Ljubljana, v torek 10. novembra. Izhaja vHuk dan »večer, iiiiugi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijeko-ogor|k« deiele xa v»e leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta Jeden meBec 1 gld. 40 kr. — JŠa Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. aa četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden ineseo l gM. 10 kr. Za pošiljanje tia dom računa M po 10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za ozpanila plaeuje ae od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole franko vati. - Rokopisi se ne vračajo. Ured niš t v o in ujjravništvoje v Rudolfa Kirbifci hiši, „Q|edališka stolba". Upravništvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kalnoky pred delegati. Kakor je v odseku za vnanje zadeve ogerske delegacije, tako je tudi v dotičnem odseku avstrijske delegacije grof Kalnokv razlagal naš vnanji položaj. Glavne misli njegovega razlaganja so: Minister misli, da mora poprej nekoliko pojasniti odno-šaje naše države proti drugim vlastim predno rnorp^ naslikati sedanji položaj. Iz pojasnil poslednjih let je še odseku znano, da on zmatra za svojo dolžnost z vsemi državami, zlasti b sosednimi gojiti dobre odnošaje. V poslednjej delegacijskej seji je že mogel zatrjevati, da njegova prizadevanja neso bila zaman, marveč so se razmere z vsemi sosednimi državami jako povoljno uredile. To se je pokazalo zlasti sedaj, ko so navstale zmešnjave na Balkanu in je vse v orožji od Belega grada do Aten. Le dobrim razmeram sosednih vlastij se imamo zahvaliti, da daljši razvoj stvarij pričakujemo, če ne baš brez skrbi, vendar brez bojazni. Kar se tiče avstro-nemške zveze, je v&e ostalo pri starem. Iz nagovora, s katerim je Njega Veli-častvo pozdravilo delegacije, se da posneti, da so tudi razmere obeh cesarskih vlastij z Rusijo najboljše in to je posebne važnosti baš z ozirom na sedanje dogodke. Minister opomni, da je te razmere že vlani tako le natančneje označil: „Pomen tega shoda (/ Skiemiewicah namreč) iskati je v tem, da so se v svojih državah tako visoko čislani vladarji, ki zapovedujejo obširnim deželam, sporazumeli o politiki miru, katere ost ne bi bila obrnena proti nikakej državi, o politiki, |katera se naslanja na priznanje obstoječih pravnih odnošajev, in sklenili z vso svojo avtoriteto v popolnem zaupanji druga na drugo zastopati in gojiti to politiko." Nadalje je minister še prečital neko drugo mesto svoje lanske izjave ki slove: „Mislim, da je prava vrednost shoda in soglasja, ki se je pri tem pokazalo, iskati baš v tem, da bodo vladarji vsa vprašanja, ki bi utegnila navstati, skušali rešiti v duhu miru in obstoječe pravice." Iz navedenih citatov se jasno razvidi, kako stališče je vlada tedaj zavzemala, na istem stališči stoji tudi sedaj in motri dogodke v Vzhodni Ruraeliji. Nadalje zatrjuje minister, da so odnošaji z Italijo tudi najboljši in upa, da bode prijateljstvo s to državo se posebno utrdilo, ko je pri nas tako spoštovan državnik postal italijanski minister vnanjib zadev. Italija je z nami popolnem jed-nacih mislij, kar se tiče zadev na Balkanu. Kar se tiče zadev o orijentu, pravi da se še ne more natančno izraziti, kajti položaj je jako zamotan, konferenca, katera ima najti sredstva, kako zopet ustanoviti zakonito stanje v Rumeliji, se je še le sešla. Vsak dan se pa tudi lahko kaj prigodi, kar bi lahko premenilo položaj. Sedanji treno-tek tedaj ni ugoden, da bi mogel vse točno pojasniti, kajti marsikaj še ni za javnost. Dogodki v Plovdivu so prelomljenje pogodbe, katero so uprizorili le nekateri, a utegnili bi motiti mir v mnogih deželah in prouzročiti brezvladje na Balkanu. Mogli bi bili sicer priznati faktum in na njega podlagi urediti stanje stvarij. Toda prehitro se j a pokazalo, da druge balkanske države neso voljne trpeti povekšanja Bolgarske. Osemštirideset ur potem, ko se je izvršil prevrat v Plovdivu, je že Srbija ob velikem vznemirjenji naroda zaukazala mobilizacijo. Na Grškem navstala je ravno taka razburjenost in se še sedaj ni polegla. Rumunijo je že tudi izrazila svojo nevoljo in v turških pokrajinah mej mohamedanci na Balkanu je tudi navstalo silno vznemirjenje, kar je bilo uzrok, da so povsod tako radi sledili klicu Turčije k orožju. Vsak nepri-stransk opazovalec mogel bi bil spoznati, da bi bil navstal boj vseh proti vsem, ko bi se bilo kar tako pustilo združenje. Ne bil bi navstal samo boj moj kršanskimi državami na Balkanu, ampak tudi boj mej kristijani in mohamedanci in obstanek Turčije bil bi v nevarnosti. Zategadelj ni bilo misliti, da bi se priznal fait accompli, ampak morali smo nastopiti ravno pot pogodeb, ki se tudi najbolj ujema z načeli naše politike. Na tem stališči bilo je tudi najložje zjedi-niti vlasti. Ker Turčija ni takoj z vojno intervencijo poskusila napraviti reda, kar bi bilo gotovo prouzročilo boj, ampak je, da se obrani mir interpe-lovala na velevlasti, sešla se je konferenca. Bolgarija in Rumelija sta si največ sami škodovali z ustajo. Bolgarski narod imel je simpatije vlastij in jih še ima. Poslednjih šest let so vlasti vedno prizanesljivo postopale z Bolgarsko, če tudi je najmanj izpolnila dolžnosti, katere jej naklada Be-rolinski dogovor. Ravno zaradi tega je pa vlasti še bolj užalilo, da baš Bolgari hočejo lahkomiselno rušiti mir. Bolgarija in Rumelija sta si mnogo gmotno škodovali, in dolgo bode trpelo, predno si bosta zopet opomogli. Samo na sebi združenje Bolgarije in Rume-lije ne nasprotuje našim interesom. Za nas je vse jedno, ali je Bolgarska večja ali manjša, če se le povekšanje zakonito izvrši. Drugače se pa mora presoje vati nameravano združenje, če se pomisli, da se je hotelo s silo doseči, kak upliv hi bilo napravilo na druge balkanske države in da bi bilo utegnilo motiti ves red na Balkanu. Države ne morejo trpeti, da bi se Bolgarska na tak revolucionaren način povekšala, že zategadelj ne, ker bi za to povekšanje ne bilo nikakih mej. Kdo more jamčiti, da ne bi se Makedonija pozneje na isti način pridružila Velikej Bolgar-skej. Kar se tiče drugih balkanskih državic, moram omeniti, da je Berolinska pogodba imela namen, raznim balkanskim narodnostim z nekakim proporcionalnem razdeljenjem bolj ali manj samostojno eksistenco zagotoviti, da bodo mogle mirno živeti jedna poleg druge. Ako je jedna narodnost iz lastne voljo razrušila te meje, morala je vznemiriti sosedne države, zlasti ker se ne ve, kako daleč bi še utegnilo seči to revolucijonarno gibanje. Ko bi ustaja se razširila na Makedonijo, bi to škodovalo grškemu življu. Upliv vlastij odstranil je to eventualiteto, in položaj Grške je sedaj manj v nevarnosti. V Srbiji, za katero mi gojimo gorke simpatije, bil je utis Plovdivske revolucije silen. Ves narod je tega prepričanja, da je treba se temu ustavljati in z navdušenjem vladne stranke in opozicije sklenila se je mobilizacija. Stališče srbske vlado jo popolnem pravilno. Če tudi jo vojska mnogo stane, vender ne začne boja, ampak čaka, kaj da ukrenejo vlasti, j od katerih pričakuje, da bodo ustanovile status quo I ante. Še sedaj je srbski kralj takoj pripravljen za-ukazati razoroženje, ako se zopet ustanovi stanje, katero je bil ustanovil Berolinski dogovor. LISTEK. StaTrToinsl^I slogi od J. Flis-a. III. Romanski slog ni bil tako umeten, kakor poznejši gotski, toda se je odlikoval po nekej dušev-nej svežosti in lahkosti ter svobodnem razvoji. Baš ta svoboda omogoči umetniku, da mora porabiti samostojne oblike, katere si je srečno izumil in katere na ogledovalca napravijo blagodejen utis. Razen že imenovanih cerkev v Trieru in Laachu sta tudi stolna cerkev v Spim in cerkev sv. Mavricija v Kolinu lepa spomenika romanske umetnosti. Noben slog ni tako lahko umljiv, kakor gotski ; šilasti lok, svodna rebra, barvasta visoka okna, rožaste liale, celotni podporniki so tako karakteristični znaki tega sloga, da jih nikdo ne more prezreti. Če tudi lajik ne more lahko zamenjati tega sloga s kakim družim, vendar je ta slog s znan stvenega in umeteljniškega stališča težje umljiv v svojih podrobnostih, kakor kateri koli drug; kakor še ni oni botanik, ki pozna vse cvetlice v kakem rastlinjaku in oni še ne pesnik, ki zna skovati kako pravilno pesnico, kolikor se tiče slogov in stikov, ravno tako še ni oni umetnik, ki se sam tacega imenuje; samo tako velike tehniške kapacitete kakor Schmidt in Ferstl so proučevanje gotike zmatrali za nalogo svojega življenja. Iz teh in jednakih razlogov je tudi gospod pisatelj temu slogu odločil največ prostora. Od 550 podob, katere ima knjiga, pripada jih skoro jedna četrtina gotskemu slogu; pa tudi v tekstu je gotskemu slogu razmerno dal največ prostora. Z nenavadno potrpežljivostjo popisuje pisatelj tloris gotskih cerkev v vseh njegovih razmerah; zložnopravilne podrobnosti dolgosti in širokosti, slop s podstavo, kapitel in služ-nik, podpornike, svode, rebra, sklepnik, oproge, čelo, hale, veternjak in baldahin, grče, grbe, rogove, krogovičje, simbole pismenk in podob, pro-čelo, zvonike in strehe, z jedno besedo, vse podrobnosti, katere zahteva harmonija. 122 prekrasnih podob nam predstavlja skupno podobo tega čudovitega sloga, h kateremu pripada lep špičast zvonik Marijine cerkve v Krakovem. Kar se tiče poslednjega, imamo samo še pristaviti opazko, da zlata krona, ki je na podobi vidite, je še le iz leta 1865, ker se harmonično ujema s strogo gotsko zgradbo. Samo kratko omenja gospod pisatelj prepir, ki se jo bil vnel zaradi prijoritete tega sloga in ' dokumentarično dokaže, da so ta zlog izumili Francozi, ne pa Nemci. Mi se v tem popolnem ujemamo, in smešna se nam zde prizadevanja onih nemških šovinistov, kateri hočejo dokazati, da je ta zlog nemški, ter ga celo imenujejo nemškega, staro-nemškega, germanskega itd. Če tudi so Nemci velik narod, vsega smodnika pa vendar neso izumili. Že v prvem članku smo bili omenili, da je Flisova knjiga za Kranjsko že zategadelj posebne vrednosti, ker tako obširno opisuje graditeljske spomenike na Kranjskem kakor nobena druga knjiga; Kadicscv arheologiški zemljevid z dostavkom nam manj ugaja, ker tam navedeni podatki neso vselej zanesljivi. Povedali smo že tudi, da do osemnajstega stoletja neso bile posvetne ampak cerkvene zgradbe, ki so dajale stoletjem signaturo arhitektonske umetnosti. Že pri opisovanji romanskega sloga je na strani 94 gospod Flis navedel uzroke, zakaj da na Kranjskem imamo do M. stoletja tako malo umeteljnisko-zgodovinskih in sploh zanimivih zgra-deb, kakor tudi nemamo nobene bazilike. Pa tudi v gotiki se ne moremo meriti z dru-zimi avstrijskimi deželami, ki imajo velikanske stavbe te vrste. Vendar navaja gospod pisatelj, k* je morda vse cerkve na Kranjskem natančno pro- K 1 09 Minister poudarja, da so poslednja leta naše razmere s Srbijo posebno intimne postale, ter da naša država vselej rada daje Srbiji prijateljske svete. Priporočevali smo jej pred vsem zmernost. Kako so bodo dogodki na Balkanu razvili minister ne more povedati. Naš smoter je, poravnati navstale težkoče po mirnem iu legalnem potu. Nadeja se, da se bode postavni red ustanovil samo z moralienimi sredstvi brez sile, če tudi je vedno odlašanje neugodno uplivalo na položaj. Svoj govor pa sklepa z nado, da do boja mej velevlastmi ne bode prišlo, če tudi bi prišlo do lokalnih konfliktov na Balkana. Potem je več delegatov stavilo razna vprašanja na ministra. Tako je poslanec Matuš izrekel željo, da bi se izvel 23. član Berolinske pogodbe, ki zahteva reforme za Makedonijo. Delegat Rieger izrazil je svojo zadovoljnost z vodstvom vnanjih zadev. Omenjal je razmer z Nemčijo in Rusijo, ter iztiranja Poljakov iz Pni-sije. On misli, da se v Srbiji zanašajo na avstrijsko pomoč. Govornik izraža nado, da Avstrija ni obljubila Srbom nikake pomoči, kajti tudi v Bolgariji so simpatije za Avstrijo. Na to minister Kalnockv zopet poprime besedo in poudarja, da smo prijatelji s Srbijo. Imamo pa tudi simpatije do vseh balkanskih narodnostij, tudi do Bolgarov in obžalujemo, da so nastopili nezakonito pot, kar utegne škodovati njihovemu razvoju. O kompenzacijah Srbiji pa, pravi govornik, da sedaj ni govoriti, ko Berolinski dogovor še ni premenjen. Kalnockv misli, da se na Balkanu ne dajo lahko meje urediti po etnogratičnih razmerah kakor to želi Rieger. Po tej teoriji morali bi vilajet Drinopoljski, Dobrudža, Makedonija in južni del Srbije pripasti Bolgarske]. To je baš bilo uzrok takemu vznemirjenju družili balkanskih državic, ko se je zvršilo združenje Bolgarije in Vzhodnje Ru-melije in baš zaradi tega se je ugovarjalo oh svojem času določbam Sanštefanskega miru. Potem je govorilo še več govornikov, zlasti Nemcev, ki so polemizovali z Riegrom, ki je v svojem govoru izrazil goreče simpatije do Bolgarov. Kakor vidimo ta razlaganja KaInoky-ja se dosti ne ločijo od onih v odseku ogerske delegacije. Samo prijateljstvo z Italijo je posebno omenjal, kar tedaj ni bil storil in malo bolj poudarjal potrebo status quo. Jedna stvar nam ne ugaja v njegovem razlaganji, to da ni voljen pri urejevanji razmer na Balkanu ozirati se na naravne etnogratične razmere, ampak se iz vsega njegovoga govora vitli, da mu je ljubše le umetno ustvarjen protinaraven položaj, ki gotovo ne pospešuje razvoja balkanskih narodnostij. Pritožba posojilnice v Slovenjem Plaj-bergu do justičnega ministerstva se glasi sledeče: Visoko c. kr. ministerstvo I Našu uloga de praes. 31. julija 1885 št. 5757 vrnila se nam je od veleslavne c. kr. deželne sodnije v Celovci, s pozivom ua § 4 postave od 9. avgusta 1854, št. 208 drž. zak. in z naročilom, da doprinesemo avtentično nemško prestavo (!) prilog. Z drugimi besedami, naša uloga vrnila se nam je samo zarad tega, ker je v slovenskem jeziku pisana, ker se veleslavna c. kr. deželna sodnija v Celovci postopi našemu slovenskemu jeziku odrekati ravnopravnost z drugim deželnim nemškim jezikom. Zoper tako krivično, naše narodne pravice globoko žaleče postopanje uložimo sledečo pritožbo: Po § 4 navedene postave se morajo pismene uloge ulagati v jeziku, ki je pri sodniji navaden, ter se mora prilogam, katere niso pisane v takem jeziku, priložiti poverjeno prestavo. Vprašanje pa, ali je slovenski jezik, t. j. jezik tretjine prebivalcev na Koroškem deželni navadni jezik, in tudi pri sodniji navadni jezik, je že od kompetentnih oblastij definitivno rešeno. Omenjamo le ustavnega zakona od 21. decembra 1867. št. 142 drž. zak. o splošnih pravicah državljanskih, kateri v členu 19. svečano in odločno vsem v deželi navadnim jezikom priznava ravnopravnost. Omenjamo na dalje, da je justično ministerstvo že pred izdavo tega ustavnega zakona in še po izdavi si štelo v svojo nalogo, po administrativni poti take naprave upeljati, katere bi Slovencem v nekaterih pokrajinah nadsodnijo Graške tik Nemcev stanujočim olajševalo ter osigurjevale rabo njihovega jezika. K temu namenu izdane naredbe izdavale so se na podlagi obstoječih zakonov v delokrogu justičnega ministerstva. Tako določuje ministerska naredba od 15. marca 18ti2, št. 8651: „da se opravičenim zahtevam slovenskega prebivalstva zavoljo rabe slovenskega jezika pri sodni jah tega (Graškega) nadsodnijskega okrožja, kolikor mogoče ustreže, je visoko c. kr. ministerstvo za vse sodnijske okraje, v katerih stanujejo Slovani določilo: 4) morajo se v omenjenih pokrajinah v slovenskem jeziku pisane uloge od sod« nij vsprejeinati ter v slovenskem jeziku, reševati." Ta isto zapoveduje ministerska naredba od 4. oktobra 1866, št. 1861. Ker so pa te določbe glede rabo slovenskega jezika bile nekaterim sodnijam premalo jasne, izdalo je ravno to visoko justično ministerstvo dne 18. aprila 1882, št. 20513 na prezidi j Graške nadsodnijo novo naredbo v tej zadevi. V tej naredbi izreka ministerstvo, da zgoraj navedene naredbe z leta 1862 in 1866 veljajo za vojvodino Kranjsko, za okrožno sodnijo v Celji, potem za slovenske in mešane pokrajine v vojvodini Koroškej, ter pravi nadalje v predzadnjem odstavku: „Posebno pa moramo zahtevati, da se določilo četrtega odstavka v naredbi od leta 1862, ki splošno določuje, da se morajo slovenske uloge sprejemati strogo izpolnuje — — —.u Čudimo se torej, kako da veleslavna c. kr. deželna sodnija o vseh teh naredbab ali nič ne ve ali jih pa popolnem prezira. Vse druge sodnije učil, kaj ima naša domovina znamenitega v tem oziru. čuditi se moramo marljivosti in spretnosti gospoda pisatelja, kako da vse gotske cerkve, ki so kedaj bile ali so še na Kranjskem ne le navaja kakor gospod Radics, ampak pri največjih omenja njih zgodovino, ter jih je sam tehnično prav narisal in pri mnogih opisal vse njih arhitektonske podrobnosti. Gospod Flis šteje mej naj starše cerkve na Kranjskem ono v Mošnah z leta 1156; v Crngrobu, o katerej pravi, da ne ve, kdaj je sezidana; Radics pa trdi, daje presbiterij iz leta 1273, cerkvena ladija je pa neki starejša; v Šmariji na Dolenjskem, ki je leta 1323 bila blagoslovljena; nadalje so vredne, da se omenijo cerkev v Pletarjih, o katerej trdi Flis, da je iz 14., Radics pa, da je iz trinajstega stoletja, v Beli peči iz 1413., v Cerknici iz 1. 1482, Kranji iz 1491, Radovljici 1497. Št. Rupertu iz 1497. leta; gotska župniška cerkev v Loki zidal je naš rojak Kunavar leta 1532. Toda bi predaleč zašli, ko bi hoteli navesti vse podrobnosti, povemo naj le, da jo pisat'lj popisal 43 gotskih cerkev na Kranjskem, mej drugim tudi cerkev Jezusovega srca, za katero je napravil načrt in jo sezidal umetniško izobražen in ljubezniv c. kr. profesor na obrtni šoli v Grudci A. Wagner, kot bivši Ljubljanski mestni inžener, in si s tom postavil trajen spomenik svoje vsestransko pripoznane tukajšue delavnosti. Dovoljeno bodi nam še omeniti, da naša domovina v kratkem obogati, in Bicer v njenem najlepšem kraji za jedno arhitektonsko umetno zgradbo. Dunajski stavbeni mojster Schmidt, ki je po vsej Evropi znan, kar se tiče gotike, je za svojega poletnega bivanja na Bledu, ne da bi ga bil kdo prosil, obljubil, da hode napravil zastonj načrt za novo cerkev, ki jo mislijo tam zidati. Držal je tudi svojo besedo in že doposlal svoj operat. Sedaj gospod Schmidt izdeluje podrobne načrte za to cerkev. Dotični odbor na Bledu bode vsprejel te načrte in po naših mislih je upanje opravičeno, da Kranjska čez nekaj let dobi umetno zgrajeno gotsko cerkev. Kakor mi z veseljem sporočamo to vest svojim bralcem, ravno tako globoko obžalujemo, da se upanje, da dobimo še neko drugo umetno delo, ne bode izpolnilo. II kratu s Selnnidtoni bil je tudi Kanon na Bledu. In ko je zvedel za Schmidtovo ponudbo, ponudil se je tudi ta od Boga nadarjeni umetnik, da bodo naslikal glavno sliko za altar nove cerkve, ki se bode zidala po načrtu Schniidtovem — a sedaj je mrtev in Kranjska bo imela jedno umeteljniško delo manj. Čast njegovemu spominu. vojvodine Kranjske in okrožne sodnije Celjske ravnajo se po teh zakonih in naredbah ter slovenske uloge brez vsakega proti vijanja vsprejemajo in tudi slovensko rešujejo. Vse te sodnije pripoznavajo v zmislu člana 19 ustavnega zakona od 21 decembra 1867, št. 142 drž. zak. in v zmislu navedenih mi-nisterijalnih naredb, da je slovenski jezik „pri sodniji navadni jezik", da toraj uloge pisane f slovenskem jeziku ustrezajo terjatvam § 4 postave z 9. avgusta 1854, št. 208 drž. zak. Nam nikakor ni razumljivo, odkod si jemlje ta veleslavna e. kr. deželna sodnija pravico, slovenskemu jeziku odrekati lastnost, da je „pri sodniji navadni jezik", katera lastnost mu pripada po postavah in ministerijalnih naredbah ? Mi se čudimo, kako si upa ta deželna sodnija naredbe tega ministerstva samega popolnem prezirati, ter s tem zaničevati visoko ministerstvo samo ? Vrnitev naše uloge z ozirom na § 4. postave 9. avgusta 1854 št. 208 in zahtevanje, da prinesemo avtentično nemško prestavo prilog je toraj v protivji zoper jasne izreke postav in naredeb. Mi upamo in smo prepričani, da bode visoko ministerstvo vedelo postavam in pa svojim nared-bam dobiti veljavo, ter da bode znalo podrejenemu uradu pokazati, da vladajo v Avstriji postave, ter da se mora nižji urad višjemu in najvišjemu pokoriti in njegove naredbe spolnovati. Kajti če se sme nižji urad postavljati nad višjega, kje jo potem subordinacija, kje je red? Še jedne zahteve moramo omeniti, da namreč, veleslavna deželna sodnija v Celovci zahteva, da priložimo poverjeni volilni protokol. Ta volilni protokol se že nahaja v pravilih kot poseben odstavek (J 81). Pravila pa so povrjena iu ta smo tako priložili našej ulogi. Pri vseh drugih sodnijah, v kate-iiti so se snovale posojilnice, zadostovalo je to vsem terjatvam ter so se zadruge brez vseh ovir upisale v trgovinski register. Le ta deželna sodnija dela nam oviro. Prosimo torej: Visoko c. kr. ministerstvo blagovoli čuvati pravico postave in minist. naredi) zoper samovoljo c. kr. dež. sodnije v Celovci, odlok te z dne 11. avgusta 1885, št. 5757 kot nezakonit ovreči in c. kr. deželni sodniji v Celovci strogo naložiti, da ima odmah našo ulogo de praes. 81. julija 1885, št. 5757 in inerito rešiti, ter v m;prej ustavne državne postave in na podlagi teh izdane ministerijalne naredbe spoštovati. Radovedni smo na vspeh in rešitev te pritožbe, katero bodeino ob svojem času objavili. „Zadruga." Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 10. novembra. Čehi so zadovoljni z odstopom ntuičiiega ministra Conrada, o novem ministru pa češki listi jako zdržljivo pišejo. Čakati hočejo, kako bode njegovo delovanje. „Pokrok" ga imenuje čisto politično nedolžnost in pravi nadalje, da politična nedolžnost najbrž ni bila jedin povod, da so ga poklicali, kajti sicer bi bili našli dovolj strokovnjakov, katere bi bili lahko poklicali. Oficijozi zagotavljajo, da se novi minister strinja s tendencami Taaffejeve vlade. Res nas uči skušnja, da minister« ski predsednik ima rad v svojem ministerstvu zastopnike raznih političnih prepričanj, vendar ni misliti, da bi poklical v ministerstvo še katerega, ki se ne bi strinjal ž njim, ker to je bilo uzrok ved-nim premembam v ministerstvu. Taaffe je najbrž hotel poklicati moža, proti kateremu opozicija že naprej nema nikakega orožja v rokah, in to se mu je posrečilo. Kar se tiče desnice, je gotovo zadovoljna, da je odstopil Conrad, kajti sicer bi se vlada in državnozborska večina nikdar ne bili tako približali, kakor je to potrebno. Kaj da želi desnica od novega ministra, je jasno. V prvej vrsti zahteva avtonomijo šolstva, katera je utemeljena v razmerah in brez katere se šolstvo nikdar razviti ne moro. Nadalje zahteva pravičnost v narodnem oziru. Zlasti zahtevajo Čehi, da se odstranijo v nebo kričeča zla, ki tlačijo šolstvo češkega naroda. Od teh teženj ne bode desnica nič odstopila in z jednako odločnostjo zahtevala, da se jim ustreza, pod Gautschem, kakor pod Conradom. Ne zadostuje pa zagotovilo oficijozov, da bode novi minister prijazen nenemškim narodnostim. Nenemške narodnosti ne prosjačijo za ministersko prijateljstvo, ampak zahtevajo pravico in točno izpeljavo zakonov. Avtonomistična stranka bode sodila novega ministra po delili. Podpirala ga bode, ako se bode res držal programa sedanjega ministerstva, obrnila se pa od njega, ako bode hodil po stopinjah svojega prednika. Z veseljem slišimo, da je novi minister energičen, želeli bi, da bi bil tudi samostojen proti svojim podredjenim uradnikom, kar Con-rad ni bil. V jednakem smislu piše o novem ministru tudi „Politik". \ nanje države. Konferenca ne obeta nikakega vspeha. Kaj da se je sklepalo v drugi seji, se ve da ne vemo, vendar se zatrjuje, da so vlasti prišle močno navskriž. Nemčija in Rusija sta jedini, a odločno n;ima nasprotuje Anglija. Nekateri veleposlaniki so priporočali, da je najbolje, da se sultan z lepa pobota s knezom Aleksandrom. Bolgarski ministerski predsednik Kara-velov prišel je v Plovdiv. V kratkem pride tja minister vnanjih zadev Canov. To kaže, da se Bolgari ne mislijo z lepa umakniti iz Vzhodnje Ruine-lije. Vlada se namreč nadeja, da bode konferenca brez vspeha in potem se bode Turčija rada z Bolgari mirno pogodila. — V soboto bila so mej vodji vzhodnjerumelijskega gibanja in nekaterimi Rusi, mej slednjimi bil je voditelj ruskega generalnega konzulata Ingelstrbm, v Plovdivu posvetovanja. Rusi so skušali Vzhodnjerumelijce pridobiti z obljubami, a poslednji so se prav odločno izrekli za kneza Aleksandra in izjavili, da se o osobi vladarja nočejo več pogajati. Razmere mej (.rško in Turčijo so vedno bolj napete, zlasti, ker Turki vidijo, da Grki močno agitujejo na Kreti. Krečanski guverner pretrgal jo vse zveze z grškim konzulatom, ker Grška neče odpoklicati voditelja konzulata, kakor je Turška zahtevala. Danes se je sešla nova frauvoMkn zbornica. V kratkem bomo tedaj imeli priliko prepričati se, ali 80 poslednje volitve republikance kaj izučile ali ne. Najbrž se bode kmalu pokazala prejšnja nesloga, kajti radikale! bodo hoteli pokazati, da so v novej zbornici bolje zastopani, kakor so bili v prejšnjej. Ifih'inuiiNki kralj je že odgovoril na angleški ultimatum in sicer jako osorno. Na zahtevo Anglije, da bi koutrolovala vnanje zadeve Birme, odgovoril jo kralj, da mora o tem poprej govoriti z Nemčijo, Francijo i t i Italijo Anglija ni zadovoljna z odgovorom in njene čete bodo v kratkem prestopile Birmansko mejo. Dopisi. Is Oorlce 0. novembra. (Volitev v deželni zbor. — Čitalnica in podporno društvo v novih prostorih.) Zadnja volitev v deželni zbor Gori ki, pri kateri je bil jednoglasno voljen za poslanca g profesor dr. Gregorčič, je v obče zadovolila toliko večino volilcev kakor nevolilcev. Nekaterim našim veleposestnikom, ki so bili vajeni vselej voliti v tej skupini poslanca iz svoje srede ali vsaj posvetnega moža, ni bil kandidat po godu, in to ne da bi dvomili nad njegovo zmožnostjo in sposobnostjo za to mesto, temveč le radi tega, ker bi bili radi videli, da bi bil dr. Gregorčič voljen v drugi skupini, in v tej pa veleposestnik ali posvetni gospod. Da so se pri vsem tem udali ti gospodje večini in da so ne le za Gregorčiča glasovali, temveč celo pooblastila pobirali zanj in agitovali, dela jim le čast iu svedoči njih politično zrelost. Politik mora včasih proti svojemu mnenju mlati se večini, posebno pa, ko ne gre toliko za načelna vprašanja, kakor za osobo. Vspeh te sloge pokazal se je tudi takoj, ker se nasprotniki Italijani, ki tudi s Slovenci vred v tej skupini volijo, niti upali neso s protikandidatom na dan, da si so dalje časa glavo belili, kako bi Slovence prehvapili. Naša Čitalnica in »podporno društvo" morali sta se 1. t. m. seliti, ker je „Concordia" ali pa hišna gospodinja slovenskemu društvu ob svojem času odpovedala. V prejšnje čitalniške prostore prišlo je italijansko društvo „il gabinetto di lettura" ter so si postali Nemci in Italijani najbližji sosedje in pajdaši. Mi želimo novima prijateljema vse dobro in še nekoliko lepega vremena po vrhu ter smo zadovoljni, da smo si našli nove prostore, ki bodo našim potrebam mnogo bolj ugajali nego prejšnji. V novih prostorih je prav dobra gostilna in kavarna, tako da se nadejamo, da bodo ti prostori središče, v katerem se bodo zbirali vsi domači in od zunaj v Gorico došli Slovenci. Čitalnična dvorana sicer ni še dovršena, a do pred p usta bode v redu, tako da se smemo ob onem času nadejati živahnega življenja v njej. »Podporno društvo" imelo je danes v elegantni obednici Marani-jeve gostilne, kjer imata obe društvi sedaj svoj dom, domačo zabavo, ki je bila močno obiskana in se je v občno zadovoljnost vršila. Is Selftke doline 7. novembra, flzv. dop.] Namenivši se nedavno v Bohinj, napotil sem se zjutraj rano po Selški dolini. Solnce je ravno vzhajalo, ko dospem v Selce, v prijazno farno vas, kjer se brez krika in tožeb toli lepo razcveta voditeljem v čast, prostemu ljudstvu pa v korist „Bralno društvo." Čez malo uro hoda prišel sern v Železnike, trg ležeč v ozki dolini. Ker sem že mnogo čital in čul o „Bralnem društvu" v Železnikih, nesem mogel, da bi ne pogledal v bralno sobo. In kaj sem našel ? No, bil sem popolnem zadovoljen, bolj kakor sem pričakoval. Zlovoljni ljudje so to društvo obre kovali, da se v njem surovo kriči, da se člani grdo obnašajo itd. O vsem tem ni niti duha ne sluha. Čul sem le milo, našemu narodu prirojeno in do srca sega oče petje in videl sem zbranih mnogo članov. Pri kitici: „Kogar v srce to ne peče — v tem j naša krv ne teče", čutil sem i jaz brezmejno gorje, ki tlači to dobro, do skrajne revščine dognano ljudstvo. Prav ganljivo bilo je videti ukaželne, jedva nedeljsko šolo zapustivše dečke sedeče poleg sivolasih z očali oboroženih starcev, ki so vsi čitali časnike in knjige, katerih imajo lepo število. Oglodal • sem si nadalje lepo, a v vlažen kot postavljeno j cerkev in z ličnimi hišami obdani trg. Pogledal sem pa tudi v one iz desek zašilo vkup zbito srednjeveške galeje, kjer skušajo tukajšnji rojaki mučeniki z žulja-J vimi rokami zažuganje Božje, da bode Adamov rod i s potnim obrazom služil svoj kruh. Prijatelj, samo j jedenkrat poglej te na duhu in životu zamorjene ' otroke in vedel boš kako se tukaj godi. Poglej samo j jedenkrat smrtno blede može, prezgodne starce in i njih ud rte kalne oči pričale Ti bodo več, nego vsi dolgi članki o bedi človeški! Poglej ženske, ki so j ukovane noć in dan v težko pretežko delo, brez pri-j zanašanja tudi takrat, ko jim je trpeti vse gorje, j ki ga prinaša zakonski stan, in bode Ti takoj jasno, ! zakaj je / zadnjih 15 letih tukajšnje pokopališče j posebno s kovaškimi ženskami kar posejano. Ni me j volja danes v roke vzeti drobnogled in nož, da bi ! preiskaval vse rane na telesu tukajšnjega delav-\ skega ljudstva, to bodi prihranjeno za poznejše čase, ! samo to rečem: dosti se je tukaj že grešilo in se še i greši, ker se ni skrbelo in se še sedaj ne skrbi z\ j delavce, ki žrtvujejo žulje vsega svojega življenja. I Grešilo se je in greši se, kar se še ni napravilo delavsko podporno društvo, od katerega bi vle-: lavec, kadar zboli ali pa onemore, po 20—30 let I nem trpljenji dobival četudi pičel, vender stalen uži : tek, da bi mu ne bilo treba po tolikolctneni trudu hoditi z beraško palico od praga do praga. Ne bodem ruval proti tukaj vladajoči stranki, ne bom se dotikal srkla očesa „gospodovega", a nekaj naj mi bo dovoljeno. Povedati namreč, da ko bi pomislili čuvarji, ki stoje z mečem, tehtnico in križem na pročelji tukajšnje fare in občine, kako slabo upliva njih nebrižnost. za delavce, njih razpor, to narobe solnce na prosto ljudstvo, še danes podali bi si roke ter porabili zlati Čas v to, da bi v prijateljski zvezi skrbeli za blaginjo tukajšnjih trpinov. S to željo poslavljam se od prijaznega trga, Železnikov, kličeč mu: Z Bogom! Domače stvari. — (Dolenjska volitev.) Kakor piše uradni list v današnji številki, bode državnozborska dopolnilna volitev v dolenjskih mestih v 12 dan decembra t. 1. — (Osobne vesti.) Nadsodnije svetnik g. dr. Friderik Perko, imenovan je predsednikom okrožne sodnije v Ljubnem. — Okrajni glavar vitez Vesteneck izvoljen je bil včeraj v Voitsbcrgu poslancem v deželni zbor štajerski. — Iz Gradca se nam piše, da bode baje nadsodnije svetnikom v Ljubljani imenovan g. Peter Le vičnik, sedaj svetnik pri okrožni sodniji v Celji. — (Zaročil) seje v 7. dan t. m. gospod Anton Može k, rentier in c. kr. reservni častnik z gospico Mici Goršičevo, hčerjo znanega orglar-skega umeteljnika v Ljubljani. — („Jurjev koledar") za 1886 izšel je ravnokar. Na 112 str. prinaša mnogo zabavnega gradiva in podob. Prijateljem Jurjevega humorja bode dobro došel, zlasti ker je oblika prav lična, cena pa samo 50 kr. — (Za urejenje hudournikov na Gorenjskem.) Deželni gozdni nadzornik g. V. Goli in g. R i e d e r, komisar gozdnega nadzorstva v Be-laku odpotovala sta na Gorenjsko, da z občinskimi zastopi v Kranjski gori, Ratečah iu Belipoči ter drugimi udeleženci obhodita glavne hudournike in brez odlašanja ukreneta potrebno naredbe, da se preprečijo nadaljno povodnji in škodo. — (Nova cerkvena skladba) je pod naslovom: „Te Deumu. Za mešani zbor zložil iu preča8titemu gospodu Jožefu Dolenzu. doktoru the-ologiae udani poklonil Igu. Hladnik. Op. 3. V Ljubljani 1885. Lastnina skladateljeva. — Tisk J. Blasnikovih naslednikov. Prodaja katoliška bukvama. Cena 40 kr.u prišla ravnokar na svetlo. Strokovnjaka gg. Fajgelj in Foerstar izrekla sta se o tej . skladbi, da ni pretežavra. — (Divjo mačko) samico izredne velikosti 11 funtov težko ustrelil je danes gosp. Adolf Mu-lley na Dolenj elogačkem lovu. —o. — (Včerajšnji mesečni somenj) bilje glede na to, da bo prihodnji ponedeljek veliki sv. Eli- ! zabete somenj, še dobro obiskan. Prignalo se je 1 691 glav živine in sicer: 1T)8 konj, 237 volov, 259 I krav in 37 telet. Najbolj živahna kupčija bila je na semnjišči za govejo živino, kjer so Lahi tudi največ t živino pokupili. Tudi nad 100 prašičev se je na somenj postavilo: največ pokupili so jih Ljubljanski klavci, kakih 30 prašičev prodanih je pa bilo na Tirolsko. -- (Razpisano) je mesto deželne sodnije svetnika pri e. kr. deželni sodniji v Ljubljani. Prošnje do 30. t. in. — (Učiteljska služba.) Razpisana je služba 4. učitelja na četverorazredni deški šoli v Kamniku. Plača 400 gld. Prošnje do 30. t. m. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Metlika 10. novembra. Poddružnica sv. Cirila in Metoda za Metliški okraj včeraj ustanovljena. Predsednik dekan Aleš, namestnik notar Štajer. Ustanovnikov dozdaj jednajst; Živili in se veselo množili. Žužemberk 10, novembra. Pri današnji volitvi izbrani. Jakob Dereani za župana, Karol Zavodnik, Franjo Pebani, Franjo Valand, Franjo Pečjak, Mihael Čerček, Janez Pucelj, Jakob Kline, Franjo Vidmar za svetovalce. Sami vrli narodnjaki! Živela sloga! Kraljevi Gradec 10. novembra. V Kraljedvorski zadevi danes sodba proglašena. Jedenindvajset zatožencev obsojenih zaradi javnega ltasilstva od dveh do osemnajst mesecev težke ječe. Mej njimi župan Šip, mestni odbornik Stuhlik vsak na tri, policaj Kocina na sedem mesecev. Sedemnajst zatožencev zaradi rabuke obsojenih v strog zapor od treh do sedemnajst dni j. Trinajst zatožencev oproščenih. Budimpešta 10. novembra. Uradni list j objavlja ročno pismo cesarjevo na cesarjeviča. j V pismu izraža se živahno veselje cesarjevo, i da se je deželna razstava v Budimpešti sijajno izvršila. To veselje se je povišalo v zavesti, da je razstava nastala pod pokroviteljstvom cesarjeviča. V posebno zadovoljstvo je veliko zanimanje cesarjeviča za razstavo ter nje pospeševanje po mnogokratnem obiskavanji, ki je močno uplivalo na razstavljalce. Za to sodelovanje, ki se strinja z nameni očetovimi, izreka odkritosrčno priznanje in zahvalo. — Uradni list objavlja dalje, da je trgovinski minister Szechenyi odlikovan redom železne krone prve vrste. Zagreb 9, novembra. Poslanec Josip Grža-nič danes prvikrat pri sodniji zaslišan. Deli so ga v preiskovalni zapor. Sofija 9. novembra. Včeraj napalo je 50 srbskih vojakov, ki so pri Trnu prodrli na bolgarsko zemljo, bolgarsko stražo, obstoječo iz 12 mož z živahnim streljanjem, a brez vspeha. Bolgari vrnili so nekoliko strelov in ubili jednega srbskega vojaka. Bolgarski stotnik naznanil je srbskim častnikom, da se bode odslej streljalo na vsakega srbskega vojaka, ki pojile čez mejo. V okraji Kistendže streljali so včeraj Srbi na bolgarsko četo, pri katerej je divizijski načelnik iz Izvor, da ogleduje mejne straže. Zadet nihče. Srbske straže stoje že dva dni na več krajih na bolgarskej zemlji. Misli se, da Srbija išče casus belli, da bi hipoma udrla v Bolgarijo. Carigrad 9. novembra. Sultan zahvalil se je knezu črnogorskemu za poslanih mu 8 „perjanl-kov", določenih za osobno stražo. — Poveljstvo v Drinopolji poroča, da Bolgari ob meji pri Tirnovi-Sekbanu zakopavajo sodčeke s smodnikom, katero bodo ob prihodu turških čet sprožili. Plznsko zimsko pivo. Usojamo si s tem naznanjati, da se bode tocarciljc našega zllliskcg n piva pričelo s IO. novembrom t. 1. in pričakujemo z veseljem obilnih naročil. Meščanska pivovarna v Plznu, ustanovljena leta 1849. Glavna zaloga v Gradci pri P. SCHEDIWY, (663—3) Tujci: 9. novembra. Pri Mlono i Elsler z Dunaja. — 8egala z Celovca. — Mutile z Notranjskega. Pri Mali«! t Kriinzlein z Dunaja. — Wechsler iz Gradca. — Havliček iz Maribora. Meteorologično poročilo. S Q CaB opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi ! Mo-Nebo , krina v j mm. 9. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741-24 mm. 74V28 mm. 74190 mm. 7- 8" C 9 4° C 8- 2' C z. szh. si. szh. z. vzh. obl. obl. obl. ■ 0-GO mm. dežja, j Srednja temperatura 8'5°, za 3'50 nad normaloin. Vremensko porodilo 9. novembra. Po veej Evropi je visok zračni tlak. Najvišji je na jugu baltijskega morja, Poljskem in Južni Rusiji. Nebo je največ oblačno. Temperatura se ni dosti premenila, samo na vzhodu je pala. Ob Jadranskem morji je bil dež in burja. — Pričakovati slabe vzhodne vetrove, hladno, deloma jasno vreme. IDumajslsa borza dne 10. novembra 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna r«uta.......... Zlata renta ........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London ............ Srebro........... Napol. . ........ C. kr. cekini.......... Nemške inarke .... .... 4% državne srečke iz I. 1854 250 gld Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. OgrBka zlata renta 4% .... „ papirna renta 5°/0 • • • • ■ • 5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5°/„ . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/I°/0 zlati zaBt. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 82 gld. 4^ kr. 82 „ 85 n 109 „ 10 n 99 „ 65 j> 865 n — n 2*2 . 30 n 125 l 60 n 98 n n 5 „ 95 n 61 . 80 126 , 40 i 171 „ 60 n 97 „ 80 1 90 n 85 * 104 » — !> 116 „ 75 n 124 „ 75 n 115 „ 25 n Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 gld. 50 Kreditne srečke.....100 gld 176 „ 25 Rudolfove srečke ..... 10 „ 17 Akcije anglo-Hvstr. banke 120 „ 97 Trammway-društ. velj. 170 gld a. v. . . l.u6 kr. 80 nO Poslano. Ker nekateri trošajo vest, da sem jaz dal priobčiti v „Slov. Narodu" inserat „Oženil bi seu, izjavljam s tem, da se rečeni inserat ne tiče moje osobe. (660—3) V Šiški, 4. novembra 1885. Boštjan Tome, gostilničar in mesar. St. 12.173. (633—3) Dijaške ustanove. Pri magistratu so s pričetkom tekočega Šolskega leta izpraznjeni: 1., 2. in 3. mesto Jarnej Salloclierjeve ustanove po 50 gld. na leto. Pravico do te ustanove, katero podeljuje župan Ljubljanski, imajo dijaki Ljubljanskega gimnazija, ki so na Kranjskem rojeni, ubožni, lepega zadržanja in pa pridni. Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožni list, potem pa spričevali zadnjih dveh semestrov, ulože naj se ETKK Totiruiskn znamk«. C. kr. pilv. ■^M tovarna za svetilnice. Namizne in viseče svetilnice samo poskušenih sistemov in solidnega dela. Gigantova solnčoa svetilmca. »oolva so (562-6) po vseh boljših prodajalnlcah svctilnic. Priporočilo podjetja. S tem Hi usojam visokočastitcmu občin-Btvu uljudno naznaniti, da hodom mej boleznijo svojega soproga brez pretrganja na-daljeva a optični zavod Z Dunaja sem dobila dobrega izpita-nega optiku, kateri bode lahko ustrezal vsem zahtevam optike in mehanike. Kdor potrebuje očal, se mu bodo oči točno poskusile in izbrala stekla, ki mu bodo služIla. Zahvalujoč se presrfino za dosedanjo zaupanje, prosim lik ratu, da bi mi ga še nadalje skazovali ter zagotovljam vedno puzno postrežbo. Z velcspoštovanjem in udanostjo (669) ' ani. EMILIJA REXINGER, optični zavod v Lj Vsa v to stroko spadajoča popravila ae takoj In oenć izvrie. UnsarBi so \ IJu-bljani: 6. novembra: Miha jI Jev-nikar, delavec, 76 let, Kla-detne ulice št. 20, za slabostjo v starosti. — Marija Sesek, delavčeva žena, 86 let, Kurja vas št, 15, za j etiko. — Reza Konrad, delavčeva žena, 58 let, Cesta na Rudolfov o železnico St. 12, za krvavenjem pluč. 7 novembra: Fran Golob, krojjičov sin, 8 mes., Tesarske ulice št. 3, za božjastjo. — Ivana Tomec, usnjarjeva hči, 4 mes., Streliško ulico št. 14, za božjaBtjo. — Lisa Hanove, livarjeva hči, 8 dni, Cesta v mestni log št. 4, za jetiko. 8. novembra: Janez Gar-bajs, klobučar, 73 let, Poljanski nasip št. 50, za starostjo. V deželnej bolnici: 5. novembra: Mihajl Pin-tar, dninar, 36 let, za pluč-nico. — Ivan Triller, gostač, 73 let, za katarom v črevesu. tj. P! d; t—d. p 2 =5 ^ f 5 ' & mL a *o O —=3 I 1 * V—S S3=- i *■ ^ "o ■-3 2. G/2 | pt (ji. | 1 * M Q > ^ 8 2 m t •rs. <= i Gostilnico v Mengšu pri „Tonhu", katero je prej imela Marija Kuralt, je odprl podpisani. V ceno postreže z Izvrstnim vinom in dobrimi jedili, ter dobi se tudi prenočišče. Priporoča se Caati-temu občinstvu Fran« Vrhovnik, (654—3) oštir. liico n} so se vselej sijajno osvedočile pri znbnsaujl (-veškegt* telesa, uluvobolu, navalu krvi, otrpnenik udili, skuženem želodci, po-luuuiliunjii Nliisii do jodij, j« Iriiilj in ol»i-sJulb bolesnih, in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja samo 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami l gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja (650—2) „LEKARNA TRNKOCZY" ► iC zraven rotovža v Izubijani. ^ Di Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■ r ► ► ► > Loterijsko posojilo mesta Barietta, avterizovano in garantovano s kraljevim dekretom iz 1870. leta za osnovo nove luke. GARANTI JE. — To posojilo daje garantne prve vrste, kakor: 1. Hipoteko na premoženje mesta Barietta v znesku 20 mi-iijouov; 2. hipoteka na vse redne in izredne dohodke; 3. zaloga 350.0 0 lir letno rento, trajajoče do poplačanja posojila. Vsaka obligacija jo povrnljiva s 100 franki, in sicer 35 frankov kot najmanjši dobitek in in 65 frankov za povrnitev uplačane vsoti«. Tedaj je garantovan dobitek in sicer za najmanj 35 frankov in največ 2 milijona gld. Obligacije mesta Barietta dajo največ upanja dobiti kak večji dobitek, ker se vsaka udeležuje vseh žrebanj, dokler ni poravnano posojilo, četudi je že jedenkrat ali pa večkrat zadela. Vsaka obligacija more tedaj 30O krat do zneska petih milijonov dohiti. Štiri žrebanja v letu. 20. fehruvarja — 20. maja — 20. avgustu 20. novembra -m s 140 tisoč dobitki v skupnoj vrednosti 5f tridesetih milijonov, mej njimi jih jo več po 2 milijona. 1 milijon. 500.000, 250.000, 1OO.O00, 90.000 itd. Dobitki so izplačajo v gotovini tisti dan po sreč-kanji. Emisijska cena. Na imejitelja glaseče se definitivne originalno obligacijo, katero konkurujejo v 160 srečkanjih, na katerih jo podpis mestnega muni cipija Barlettskega in vso podrobnejše določbe v nemščini, francoščini in italijanščini, prodajajo se proti gotovemu plačilu po 65 ir. = 32 gld. 50 kr. av. v. Te obligacije prodajajo bo tudi po 90 fr. = 45 gld. av. v., ter se smejo tako-lo plačevati: 10 fr. = 5 gld. av. v. pri naročbi obligacije, ostanek 80 fr. = 40 gld. av. v. pa v 10 mesečnih obrokih po 5 fr. = 2 gld. 50 kr. av. v., kateri bo plačajo prvi teden vsacega meseca od januvarja 1886. Taki kupovalci Igrajp v zg°ntJ navedenih srečkanjih iu v vseh sledečih, kakor bi bili vse plačali. Vsak naročnik dobi kot premijo jedno srečko loterije v Antvverpenu (žrebanje 25. novembra) z velikim dobitkom 100.000 frankov in drugimi 6000 dobitki po 50.000, 20.000 Iran-kov itd. Niti v Italiji, niti kje drugej v Evropi ni nika-kega loterijskega posojila, ki so moglo meriti s posojilom Bailettskim, kajti jedino je, ki daje tako velike in trajno šanse na dobitke in konečuo je najboljše mej vsemi posojili zaradi brez dvomhe zanesljivih jamstev, katere daje iinejiteljem. Prodaja traja »lo 10. novembra pri banki Croce freres de fu Mario v Cienoti (Italija) 32, Sv. Jurija trg. Za stroške pošiljanja bo ima pridejati 50 cent. Pisma pridejo v 48 urah. — Odprctje kredita iti sconto za kupovalce. — Seznami žrebanja pošljejo se zastonj. ^068) izdatel in odgovorni urednik: Ivan Železnikar Lastnina in tisk r,Narodne Tiskarne".