotične brigade pokazal pisan ukaz, naj izprazni pozicije In se umakne, a ukaz je bil dan po telefonu in telefonist ie ukaz prepisal na papir. Preiskave o tej stvari sc n| mogla- vršiti, ker jc bil v afero zapleten — vrhovni povel nik črnogorske armade sam. Dne 29. decembra 1915. ie bila v Vasojevlčlh velika narodna skupSčina, na kateri se je s' len 'o, tr< sc vsa črnogorska armada, vsi uradniki in vsi mladenki preko 15 let pridružijo srbski armadi, da ne rridejo v roke sovražnika. Toda vlada jc izdala ukaz, da ne sme nihče oditi in nihče zapustiti svojega mesta. V Skadru In pri ^ Sv. Ivanu M?duanskrm le b"'o zbranih okrog 5000 Črnogorcev.' Ti bi se bili docela lahko pridružili Srbom. Dobili pa' so povelje. naj sc umaknejo v notranjost države, kjer so jih vse do zadnjega zajeli Avstrijci.
V zmillu pogavmj, ki so se vršila pred kraljevo prošnjo za mir bi smeli Avstrijci zasesti samo Lovčcn in se • tam ustavili. Toda dogodki, ki so sledili tem pogajanjem, ( so spremenili situacijo, katero so Avstrijci seveda ho- . teli izkoristiti zase. Imeli'so pred sabo srbsko armado, ki so jo hoteli na vsak način uničiti. Zato so nadaljevali svoj pohod, okupirali Celin V, I ,;r In vse Primorje, nc da bi se brigali za pogodbo, preje sklenjeno s kraljem Nitclto. Junaški srbski armadi ra se je ldiub vsem nesrečam posrečilo, da s: ie izognila popolnemu porazu in se rešila. Ko jc kralj Ni itn uvidcl, da ga Je prevari! stari njegov dunajski prijate!!, e 6. ji mrrh 1916. skriva! zapustil Podgorico. Prlšedši v Sk tler ic zaklleal: »Avstrijci so me Izdali«. Koga ic on izdal? Kmalu na to je r.apustil Skader ter se preko Brindisa zatekel v Fran-ciio.
Vsi ti grehi, ki se kralju Nikiti in njerovim sinovom očitajo, so splošno znani in dokazani. Ko le 20. maja 1916. takratni Črnogorski min. predsednik Miliuškovlč podal svojo demlsi J, ic vrgel kruli u v obraz vsa ta očitanja. Rekel mu je: »Vi, Vaša rodbina in Va a dvorska kamarila ste spravili Crno goro na rob popolnega razpada.* Vsak član Vaše rodbine meni, da ima pravico delati politiko, Vi sami ni$te Imeli druge želj«, kakor da bi se delala v državi protinarodna propaganda. Omenjam avanture Vašega sina princa Mirka tekom vojne, sestanke Vašega sina Petra z avstrijskim polkovnikom Hupko v Grbaliju, pogajanja Vašega sina prestolonaslednika Danila s posredovalcem Carmincttljem, z grofom liernsdotffom, agentom centralnih dnav In končno toliko drugih pregreh, ki sle jih zagrešili Vi, Vaša rodbina in kamarila, d« jih ne morem niti na&tetl. Vidite to so vzroki popolnega propada Crne gore in njenega bankrota.« — Na vsa ta očitanja je kralj Nikita molčal, ta s tem molče priznal svoio krivdo.
52 itiifortovanskega sveta.
Aaieririca Jugoslovanska legila. V Ljubljano došla vojaka srbskega 9. pch. polka, Blaž Logar iz Kamnika iu 1 Jaknb Cetinski iz Ograje pri Ko&vju (oba Slovenca) sta bila pred vojsko v Ameriki. Pripovedujeta o agitaciji ameriških Jugoslovanov za Jugoslavijo. Pri organizaciji | slovenskega življa v Ameriki je v tem oziru aktivno so-Jelovai CA )OsIancc jugoslovanskega odbora« v Londonu , dr. ri.ko Zupančič, ki je kakšnih šest mescccv bival med ; ameriškimi Jugoslovani. O božiču 1916 jc bil odpoklican t v London, na n'cgovo mesto pa jc septembra meseca 1917 prišel dr. Bogumil Vošniak. Za snovanje prostovolj-n h čet sc bili navdušeni tako pristaši narodno-napredne stranke kakor tudi S. L. S. Da bi akcilo za organizacijo slovenskih prostovoljskih čet čim najbolj poglobi! fn razširili, so se Doedini predstavniki tega gibania obrnili tudi na voditelja, slovenskih socijalistov Etbina Kri' na. Kri--stan pa žal tej ideji ni bal posebno naklonjen. Pogajanja s socijalisti torej niso imela uspeha. Nasprotno, socijalisti so snovali proti slovenski organizaciji naperjeno republikansko zvezo. V Clevclandu se ie nato osnovala jugoslovanska prostovoljska čela, ki si je nadela ime /rimski«. Štela ie 480 mož, samih Slovencev, Hrvatov ;ri Srbov iz Clevelanda samega in Pitsburga. Organizirala sta to četo urednik clcvelandske »Amerike« Louls Pire in don Niko Grškovič. Poveljnik te čete je bil istrski rojak Stjepan Mancč, ki se nahaja sedal v častniškem kurzu v Bizerti v Severni Afriki. Ko ie bila četa organi-»Irana, je odšla v K.aiado, kjer je stopila pod anpieški protektorat. Sedem dni je bila v Fort Lc\vis Ouebeck. Od tam so jo poslali v Liverpool, kamor se je vozila 11 j oni. Preko kanala La Manche so io poslali v Dologne, od lani v Mavre .'* končno v Marseille. Tu je jugoslovanske ameriške prostovoljec pozdravil bivši državni poslanec dr. Gustav Gregorin, tu je tudi sodelovala pri reviji pred generalom Rašičem. sedanjim našim vojnim ministrom. Iz Marscilla so poslali legijo v Bizerto v Severni Afriki, kjer je ostala štiri mesece in osem dni, da sc popolnoma izvežba za službo na fronti. Ko jc bila četa popolnoma Izve;:bana, so jo poslali na Foluusko fronio. Njena oozicija ie bila ob Lesničkl reki na levo od Sošolca, kjer je bila nameščena jugoslovanska divizija. Jugoslovanska divizija ic štela 7 polkov in ie bila najštevilnejša med vsemi divizijami pod srbskim poveljstvom. Ameriška prostovoljska četa jc bila prideljena 9. srbskemu pehotnemu polku in s tem polkom dunavski diviziji, iako pri tem polku, kakur tudi v vseh drugih formacijah srbske armade so bili Slovenci, da se lahko trdi, da v srbski armadi ni polka in nc branže, Mer bi ne bilo SIo-vencev. Pri S. peholnem polku so porojnik Ukmar iz trsta, poročnik Ceplak iz Gor. Savinjsko doline, podporočnik Ernesi Turk iz Ljubljane. Pri 3. pehotnem polku sta podporočnika Lah iz Komende in Vinko Janež in narednik Laharnar Anton. Tudi pri drugih polkih so Slovenci prav častno zastopani. Pri 3. pehotnem polku, pri voju nadporočnika Laha, imaio Slovenci celo svoj posebni Devski zbor, ki ic zlasti za časa ofenzive žel mno-go priznan a. F^vovodja tega zbora jc narednik Grčar, učitelj iz Ribnice. Pri zboru sodelujeta A. in Ani. Rode. kamniški rojak.
Ali se upa? Pod tem naslovom piše »»Slovenec«: »Slovenski Narod« poroča, da se dr. Ivan Susteršlč namerja vrniti v Ljubljano. Znano nam fe, da se je dr. Ivan Sn-steršič že svoj Čas obrnil na Narodno vlado s prošnjo, naj mu dovoli, da se naseli v Ljubljani in da mu vlada tega ni dovolila. Ali mu bo vlada sedal, ne vemo, a bi želeli, da se to zgodi, ker bi bivši deželni glavar kranjski tako vsaj dobil priložnost, da se zagovarla pred sodiščem zaradi svojega deželnega gospodarstva in zaradi svojega poUtikovanja med vojsko.
|
i
j
: i
i
Francosko - slovenski organizacija. V LJubljani se le
osnovala francosko-slovcnska organizacija. Z namenom, daiatl članom proti ma'hnemu mesečnemu prispevku (10 K) na razpolago: 1. brezplačno: pouk v francoščini (tc-taj za začetnike — nadaljevalne tečaje in posebej tečaje za učitelje): (Stalnico, izposojcvalno knjižnico; 2. proti maihni odškodnini: predavanja (v francoščini in slovenščini) o važr h tekočih vprašanjih, glasbene in literarne večere, vesciice; .1 po kolikor mogoče-zmernih cenah: posredovalnico za potovanja proti Franciji in trgovsko poslovalnico, zvezano naravnost s Parizom (čim bodo to dovol-evJe splošne rarmere). Priglasitve spreiema profesor Meurvllle, Narodni dom, soba št. 5, v LJubljani. Število članov bo omejeno, zato je priporočati, da se odzovete Čim preje, ker se bo uredil poznejši zapisnik članov po vrsti, kakor so pristopali.
Pisma v Ameriko. Iz LJubljane se javlja: Cenzma za Pisma v Švico k odpravljena ter lahko sedal na*! rojaki Jugoslavije svolcem v Ameriki brez ovir pišejo Pisma ifaj se zaprta, ako mogoče v rekomand'ranih ali ckipres nlh pismih pošiljajo na našega rojaka gospoda Albina Kunca. Pascl, Centralbahnstrasse 21, Schvvelz Vsakemu pismu je priložiti za poštnino In stroške 3 K (tr! kront) v bankovcih ter natančen naslov v Ameriki. Pisma pridejo gotovo m hitro v roke naslovnika. Na druji nacln ni sedaj mogoče odposlatl pisem v Ameriko.
Kal ie potrebno, da postunomo pravi Jiifoslovmi? Na to vprašanje (Hlgovariajo »Pučke Novine« takole: Treba je, da zamenjamo mržnjo i ljubeznijo in prepričali .v.
te nI? i?,T>opo,no™ ako kdo pravi, da Je Srb,
; S VCne(V T? sc Vsa,r Srb -objednem {tudi Hrvat, a vsak Hrvat je objednem tvKli Srb. Prav
vat aH SrbVTakr> Lrb S,0VCnS a Siovc^c d hi s t vft ;S?| ,ma lK)hTTOVjrti narodno je-
dinstvo; a to znači, da smo vsi mi Hrvati. Srbi in
Bratfe in sestal
»slovenske11 Sokolske »	" ^
: Heni predsednikom br. dr.^ VbStair lISii,®0 bHi,}2V(l"
pednlea ga. Pranja dr Tavč4 "evn
blagajnikom br. Makso H ovatln ^ nnii d- ' gospod Bonač st. " *,rovatm, gdt. Gogala in
Odsek sc je zavedal, kake velike naJoEe čaka}f> Sokolstvo po volni. Da bode mogoče'^dUvrije Sokol stva, treba jc v prv vrsti da nnr-iri	V0?0.1"
v znesku skoro 7D.OOO K "v kPter?n i?4«???01"!? doljI vslcd zatiranosti bivše avsHiske ki ta JI ?/ve?a< Sala Sokolstvo tiščati k »V stavili vso^^
Itnl SS": Takot * bil Vscsftki Zte
..nno pred izvrŠilvi;o vseh prioriv nrcnnvpHaji /1 poslanci niso zamori closcčl ni te^a d^bi b! , volje, omejeno. Vse velikansko delo je bilo izvršeni S" man In »Slovenska Sokolska Zveza« pa si fe hSmS veliko breme, katerega bo mogoče le wtom prispeXv In daril uredi i, če hočemo da zamore »Zrna! S uspešno s svojim delovanjem.	zaCel1
Ustanovili smo odsek v času, ko se nam le bilo bati da nas bivša nemška avstrijska vlada zopet i e p egania ustavi započeto delovanje in tako Sokolstvo Skjfi f Vsled tega smo bHI navezani na Uho delovanje? a VedS ko so strgane okove v katere smo bili okovan in postal svoboden narod, stopa odsek pred Javnost s proSnlo da priskoči našemu Sokolstvu s orimernimi zneski na'po-
m	denarne zavode'da
,drxuštva prosimo, da vodijo nabiranje daril, nadalje da skušajo prirediti kako vcselico v prid iz veri«,
uspeli Čim večH ° UrU2ih narodllih ^rngiev, da bode
Odsek priredi v svrho asanacije dne 1. svečana veliko
E^l' rT V ?eh Pur,ostorih Narodnega doma iu prosimo vsa društva, da se blagovolijo ozirati na to.
Odsek za nabiranje prostovoljnih prispevkov za s«.
___niraaje »Slov. Sokoluk« Zveze«.
Domače rasti.
n;Sf0 lMVf*.,,,,V(! teto v^čimo vsem naroč-vci 1 L tate,i5m	Ifst®' iskreno željo, da bi
vsi, da b ves naš narod vsaj prihodnic novo leto mogel praznovati prost vseh vojnih bridkosti fn leživ v blaženemu nrtru in neovirani zlati svobodi! Bog daj tako!
nw!!fl N,AR0C!N|K0M! Prosimo vse dosedanje naša
orefe^ Ker l tKlČ^ naročnil*- ^ store to čin« j, " Kcr rC nakaznlSlri nromet zopet uveden, prosimo,
da se nam naročnina dopošlje po poštnih naka>.u,"lu »Edinost« je slejkopreJ edini slovenski Ust v lascdciont ozemlju In 2ato upamo, da bo občinstvo Še tem rajii segalo po niem. Ponavljamo na. da v sedanjih razm<-.-b
tllT?0 sprejemati naročil in pošiljati ! si* nlarocnikom, ki obenem z naročilom ne pošljejo tudi naročnine vsaj za en mesec, 1. j. 5 K. Zaradi težavnost v poslovanju s takimi kratkoročnimi naročil m zete ^ •limo. da nal bi naročniki naročali in plačevali list v»| za četrt leta. Dosedanje naročnike orosimo, da poravnajo morda zaostalo In nam obenem dopošljeio naročnino za nadaljno dopošiljanjc lista. Kdor bi do 15. t m no storil svoje dolžnosti, mu moramo, žal, ustaviti nadaljno dopoSillanje Usta, ker ob sedanjih silno visokih proizvajalnih stroških, zlasti pa zaradi skoraj nezmagljivlh cen papirja, ne moremo pošiljati lista na upanie. Storite
t0xr!> v;Vr-n dolžnost naP^m listu, da Jo bo mogei vršit! tudi list napram vami - Uprava »Edinosti«
Slhestrov večer, ki ga Je priredil snoči po daljšem prestanku zopet Tržaški Sokol, Je zbral v Narodni dom tako ogromno število občinstva, da Je bila velika dvo-rana tako nabite polna, da se skorai nI bilo mogoče ge-niti. Vkljub temu pa jc vladala ves večer v tej neštevilnf množici taki ljubezniva, prisrčna domačnost, da si llu-beznlvejše in prisrčnejše skoraj ni mogoče misliti. Vsepovsod najneprisiljenejše kramljanje, zabava In smeh, čemur je znatno pripomogel spored, ki se je takorekoč brez načrta sestavljal kar sproti. Pevci so zapeli vsa-kotoiiko na odru ali par naših večno lepih narodnih pesmic, ali po kak zbor, kakor »Molitev«, »Što čutiš«, »Morje« Itd., igralci našega gledališča so nam podali vrlo zabavno enodejansko burko, ki se le igrala res izborno in vzbujala gromovit smeh, gdč. Mezgečeva Je s s svo-iim srebrno čistini glasom zapela tri pesmi, gdč. Kavčičeva pa |e tik pred polnočjo deklamovala Gregorčičevo »V pepelnični noči«, nakar so ugasnile luči. Ko so zopet zagorele, Je v Imenu Sokola voščil br. dr. Slavik vsem navzočim in vsemu narodu srečno fn veselo leto, želeč, da se izpolni vse, kar si želi vsako pošteno narodno srce. Imenitna Je bila tudi tekma ženske lepote, Iti je do-vedla narodnemu namenu gotovo lepo svoto. V najve-selejši domači zabavi sc je potem nadaljeval in zaključil ta tako lepo uspeli večer, na katerem smo v resnld hvaležni našemu vrlemu Tržaškemu Sokolu. Na zdaM Volaške podpore. Tudi za tekočI mesec januar sc boio vojaške podpore izplačevale od 16. t. m. dalje In sicer skupno za obe polovici meseca, po vrsti dotičnih naJta-zll.
Selitveni predpisi. Oubernijska oblast določa v naredbi, Izdani 2$. t. m. iri objavljeni v včerajšnjem »Osser-vatoru*. da se pogodbeni ali zakoniti selitveni roM v mestu Trstu in okolici, potekli od 24. avgusta 1915. leta dalje, podaljšujejo do -23. februarja 1919, če gre za novanja, /a katera se ne plačuje najemščina nad K 1300' na leto. Tekom te dobe Je treba za vse membe takih stanovanj dovoljenja politične oblaitf prvega reda, ki je^prevzela posle bivšega namestništvene-ga svetovalca, če gre za prisilno selitev, dovoljeno po sodišču, ln se ni dosegel sporazum med najemn'kom in i hišnim gospodarjem oz. upraviteljem, sc Izda tako do-I voljenje v slučaju neplačevanja najemnino, če sc dok«že j ali dožeue pred politično oblastjo prvega red*, da go-I spodarske razmere najemnikove niso take, da bi itpra-i v4vcv,:lc prepoved selitve, ter v »lučaju, ako najcimuk
V Trstu, dne 1. januarja 1919.
»EDINOST« iter. i.
Stran ftl
znatno poškoduje stanovanje. Proti odločitvi oblasti prvega reda, katera se mora vročiti strankam pismeno, ie dovoljen utok na kr. gubernijsko oblast, ki ga je vložiti tekom 15 dni potom politične oblasti prvega reda.
Blagovni uvoz Iz inozemstva. Uuberniiska oblast razglaša v včerajšnjem uradnem :>Osservatoru« določbe glede uvoza inozemskega, carin! podvrženega blaga, kakor tudi glede uvoza blaga iz Italije ter izvoza v inozemstvo.
Obiski v mestni holnlšnici. Ravnateljstvo mestne bolnišnice naznanja, da bo od danes, 1. januarja, dalje občinstvu dovoljen obisk bolnikov v mestni bolnišnici vsak dnn od 10*30 do 11'30 dopoldne.
Domovnice. Uradno se razg'aša: Prejemniki nakazil, plač. pokojnin, civilnih in vojaških, miloščin itd., ki nimajo domovnice, jo morejo dobiti v statlstično-anagraf-skem uradu v ul. Sanitš št. 25. III. od 9 dop. do 1 pop. Prinesti morajo s seboj potrebne listine, (imenovanjskl, pokojninski dekret itd.), iz katerih je razvidna njihova pristojnost. Domovnice se bedo izdajale v naslednjem redu: Prejemnikom civilnih oreiemkov: 1. jan. z začetnicami priimka A-C. i. jan. i)~0, 3, lati. H—L, 4. jan. M—R, 6. jan. S—T. 7. jan. U—Z; prejemnikom vojaških prejemkov: 9. ian. A—E, 10. jan. F—J, 11. jan. K-R. 13. jan. S~Ž.
Iz odvetniških krogov. Odvetnik dr. Fran Rabi sc je odpovedal izvrševanju odvetniške prakse in ie bil črtan jz seznama odvetnikov, izvršujočih svoj poklic v področju tržaške odvetniške zbornice.
Vojnopomožni urad. Občinstvo sc opozarja, da vojno-pomožni urad v ulici Carintia št. 39 I., zopet posluje in na! se stranke, ki so svojčas pustile pri zgorajšnjem uradu kake dokumente, zglašajo med uradnimi urami pri nasledniku pokojnega g. Mraka. g. Vinku Novaku, ki bo dajal informacije v vsakovrstnih zadevali.
Darov'.
—	Za moško podružnico CMD je podarila, namesto cvetja na krsto pok. Zorke Vešnik, gospa Antonija Kra-vos K 10'-.
—	Marija vd. Perhavec namesto cvetja na krsto umrlega Emila Skok 10'— K za moško podružnico CMD. Denar hrani uprava.__
NAM OGLASI
TnlinlfotA l»>b«3eii« o^eba IS?e| lellUllIiU ra konstruktorja, p-j sarja primerno sleZbo. Pontidhe pod „Slovenec* na ms. odd, Lfiinosti.l ___31 '
jem nm ^aročiKil se obenem priporočam vsem Slo-vonrem. Henrik Kreićak, ul. Olulin
»a 33.__3182
li^AM dvt čevljarska pomočnika, MUHI ul. Arcaia 19, Pabor (3130)
Dvorec (lij aww.
1013, * 0 sobami in 1 kuhinjo, t popolnim pohištvom, poBtcllnml In perilom, se proda raul družinskih liimer za 45.'00 hren. Informacije daje B. Schmilzer vila Ncila, Porto-rose._____3'B3
Hn'fl ,^or"l novo- re 0 'abV.o, se
UU»U| proda za nizko ceno. Ulica
flifrrlMt 9 Ul. vr. 6,__■ 31'0 n
r>ft meblirano stanovanje
IHt Mi (1- 3 sobe s kuhinjo) o Stranko brez otrok. Ponudbe na ins. odri. Edinosti pod „T'ros:nec\ 3171
riftielfirff	poufule v šlo-
UMuUit.M venskem, nctrSkem in Iflšccm jeziku. Atlete Deteia. Via Rouiagna 26, pritličje,	3170]
f1 hAifm (^n ilvatn' strol flnger za llh.U ali 120 kron ul. Foudorln '« p rnlllČJe.__3170
^"/illlHrl novi* veltkl fn majhni, w IU' II tulili se prodajo v trgovini p^hiitva ul. Olosue Carducci it. IS (Torr-nie) VUn-rjU __	3IP5
FftfftffMlJ Anton Jerkirposluje v 1 ulbtf!H svojem aaljeju v Trn t u Via delle Poste s MU.__40
U?l$ft?tlfll diplomirana, uN fran-!jUlt JI'.fl» coskl odrastlc in za-Čelnllte zu 12 K instctfao. A:que-do'to 33, IV. levo.
im Pi ru
vef vsakovrstnih Jicdl nikov In drugih potrebščin, tei izvrsujo vsako po-pravifanje nn svoje strožke, 272
/(«■•{1; mo'kl, n vi, it. 44 se pro-
libvljlt dajo za nizko ceno. Ulica Barticra 9, llf. vr. 6.__3180 b
PrjgSg^tg
Slovenska Mjn
e prljioro&a Ul Traveisaleal Ltosco 8, I. Cene nizke. 3 56
pm ff
Stroj za šivanje in vezanje pravi nemški uz< rci.
Seidel & Neumann In ,SInger4 Oast & Gasser,
Bogata zolotra vseh potreb šfiifl. Mehunična delavnica za
vsako popravljanje Tvrdku ustanovljena 1. 1878.
FRANCESCO BčDNAR Tret, upea Campanile J'J.
Dobroznanaurarnain zlatarna
A. POVH v Trstu
Trg stare mitnice štev. 3. Velika zaloga vsakovrstnih ur ter raznih zlatenio.
Dr. M raček
zobozdravnik, Trst, Corso 24, I. n Od {) 12 dop. in od a 6 pon Bretbolestno izdiranje /.ob, plombiran o in umetni zobje.
Naznanjam svojim cenje- im odjemalcem, da sem zopet odprl svojo dobroznano
ulctolB« n vente Stev. 23
jn da prodajani izvrstne likerje iri slnS^ice.
arol? gombač.
mmrnm SR l ČERMAR
? toto, id. Miim Ml 12 vojn! ul. Ms Poste
Izdiranje zobov brez bolečin. Ptombiranja Umetni zobje.	Umetni zobje.
Milnle dmltvo \\ državnem ksiota v Trstu
registrovana za i ruga z omejenim poroštvom.
VABILO
na
i&redni oMM ibor
ki se bo vršil v nedeljo, 19. januarja 1919, ob 1 pop. v društvenih prostorih v ul Lazzarelto vecchio 31 po sledečem dnevnem redu:
1.	Voli ev odbora In nadzorništva.
2.	Razni nasveti in predle gi. V Trstu, dne 31. decembra 1918.
IVAN LEVIČAR, kurator.
Ivan Čergol
trgovec i jestvinomi in meSaoim trta^om v Barkovljah
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem In znsncein.
HP 7—9 lang & VVoll na vozlčn, stroj *a meiaiile malte, s koši In vedri za dviganje gradiva, amerikanski vlcch, dvigalo z železnimi vrvi, v?e> skorai novo. se proda za 22.000 kron. Nadalic se proda za 16.000 lir (ovorni avtomobil iz prvovrstne t u r i n s k e tovarne HP 28—35, nos! IS q z rezervami, v popolnem staniu, pripraven za Iz-važevanie blaga iz kraljestva. Pojasnila dale Zlgol, nt.
Ferriera 5 IV. od 8 Y* do zhitral.
Dr. J. Cermak
zobozdravnik t Trstu, ulica Gioachlno Rosslnl tj
želi srečno novo leto
vsem svojim klijentom, prijateljem in ansucem.
Mihael Zeppar
velika zaloga mojoličnih peCi In štedilnikov Trsi, Via San Giovanni 5t. 6 in 12
vošči srečno novo leto.
Vsem nalim gospod n um
{e neobhodno potreben in koristen nad vse praktični
Ci^IMJSKJ KOLEDAR
ki je pravkar izšel v založni knjigarni j. ŠTOKA, Trst, ulica Molino piccolo 19. IV <ena 4 K
iiili.Jiiil
je odprl svojo
odrinilo pisarno
n Trstu. Elit« Cmpnlle St. 11
(Piazza Ponterosso).
Umetni zobje
u mm, mi. zonotetinik
Trst, ulica Caserma štev. 13, U. — Ordinira od 9 piedpoldne do 6 zvečer. —
Največje veselje slovenske žene je
GOSPODINJSKI KOLEDAR
ki stane hore
MT itirl krone
dobi sc edino-le v Štokovi knjigarni v Trstu ulica Molino piccolo 19.

Kdcr	svoji soprogi, gospodinji alt nevesti
poklonili najlepše in tiajbolj piaktičnu novoletno etarito, naj k upi
Gospodinjski SoSsiar
ki je iz^el včeraj v taložni knjipartii
l ftlia Trsi, ulica Kolino' piccolo itev. 19.
Stane samo K 4.
n Vekoslav Kodrič
posestnik. Sv. Marija Magdalena spodnja 59
vošči srečno novo leto
vsem sorodnikom, prijateljem In mancem
Ljudska hranilnica in posojilnica
Trst, ulica Carintia St 19, I.
p. f. 1919.
Andrej Sirca
trgovec pri Sv. fin I St. 35
želi srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem, sorodnikorn, In znancem.
Dragotin dkmar ;
gostilničar v ul. Rlguttl 9
voSči srečno novo leto
vsem svojim cen j. gostom, prijateljem in znancem
fldolf Gombač
iganjarna In slaičitarnđ, Rocol Molin a m
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem v niestu okolici in na deieli.
Dr. Mrače k
zobozdravnik, Corso štev. 24, I.
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim klijentom tn tnancem
Lovrenc Rebula
lastnik pekarne in slaStiCarne r Tritu ulica Belvedere St. 57 4
vošči srečno novo leto
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znevtcem v Trstu, okolici in na deželi.
Vsem cenjenim gostom, prijateljem to znancem voSčim tem potom
srečno in veselo novo leto.
Konrad Breznik gostilničar Konsumnega društva v ftofenu.
M. German
cvetllCar
Trst, Via Ponterosso 3 in V. M. Buonarrotti 28
p. f. 1919.
Just MavriC
trgovina jestvin ul. dell'lstrla H
vošči srečno novo leto
vaem svojim cenjenim odjemalcem, prijatelfem
In znancem.
1 Stran iV.
»EDINOST« t.
V Trst«, dne 1. Jai»»r?a 19
Franc in Tereza Strancar
Gostilna v Trstu, ulice Giulianl 32 cenjenim odjemalcem In prijateljem
srečno In veselo novo leto.
Delavsko konsumno društvo
pri sv. Jakobu
vošči srečno novo leto
vsem cenjenim udom, gostom in prijateljem.
hinko in Sofija Kosič
Trst, ulica Carradori 15, Trst
voščita srečno novo leto
v.^em cenj. gestom in slav. občinstvu, ter se srčno zahvaljujeta in priporočata za nadaljni obisk.
Knjigarna Gorenjec Co.
Trat, ul. XXX ottobre (Ex Caserma) (zraven kavarne Commerclo)
vošči srečno novo leto.
Anton Sancin-Drejač
trgovec v Skednju
vošči srečno novo leto
| vsem svojim cen lenim odjemalcem in prijateljem v mestu in na deželi.
TVRDKrt
./ flnton Vouk
Trat, — ulica Carintia S te v. 4 — Trst
vošči srečno rovo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem to znancem v okolici in na dertefi.
v v , < Terco fllojz
j	'"t
l	krojač
?elf vsem cenjenim odjemalcem fn prijateljem
srečno in boljše novo leto.
J. Stoka
Vnjigtorna in papirnica, Trst Molino pfceolo 5t. 19
(tik kavarne Nuova York)
* vošči srečno novo leto
vsem stojim cenjenim obiskovalcem, prijateljem in znoncem
Tomaž Zadhik in družina
mesar. Trst, Piazza S. Glovarmi 5L 6
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem
in znancem.
Jakob Semerl
krojač v Skednju i1--!! cenjenim odjemalcem in prijateljem
srečno novo leto.
Leopold Strekelj
trgovec z. jedilnim blagom v Trstu, Trg Bafriern
vecchia 6
vošči srečno novo leto
vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem v Trstu, okolici in na deželi,
Srečno novo leto
voSci vsem cenj. odjemalcem in prijateljem veletrgovina
' ' !, *> „> Albhi AnžfČ.
\ r .	TVRD.Kfl
Jakob Vatovec
vošČ5 srečno novo leto ~>.
vsem svojim cenjenim odjem al ;e m, prijateljem in znancem.
Kami! in Jana Blecha
(Hotel in restavracija Balkon)
voščita srečno novo leto
svojim cenjenim gostom, prijateljem In znancem.
„Gospodarsko društvo"
pri sv. Mariji Magdaleni zgornji („Pri Tiroku")
vošči srečno novo Mo
vsem svojim cenjenim udom, odjematesm
in prijateljem.
v Mihael Zitrin
' zlatar In arar Trst - Corsb It. 47 - Trst
voŠČI srečno novo leto
vsem stojim odjemaIcam. prijateljem in znancem.
Ivan Bidovec
r ' *( trgovina je;-Ivin in koloni jal,
fcrat Via Campenlk 9L 13 - Trst
p. f.
Ivančič Jakob
gosfl/niTar v 'frsiu, ulico Industrij it. 10 voSCi vcem svojim gostom in prijateljem
srečno novo leto.
Alojzij Povh
/titar in urar. Trsi — Plazze Barriera St. 3 — Trst
vošči srečno novo leto
v<i?Tn svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem In znancem.
Ivan Kerže
' ligover s Kuhinjsko posodo v Trstu, Trg S. OlovannI 1
I	vošči srečno novo leto
v tam roitm cenjenim odjemalcem v mestu, okolici in na dožcli.
Kavarna „Commercio"
voSČl srečno novo leto
vsem svojim cenj. gostom, prijateljem in znancem.
flnton Šorli, lastnik.
Kavarna Balkan
** i f
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenj. gostom, prijateljem In znancem
Hinko Šorli, lastnik.
flnton Jerkič
fotograf, Trst, ul. Poste 10, Trst
vošči srečno novo leto
svojim klijentom, prijateljem in znancem.
„Gospodarsko društvo"
v okadoju
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim zadružnikom in vlagateljem
flnton Lenček
krčmar in trgovec z vinom, Piazza delia Cecsrma 5 in ulica d'tlln Zonta 3
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem
In znancem.
Jakob Tavčar in družina
trgovina z ogljem, Trst, ulico S. Zaccarla St 3
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.
Jadranska banka
Trst. ulica Ca.ssa dl Risparmlo 5 k(la:;tno poslopje)
p. f. 1919.
Zivnostenska banka
Podiužnlca v Trstu	^
Ulicu Ponterorso 7 (lastno poslopje)
p. f. 1919.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke
(Jlfc* XXX. olrobre (Ex Caserma) II
p. f. 19|9.
Antonija Rieger
damska krojačnica, Trst, ul. Commerciale 3
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem.
Jakob Perhavec
zaloga vina In likerjev, Trst. v>* delle flcmie 16
vošči srečno novo leto
vsem svojim fcastitim odjemalcem v mestu, okolici In na deželi, kakor tudi vsem prijateljem In znancem.
F. Lampe
pekarna in slašflCama — Trsi — ul. Cavana 2
\ vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odj<im*lcam, prijateljem In inancem.
Josip Čehovin
brivnlca, ul. S. Marco 4
vošči s-ečm novo leto
v$em svojim cenjenim obiskovalcem, prijateljem |in znancem.