//f>
NO. 23
Ameriška Domovi im/i

AM€RICAN IN SPIRIT P0R&6N IN LANGUAGE ONLY
m
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 3, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€ft
ŠTEV. LXIII — VOL. LXffi
Tudi novi leden odloga K«sres se |e l® 'et!sn
.	v.. * . hm fssno zagnal v selo
ne bo resi! knm ¥ ZN
Združeni narodi so odločili, naj glavna skupščina nadaljuje svoje delo šele prihodnji ponedeljek.
NEW YORK, N. Y. — Glavna skupščina Združenih narodov se ne more odločiti za glasovanje o veljavnosti čl. 19 ustave Združenih narodov, ki določa, da mora vsak član ZN, ki je v zaostanku s plačilom svojih prispevkov za dobo preko dveh let, izgubiti glasovalno pravico. Združene države vztrajajo, da mora biti ta člen dosledno uveljavljen, Sovjetska zveza pa trdi, da velja ta člen le za plačilo rednih prispevkov — te je Sovjetska zveza plačala — ne pa za izredne.
Spor se vleče od začetka zasedanja preteklo jesen in ne iz-gleda, da bo odločitev o njem dosežena tekom letošnjega zasedanja. Glavna skupščina je svoje zasedanje pretekli ponedeljek odložila za en teden, da bi dobili prizadeti novo priložnost za rešitev spora, govore pa, da bo Usedanje odloženo do maja, ju-nija ali celo do septembra.
Glavni tajnik ZN Tant je izjavil na zasedanju, da hočejo vsi elani odstranitev sedanjih težav lri izognitev glasovanju o členu 19 ustave, ker bi to pognalo ZN v novo, še večjo krizo. Vse žla-ftice je pozval, naj po svojih flaočeh prispevajo v posebni sklad Za plačilo 133 milijonov dolgov, ki so si jih Združeni narodi nakapali v glavnem s svojim posedem na Srednji vzhod po izrael-sko-britansko-francoskem nastopu proti Egiptu jeseni 1956 in s Posegom v Kongo poleti 1960, komaj dober mesec po tem, ko je postal Belgijski Kongo neod-visna republika.
WASHINGTON. D.C. — Kongresu se ta teden tako mudi z delom, kot da bi bil pred koncem zasedanja. Senat in predstavniški dom kar tekmujeta v številu sej raznih odborov in komisij, tako da moremo omeniti samo najvažnejše.
Senatni plenum je spravil pod streho znani zakon o podpiranju apaleških krajev. Prosvetni odbor predstavniškega doma pa hiti z zasliševanjem o zakonu za šolstvo. Zasliševanje poteka urno in brez nepotrebnih debat. Domov trgovski odbor se poti o dodatnemu zakonu za kontrolo zdravil in nedovoljene prodaje alkoholnih pijač. Domov odbor za narodno o-brambo je pa začel z obravnavanjem proračuna za narodno obrambo. Mills hiti z obravnavanjem zakona o bolniškem zavarovanju, bančni odbor pa premišljuje a zakonskem predlogu, ki naj zbriše obvezo 25% zlatega kritja naše veljave.
V senatu bodo izglasovali zakonski osnutek o spremembi u-stave, ki naj uredi vprašanje, kdaj naj podpredsednik ali njegov naslednik prevzame posle po nesposobnem predsedniku, visn° ciPrs'ko republiko, kaj naj na novo velja o volivnih možeh itd.
Nad vsem tem delom pa budno pazi predsednikov telefon.
Predsednikova hripavost je že toliko izginila, da njegov glas na telefonu pove to, česar ne pove njegova beseda.
83. Rooseveltov rojstni dan niso pozabili
Hyde PARK, N.Y. — Ravno dan, ko so v Londonu poko-Pah Churchilla, se je v Hyde ^arku zbrale kakih 60 Roose-Veltovih potomcev, sorodnikov, Prijateljev in znancev, da v sirupenem mrazu in pri jasnem nebu počastijo spomin pokojne-§a predsednika. Spominska slovesnost je bila mrazu primerno vG kratka. Seveda so vsi udele-' enci pri tej slovesnosti tudi mi-s ki na pogreb v Londonu.
Vpra|anje je> se je v Lon-°nu kdo spomnil Rooseveltove-8a rojstnega dne. Tak je pač SVeh hlasta le za trenutnimi sen-2acijami žalostne in vesele prigode.
. k>an Churchillovega pogreba kil pa tudi obletnica drugih zgodovinskih dogodkov. Ta dan pc Hitler
Volivci se obračajo od delavske stranke
LONDON, Vel. Brit. — Tukajšnji politični opazovalci trdijo, da bi konservativna stranka zmagala vsaj s 75 poslanci v nov parlament, če bi bile volitve te dni. Povpraševanja javnega razpoloženja kažejo, da je delavska stranka izgubila pri volitvah vsako prednost pred konservativci.
Nadomestne volitve v londonskem predmestju Leydon, kjer je zmagal v “trdnem delavskem” volivnem okrožju neznani konservativni kandidat nad zunanjim ministrom Walkerjem, in volitve v nekem drugem volivnem okrožju, kjer je delavski kandidat komaj zmagal, medtem ko je ipri volitvah v oktobru odnesel velikansko večino, so le odraz odvračanja volivcev od delavske stranke.
Poteklo 32. leto, odkar je
ji. T,
prevzel oblast v Nemči-
a dan je poteklo tudi 17 let, .. kar je umrl Mahatma Ghan-* v Indiji. Le redki so bili čas-t v. ark’ ki so se spomnili vseh
e dogodkov.

Vremenski prerok . pravi:
Oblačno in mrzlo. Naj višja ernperatura podnevi 8, ponoči -2. Danes ob dveh zjutraj je -azal toplomer na Hopkins leta-hscu —2 F.
Na Cipru je tiho
h
Sovjetska zveza se je odmaknila od Makariosa k turški zahtevi po delitvi otoka.
NIKOZIA, Ciper. — V zadnjih tednih s Cipra skoro ni nobenih vesti, kar naj bi pomenilo, da vlada tam vsaj na zunaj mir. Čete Združenih narodov nadzirajo skrbno predele, kjer bi moglo priti do novih spopadov, dokler se .ne najde politična rešitev za bodočnost otoške republike, katere prebivalstvo sestavljajo nekako štiri petine Grki, eno petino pa Turki.
Otoški Grki pod vodstvom predsednika republike in svojega verskega vodnika pravoslavnega nadškofa Makarija so hoteli dobiti v svoje roke vso o-blast na otoku in odvzeti Turkom vse pravice, ki jih jim jamči ustava republike, izdelana na temelju mednarodne pogodbe, ki je Cipru priznala neodvisnost. Del Grkov se je zavzemal za združitev otoka z Grčijo, med tem ko Makarios sam za tako rešitev ne kaže posebnega vdušenja.
Nadškof Makarios je do davnega užival polno podporo Sovjetske zveze za svojo neod-
ki bi
mogla postopno postati komunistično oporišče v vzhodnem Sredozemlju kot je Kuba v Karibskem morju. Ko je med Grki prevladalo stališče združitve o-toka z Grčijo, se je Sovjetska zveza tiho odmaknila od Makarija, in se približala turškemu stališču o delitvi Cipra na turški in grški del. To je delno pripomoglo tudi k izboljšanju odnosov med Moskvo in Ankaro na splošno.
Spremenjeno stališče Moskve je povzročilo hudo nevoljo med ciprskimi komunisti, ki so začeli Sovjetsko zvezo kar očitno napadati.
na-
ne-
Rrežnjev je pretekli teden obiskal Madžarsko
MOSKVA, ZSSR. — Pretekli petek je šel glavni tajnik Komunistične partije Sovjetije L. Brežnjev na Madžarsko na tridnevne razgovore z Janošem Kadarjem, vodnikom Madžarske Komunistične partije. Po sporočilu Tassa sta se Brežnjev in Kadar pogovarjala o vprašanjih, ki “se tičejo obeh strani”.
Med ta vprašanja naj bi po sodbi zahodnih opazovalcev spa- — dala konferenca 26 komunistič-' čet
Lelo “kaše” be prineslo |
Vietnam “kongres”!
LONDON, Ang. — Reutherj poroča iz Sajgona da je vladaj sklenila, da naj bo v marcu izvoljen vietnamski kongres, ki; naj sestavi ustavo, imenuje no-1 vo vlado in se udejstvuje kot začasen parlament. Kongres naj ima 145 članov, ki bodo “voljeni razmeram primerno”. Kdo jej ta “vlada”, tega Reuther ne o-j menja. Trenutno se v Sajgonu j za take stvari le malo menijo. Zanje se je končalo leto zmaja, pet dni bodo sedaj slavili prihod novega leta ka|e. Vietnamski komunisti so v čast novemu letu napovedali petdnevno premirje v državljanski vojni. Ljudje se pa za vse jto malo menijo, so veseli novega leta, ako-ravno zvezdoslovci trdijo, da ne; bo Vietnamu prineslo nič dobrega.
General Khanh bo to premirje porabil, da bo imenoval novi 20-članski narodni svet, ki naj izbere predsednika republike in novo vlado. Na obeh straneh državljanske vojne so pa vojaški, civilni in verski voditelji naslovili na narodne množice o-bičajne proglase, polne samega optimizma.
-------o—-----
ANSA vzela vatikansko kurijo na piko
RIM, It. — Znana italijanska časnikarska agencija ANSA trdi, da je zvedela, da je pape-jev tajnik kardinal Cicognani naslovil na vso kv.udinale-čla-ne vatikanske kurije posebno pismo, kjer jih je opozoril na par “pojavov” v kuriji, ki se mu ne zdijo pravilni.
Opozoril je kardinale, naj nikar ne kritizirajo vatikanskega koncila in njegovih sklepov. V svojem delu pa naj bodo bolj točni. Predvsem naj ne sprejemajo nobenih darov tudi v takih slučajih, kjer darila niso namenjena njim osebno, ampak drugim dobrim namenom. Vsa ta navodila veljajo seveda za vso vatikansko administracijo in ne samo za kardinale. V pismu je baje podčrtana potreba, da naj kurija sprejme koncilske odloke “v duhu pokornosti”.
Razume se, da za pismom stoji sam sv. oče. Pismo samo je pa sprožilo obširno debato za kulisami.
mmu VLADA JI DOBILA
ZAUPff €0 V PARLAMENTU
Delavska vlada H. Wilsona je včeraj v parlamentu srečno prestala glasovanje o nezaupnici, ki jo je predložila konservativna stranka. Liberalna stranka se je glasovanja vzdržala in vlada je dobila zaupnico s 306:289.
LONDON, Vel. Brit. — Čeprav ima delavska vlada Haroida Wilsona v parlamentu le 3 glasove večine, je vče-raj prestala prvo večjo, resno krizo, ko je s 303:289 glasovi porazila predlog nezaupnice, ki ga je stavila po precej ostri debati opozicionalna konservativna stranka. Šlo je predvsem za vprašanja britanskega gospodarstva. Vlada je predložila vrsto ukrepov, ki naj pomagajo britanskemu gospodarstvu znova na noge in izboljšajo njegov položaj v Tekmovanju na svetovnem trgu. Znano je, da je britanska industrija sorazmerno zastarela, učinkovitost dela zato v
njej manjša kot drugod v industrijskih državah. _ __
Wilson je objavil, da bo vlada |
opustila gradnjo vojaškega lov-iffjg; tfjfj §E¥ELJ TITI skega letala P1154, ki se je spo-j b.EOgrAD, SFRJ. — Zastop-sobno dvigniti navpično in	zunanjega tajnika Blagoje-
pilo mesto njega ameriška letala vič se je na tiskovni konferenci Phantom II. Ta letala je v Ame-1jezil nad rdečo Kitajsko, nki že preje naročila britanska jkj jjg hoče uničiti Združene na-vojna mornarica namesto zasta-j rorje jn osnovati nove pod svo-rclih Sea Vixen. Prav tako bo|jjm iastnim vodstvom. Dejal je, Velika Britanija opustila grad-|cja vidi Jugoslavija v ZN “orod-njo transportnih letal HS681 in j je za reševanje mednarodnih kupila namesto njih ameriška j problemov, za varovanje miru
n ih partij, sklicana v Moskvo za 1. marec, in umik sovjetskih iz Madžarske.
C130. Predsednik britanske vlade je v parlamentu zatrjeval, da bodo v Ameriki kupljena letala opremljena z britanskimi motorji in da bodo letala dejansko sestavljali v Veliki Britaniji.
Predsednik vlade je napovedal, da bo vlada predložila parlamentu omejitev možnosti združevanja korporacij in poostritev zakonov proti monopolu ter določanju cen.
V imenu opozicije je začel s kritiko vlade A. Douglas-Home. Glasovanje o nezaupnici je poteklo za vlado tako ugodno, ker je bilo pet poslanskih sedežev na konservativni strani praznih, vseh 9 liberalnih poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Odločitev liberalne stranke kaže. da ta smatra, da čas za nove volitve še ni prišel. Do teh bi moralo priti, če bi vlada v parlamentu doživela poraz.
Francija bo kupila uran v Kanadi
PARIZ, Fr. — Francija nima nobenih večjih ležišč urana, mora ga torej dobiti od drugod. Že dalj časa se razgovarja z lastniki nekega uranskega rudnika v Kanadi za večje količine ura-
I
na.
Na Tajskem so se začeli bati državljanske vojne
BANGKOK, Taj. — V jugo- matu še pred kratkim: “Predno to je odkrila tajska policija, ko
V tajski prestolici Bangkok
vzhodni Aziji prevladuje zmeraj bolj mnenje, da je usoda Laosa in Južnega Vietnama že zapečatena in da bosta obe deželi prišli preje ali pozneje pod komunistični vpliv. Zato pripisujejo več pomena govoricam o bodoči politiki kitajskih komunistov na tem Azijskem prostoru. Govorice so se trenutno zgostile v teorijo, da misli Peiping sedaj organizirati državljansko vojno na Tajskem.
Povod za to teorijo je dal manifest Tajskega gibanja za neodvisnost L novembra, ki je bil objavljen v Peipingu. Manifest postavlja jasen cilj: treba je pregnati iz Tajske ameriško napadalnst in z njo vred spoditi z oblasti sedanjo izdajalsko vlado predsednika Kittikachorna. Da kitajska vlada ve za manifest in mu pripisuje posebno važnost, se vidi iz izjave, ki jo je dal kitajski zunanji minister Chen Yi nekemu tujemu diplo-
bo leto končano, bomo imeli na lie na tajski meji preganjala ne-1 vedo za vse to, toda vlada ima Tajskem gverilsko vojno.” Ki- ko skupino kitajskih teroristov i drugih težav toliko, da se za ko-
in odkrila prvo tako taborišče, i munistične priprave za držav-kjer je tudi zaplenila dosti pro-1 Bansko vojno ne more pripra-pagandnega materiala, radijske i viti.
niso ostali
tajski komunisti pa samo pri besedah.
Tajska ima dve pomembni narodni manjšini: na jugovzhodu živi kakih 600,000 tajskih državljanov, ki se pa čutijo bolj za Malajce kot za pripadnike tajskega naroda. Z Malajci jih druži islamska vera in rasna pripadnost. Med njimi so kitajski komunisti s pomočjo obmejnega malajskega prebivalstva začeli obširno akcijo, ki naj pripravi pogoje za državljansko vojno. Podtalne akcije ne vodijo Kitajci kar naravnost; poslužujejo se indonezijskih komunistov. Priprave za državljansko vojno na tem oglu Tajske so že tako daleč, da so komunisti organizirali v džunglah cela taborišča, kjer se nahaja po 250 -300 bodočih gverilcev, ki se pridno pripravljajo za svoj poklic. Ne manjka jim tudi primernega orožja. Vse
in za boj proti kolonializmu in vseh drugih oblikah neenakosti v mednarodnih odnosih”.
Še bolj ostro sta napore rdeče Kitajske za uničenje ZN in c-snovanje novih obsodila “Komunist” in “Borba”, uradni glasili Zveze komunistov Jugoslavije.
Te dni so objavili načrt novega zveznega proračuna v obsegu 817 bilijonov dinarjev (okoli bilijon dolarjev). Predvideva veliko manj novih investicij ter daje po uradnih besedah proračunskega ministra Zorana Poliča v tem pogledu večjo svobodo ustanovam in podjetjem. Uradno poročilo trdi, da je imela zvezna vlada lani 15 bilijonov dinarjev več dohodkov kot izdatkov.
Uradni podatki v komunistič-hih deželah, med katere spada Jugoslavija, le redko odgovarjajo dejanskemu stanju, zato jih redko kdo jemlje resno.
Kakšno je gospodarsko stanje v Jugoslaviji, to pove najboljše uradno priznanje, da so cene rednih življenjskih potrebščin v preteklem letu poskočile za povprečno eno četrtino. Gospodarske strani časopisja na zahodu so med tem ponovno napovedale znižanje sedanjega uradnega tečaja dinarja od 750 na 1000 dinarjev za dolar. Trdijo, da bo do tega prav gotovo prišlo še pred začetkom tujske sezone.
zveze s Peipingom itd.	| Pokojni diktator Šarit Thana-
Položaj je za tajsko vlado ve-jrat je vsaj vladal s trdo roko in liko bolj nevaren v severovzhodnem delu dežele. Tam živi tre-
držal vsako gibanje na pravi poti. Njegov naslednik Kittika-
London se jezi nad Johnsonovo pogrebno delegacijo
CLEVELAND, O. — Bali smo se že pred pogrebom, da v Londonu ne bodo zadovoljni z. delegacijo, ki jo je predsednik Johnson poslal na Churchillov pogreb. Da bo nezadovoljnost
Iz Clevelanda in okolice
Žalostno sporočilo—
Mrs. Terezija Sinček s 723 E. 160 St. je dobila sporočilo, da ji je umrl v Buenos Airesu v Argentini 71 let stari brat Anton Terstenjak, doma iz Robadja v Medjimurju. Zapustil je 12 otrok.
Smučanje v Boston Mills—
Slovenski smučarski klub organizira v petek, 5. februarja, zvečer, smučarski izlet v Boston Mills, Ohio. Odhod izpred Baragovega doma ob 6.15. Klub ima popust pri izposojanju opreme. Vsi vabljeni!
Razprodaja—
V A. Brofman Dept. Store se začne jutri, v četrtek, razprodaja raznega blaga po zelo znižanih cenah. — Podrobnosti v oglasu!
Nov odbor—
Pevski zbor Triglav ima za leto 1965 sledeči odbor: predsed. Jack Jesenko, podpredsed. Carl Samanich, drugi podpreds. John Culkar, tajnica in blag. Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Eila Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slov. Dom na Denison Ave. Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer cd 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. šubelj. Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji.
Včeraj je bil umeščen nov škof
Včeraj dopoldne je bil po slovesni maši v stolnici sv. Janeza umeščen škof C. G. Issentnann, dosedanji škof v Columbusu, O., za škofa - apostolskega administratorja v Clevelandu. Po umestitvi je bil obed v hotelu She-raton-Cleveland, ki se ga je poleg cerkvenih dostojanstvenikov z nadškofom Alter jem iz Cincinnatija na čelu udeležil tudi guverner Ohia J. Rhodes. Dosedanji clevelandski škof, nadškof Edward Hoban je dopolnil že 86 let in ne more več vršiti vsfeh rednih poslov obsežne škofije, vendar bo ohranil vse pravice, ki mu po cerkvenem pravu gredo.
Lastnica se je javila—
Poštar John Ponikvar s 4506 W. 147 St. je preteklo soboto našel, ko je raznašal pošto, kuverto s $1,009 in jih izročil policiji. Včeraj se je javila 82 let stara Mrs. Lula Stewart z 1294 Spruce Court N. W. in dokazala, da je denar njen. Policija ga ji je vrnila.
tjina tajskega prebivalstva, o- chorn nima ne takega značaja tako velika, pa nismo pričako-
kroglo 10 milijonov ljudi, ki po veri, rasi in tradiciji bolj spadajo v Laos kot v Tajsko. Z Laosom jih vežejo tudi plemenske in družinske vezi. Ti kraji so deloma že prišli ne samo pod vpliv, ampak tudi pod upravno kontrolo komunistov iz Laosa in Severnega Vietnama. Vietnamski komunisti imajo tam že svoje postojanke v džunglah, od koder strahujejo domače prebivalstvo. Tajska vlada pa nima nobene moči, da bi prebivalstvo varovala pred grožnjami in preganjanjem laoških in vietnamskih komunistov.
ne take veljave. Dal je časopis- vaK Celo časopisje, ki najrajše
ju in strankam nekaj več svobode, kar je samo povečalo politično zmedo v deželi. Kittika-chorn misli celo na volitve v parlament tekom prihodnjega leta in na civilno parlamentarno viado. Politični opazovalci pa še niso pozabili, kako je podoben poskus žalostno propadel že leta 1950. Bojijo se, da bi tudi nov poskus dočakal isto usodo, ako bo sploh prišlo do njega. Kot druge države v jugovzhodni Aziji tudi Tajska ni dozorela za tip svobodne demokracije, kot ga poznamo v Ameriki in Evropi.
piše zmerno, se razburja in kritizira, zakaj je ravno ameriška delegacija “odpovedala”.
Ker je bila tako sestavljena, niso bili mogoči nobeni pomembnejši politični razgovori akoravno so se takrat nahajali v Londonu De Gaulle, Erhard itd. Najbolj pikra je gotovo o-pazka, da so tuje države postopale vse drugače takrat, ko je Amerika pokopavala pokojnega predsednika Kennedyja.
Londonska kritika bo gotovo sprožila debato tudi v naši javnosti.
Zadnje vesti
SELMA, Ala. — Oblasti so včeraj prijele znova večje število demonstrantov za civilne pravice, večji del otroke. Dr. L. King, ki je bil prijet v ponedeljek, je še vedno v ječi, ker noče položiti varščine. Izjavil je, da bo ostal tam, dokler se mu bo to zdele potrebno in koristno za boj za civilne pravice.
LENS, Fr. — Včeraj zjutraj je huda eksplozija pretresla tukajšnji premogovnik. V rovu 2,200 čevljev globoko pod zemljo so našli 21 mrtvih rudarjev. Sreča je bila v tem. da je bilo v rudniku le vzdrževalno moštve. Če bi prišlo do eksplozije nekaj ur kasneje, bi utegnilo biti mrtvih več sto, saj bi bilo na delu 1.200 rudarjev.
»l%\ ilMEitiSM Mmzomm


6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
javnih dolgov. Pravijo, da SO taki dolgovi celo dobra stvar, [stva korporacij želijo ostati pri torej^prav i^p^srce do bližnje- National Park”, M jetako vdik kajti omogočijo varčnim ljudem, da svoje prihranke lahko načrtih za povišanje cen jeklu, posojajo proti dobrim obrestim. Po tej poti naj bi bili torej predno bo novi kongres uvel j a-
Fublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 23 Wed., Feb. 3, 1965
Federalni proračun
Pretekli teden je predsednik Johnson poslal na Kapitel svoj redni federalni proračun, ki kaže $99.7 bilijonov izdatkov in za $5.3 manj dohodkov, javnost je na njem naj-preje opazila, da je pod $100 bilijonov in ga primerjala s sedanjim, ki je za nekaj bilijonov manjši, in zadnjim vojnim proračunom, ki je bil tudi pod sedanjim. To se pravi; v mirni dobi smo dosegli toliko rednih federalnih izdatkov kot zadnje vojno leto v drugi svetovni vojni. V resnici pa vse te številke ne pomenijo dosti, kajti povedo samo približno resnico o letnih federalnih dohodkih in izdatkih.
Federacija ima namreč ne samo redni federalni proračun, ampak še par drugih, ki so ravno tako važni. Redni proračun je tisti, ki pooblašča, kadar ga Kongres odobri, predsednika, koliko sme tekom proračunskega leta potrošiti in kakšne davčne vire in zneske sme porabiti za kritje izdatkov. Proračunski predlog, kot ga stavi predsednik, nima nobenih dokončnih številk. Kongres ga navadno temeljito ne samo prerešeta, ampak tudi spremeni. To nalogo izvršuje v duhu zakonov največ predstavniški dom, ki ima v denarnih zadevah prvo besedo, je torej v tem oziru pred senatom.
Drugi federalni proračun je seznam proračunov vseh različnih fondov, ki imajo svoje davčno knjigovodstvo, torej svoje stroške, pa tudi svoje dohodke. Seveda določa zakon, koliko in v kakšne namene smejo trošiti svoje dohodke, ki jih zopet predvideva le zakon. Najbolj znan je fond za starostno "zavarovanje, ni pa edini. Od rednega proračuna se razlikujejo največ po tem, da je območje njihovih dohodkov in stroškov točno določeno in da bi jih Kongres stvarno ne smel spreminjati na obeh straneh, ne na strani izdatkov in ne na strani dohodkov. Žal pa Kongres tega ne dela. Fondu za zavarovanje nalaga na primer zelo rad dodatne stroške, ne daje mu na drugi sfrani primerno povečanih dohodkov, kar spravlja fond na rob krize.
Obstoja pa še tretje vrste proračun, ki bi ga lahko imenovali fond zaostankov. Vanj spadajo tisti dohodki, ki so predvideni v prejšnjih proračunih, pa jih federacija še ni porabila; seveda pa tudi tisti izdatki, ki jih federacija še ni plačala, akoravno ima zanje že nabran denar iz prejšnjih let. Tega proračuna pa federacija ne sestavlja in objavlja. Največ radi nevarnosti, da bi Kongres utegnil, kadar ga namreč prime varčnost, črtati mnogo takih izdatkov z utemeljitvijo: ako administracija še ni porabila dohodkov, stroški gotovo niso nujni, zato je najbolje, da se vse skupaj črta. Je pa vsota vseh teh ostankov velika, znaša na bilijone dolarjev; nihče pa ni zainteresiran, da bi točno ugotovil končni znesek.
To pa še niso vse nejasnosti v naših proračunih. Obstoja še neka druga, ki jo politika rada izrablja. Ako se pokaže nevarnost, da bo proračun zaključen s primanjkljajem, pride politika v skušnjavo, da ga skuša zmanjšati, kar ni posebno težko. Ni treba plačati koncem leta zapadlih računov, jih kar preneseš na prihodnje leto, pa je primanjkljaj za še ne plačane zneske manjši. To seveda ni ravno spoštovanja vredna metoda v obračunavanju javnih proračunov, pa se vendarle prakticira tudi v Ameriki.
Številka $99.7 bilijonov torej ne pomeni mnogo. Še manj pomeni številka $94.3 bilijonov, ki predstavlja predvidene dohodke. Kdo pa more vedeti že naprej, s kakšnimi dohodki bodo leto zaključili ameriški davkoplačevalci, teh pa je na milijone? Še kompanij z velikimi bilancami je par sto tisoč. Res je, da ocene temeljijo na dosedanjih kolikor toliko zanesljivih skušnjah, toda že majhen premik v gospodarskem napredku prevrže lahko vse račune za par bilijonov na boljše ali na slabše. V dobi konjunkture, kot jo imamo sedaj, se bo torej lahko zgodilo, da bo federalni proračun imel več dohodkov kot ga predvideva načrt.
Zato ni tudi predvideni primanjkljaj nekaj pribitega, lahko je večji, lahko pa tudi manjši. Vse zavisi od poslov v letošnjem letu. Vsi seveda pričakujejo, da bodo dobri, kar bi Domenilo, da bo primanjkljaj manjši od preračunanega. Johnson bi torej svoj proračun lahko prikrojil na več ali manj. Da ga je spravil pod $100 bilijonov, zato so bili merodajni samo politični, ne pa gospodarski nagibi. Ljudje se pač manj bojijo številk pod ICO kot nad 100. To vidimo tudi vsak dan na cenah. Cene z 0.99 so bolj priljubljene kot cene 1.00, akoravno razlika dejansko ne pomeni ničesar, ako še dodenemo običajni prometni davek.
Razume se, da so vladni ekonomisti porabili tudi letos priliko, da hvalijo primanjkljaj kot nekaj, kar ne more škodovati, zato pa veliko koristiti. Kar odkrito trdijo, da javna uprava ni dolžna, da pozna tisto varčnost, ki jo pozna zasebnik, ako hoče nametno gospodariti. Država lahko dela z izgubo, ker jo lahko pokrije z novimi davki, zasebnik pa nima davkov na razpolago, zato mora varčevati.
Ker pa izguba v javnem proračunu pomeni nove zadoi-žrtve, se zagovorniki primanjkljajev ne bojijo tudi novih
upravičeni primanjkljaji v proračunih in novi dolgovi javnih uprav.
Seveda je pa tudi precej takih, ki obsojajo tako finančno politiko in pravijo, da vodi končno v splošno gospodarsko škodo, ki se pa večkrat ne pokaže tako hitro in očitno, kot bi človek mislil. Mislimo, da imajo v marsičem prav. Za nove dolgove je treba plačevati vsaj obresti, ako že ne anuitet. Obresti so pa gospodarsko breme. Naša federacija mora že sedaj plačevati letno nad $10 bilijonov samo na obrestih. Ta znesek se bo pa pri vsakih 30 bilijonih novih dolgov povišal za celi bilijon. Toda kdo bi se za to menil pri stobilijonskem proračunu? Nihče tudi ne misli na drugo nevarnost, da namreč tako javno gospodarstvo podpira inflacijo in po tej poti tudi draginjo. To čutijo najbolj ljudje s skromnimi stalnimi dohodki, toda njihov glas ne pride v javnosti do veljave. Inflacija pa pomeni tudi padanje vrednosti našega dolarja. Tudi to ne briga tiste, ki se jim dohodki dvigajo hitrejše kot pada kupna moč našega denarja. Briga pa tujino, ki nalaga svoje prihranke pri nas v našem denarju. Boji se za vrednost svojih naložb. Posledico pa vidimo ravno te dni. Naša povojna gospodarska politika nas je prisilila, da odtrgamo zlato od dolarja, ne še popolnoma, pa vendarle. Ko bo federacija morala enkrat odtrgati zlato od dolarja tudi s tem, da bo ukinila obvezno ceno za zlato, se bodo začele odpirati oči, kajti takrat bo dolar postal navaden papirnat denar, ki ga bo tudi čakala tista usoda, ki preganja že stoletja vsako papirnato valuto-
..........i...
Pennsylvanski prepihi
(Poroča Majk)
HiiHiiiiiimmiiminiiiimiiiimmiiiimiiiinHiiiiniminiiiiiiimiuiiiiiiiimmimmiiimiimmiiiimniiiiiniiiiiiinsniimiii!!!!
Pittsburgh, Pa. — Jeklarske hotele -sodelovati z njim. družbe so z novim letom obja-i Predsednik je v teh ozirih vile zvišanje een jeklu. Po v preč- med dvema nasprotnikoma, ki no nekako $6 pri toni. Jeklo in' se nenehno lasata. To sta: na eni železo je težko. Pri večjih naro-j strani jeklarske korporacije, na čilih se bo to zvišanje poznalo, j drugi unije jeklarskih delavcev To povišanje cen jeklu je bilo in še interese tretje stranke v sicer pričakovati. Plače jeklar-j zadevi mora čuvati Zvezna ad-skim delavcem so bile povišane,'ministracija, in to so odjemalci druge stvari v zvezi s produkci- jekla, ki ga kupujejo v vseh jo jekla stanejo tudi več — ni raznih izdelkih orodja in druge-za pričakovati, da bi cene jeklu'ga. Poleg vsega je največji od-ostale pri starih cenah. To, da jemalec jekla in železa vlada kdo kritizira jeklarske korpora-j sama, ta ga največ pokupi za cije, da kujejo visoke dobičke, namene obrambe, za mornarico,
nič ne pomaga. Predsednik Johnson je baje naročil predsedniku sveta gospodarskih sveto-
letalstvo, za armadne edinice, vse je odvisno od močne proizvodnje jekla. Brez zadostnih ko-
valcev Gordonu Ackleyju, da naj ličin jekla bi vse ohromelo. Ra-preišče in prouči, je li zvišanje !di tega in teh razlogov je važno, cen jeklu in železu po jeklarskih kako bo L. B. Johnsonova admi-
korporacijah upravičeno ali ne. Preiskava in pregled, če bo točen, bo gotovo pokazal nekaj. Toda dosti pa preiskava ne bo
nistracija to vzela in kako se bo s tem zadovoljila in na drugi strani pa, kako bodo jeklarske korporacije s svojimi objavlje-
zalegla. Korporacije se bodo'nimi napovedmi o zvišanju cen sklicevale, da vsa jeklarska in-i jeklu vztrajale. Če bo vse to le dustrija zahteva več in več re-!pri tem ostalo, potem si bo mar-zerv za proizvajalne izboljšave,! sikdo predstavljal, da ugovori za to in ono, da proizvodnja ved- od strani administracije so le no več in več stane vsled višjih radi lepšega, češ mi ne spimo, plač, davkov, itd. Cele litanije smo na straži za interese jav-takih razlogov se da navesti. Za nosti. Bližnja pribednjost bo na
administracijo v Washingtonu je sicer važno le to, da v takih slučajih poseže vmes in pokaže zanimanje za take zadeve. Kaj več pričakovati pa ni. Predsednik od svoje strani je pokazal, da se zanima za take zadeve, kar je lepo. Diktirati korporacijam pa ne bo mogel, če ne bodo
to dala odgovor.
Da ne gre med Washingtonom in jeklarskimi korporacijami vse po zaželjeni “žnorci”, kaže tudi
to, da predsednikovega apela na korporacije, da naj ne zvišajo cen, nekaj tednov pred Božičem, slednje niso upoštevale. Vse kaže na neko nezaupanje, da vod-
vil kake nove zakone, ki bi jim vezale roke za kaj takega. Demokratom se je namreč v zadnjih volitvah posrečilo, da bodo vsaj za prihodnji dve leti vsepovsod v večini od Bele hiše doli do zadnjega kota v kongresu in senatu in bodo lahko poljubno uveljavljali razne določbe in zakone, če bodo pri taki volji. Zato so se jeklarski magnat j e odločili:	zdaj govorimo, dokler
je še čas... In spregovorili so in objavili zvišanje cen ...
Kake posledice se bodo rodile iz vsega tega? Mnogi napovedujejo, da neke take posledice kakor navadno vladajo med skreganim in sprtim možem in ženo. Vsak v svojo stran vleče, odgovornost pa zvračata drug na drugega. Eno je gotovo-, da L. B. Johnsonu ni ljubo, kar so objavili jeklarski magnatje. A L. B. Johnson je svoje vrste politik, ki se tudi v neljubem položaju zna prijazno nasmehniti in pomežikniti, si misli:	počakajte,
vas bomo na drugih koncih potipali. In to administracija tudi lahko stori. Kako? Dosti priložnosti ima za to. Vlada je še vedno največji odjemalec jekla in železa za vse razne namene. Ta lahko da naročila , takim družbam, ki bodo pripravljene sodelovati z njo. In če administracija prime bika za to mošnjo, bo zabolelo, da bo kar zamukal. In L. B. Johnson ter njegov pomočnik Humphrey se nista več tednov po volitvah zastonj in kar tja v en dan vadila “jahanja” na žrebcih po teksaških rančih.
To in še druge zadeve, pravijo razni opazovalci, bodo nas spremljale v napovedano “srečnejšo družbo” (Great Society).
* KAKŠNA JE BODOČNOST za republikance v ZD? Za enkrat ni nič kaj svetla. Le kake velike nerodnosti med demokrati bi jim znale vrniti nekaj vpliva. Drugače pa bodo ostali demokrati v Beli hiši najmanj vse tja do I. 1972, Razlogi so v tem, da v ZD gremo polagoma v nek demokratičen socializem, v ka-tem se socialne odgovornosti na vseh raznih poljih socialnega življenja bolj in bolj uveljavljajo in se bodo še bolj. Za te odgovornosti se republikanci vsaj desedaj niso zanimali, vsaj tako ne, kakor bi se morali do neke meje. Vse so prepuščali privat-ništvu, to pa je vedno poznalo in še vedno pozna le lastno brado, pa lastno malho. Tistim, ki so vedno pri polnih mizah, z dobrimi dohodki, tem republikan-
ga na pravem mestu?	kot vsa Slovenija. Od enega
Ljudje niso vsi slepi. Teh 24 konca do drugega je 350 milj. milijonov, ki sem jih pravkar o-j Zato je White River malo turi-menil, ter nekaj milijonov, ki so stično mesto. Turisti prihajajo
zaposleni kot delavci po industrijah ter kakih 18 ali 20 mili-
z vsega sveta, da si ogledajo divje živali, ki svobodno živijo
jono-v onih, ki so radi civilnih v tem parku, pravic (zamorci), glasovali za še enkrat se Vam prisrčno za-demokratsko listo, ti milijoni so hvalim za Vašo ljubeznivo dodali mandat demokratski stran- brotljivost in Vas prav lepo poki v zadnjih volitvah.	zdravljam, pred oltarjem hva-
Zdaj po volitvah navajajo ležno, Vaš razne razloge in drug drugega	Rev. Albin Kladnik
dolžijo v taboru stare garde.
Pravi vzrok vsega je, da republikanci niso imeli privlačnih načrtov za male ljudi. V tem oziru bodo republikanci prisiljeni spremeniti svoja stališča in u-smeriti ista s tokom zahtev sedanjih časov. Če ne, jih bo pa čas sam postavil v muzej prihodnjim rodovom za spomin.
Tako gledam na vse to in čutim jaz,
Stari Majk.
Prešerioia pr@$la¥a venskih akademikov v Oleiilasidi
Cleveland, O. — Čisto, tiho se je pripravil clevelandski odsek Društva slovenskih akademikov (SAVA) na proslavo našega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Clevelandsko slovensko javnost je kar nekam iznenadil, ko je bilo podobno, kakor da nam slovenskim ljudem na tujem naš pesniški prvak nič ne pomeni. Pa so prišli sedaj ti naši mladi fantje in dekleta, kri naše krvi, ter nam povedali, kaj so pripravili za prihodnjo nedeljo, 7. svečana, to je za na predvečer pesnikove smrti pred sto in šestnajstimi leti (1849).
Za svojo ‘intimno Prešernovo spominsko proslavo”, kakor so jo okrstili, so pripravili izbrano lep spored, ki ga bodo zaključili z vsebinsko najmočnejšo Prešernovo pesniško umetnino “Zdravljico”. Njihova vabila k proslavi imajo bibliofilsko obliko. Sto od vabil bo opremljenih s številkami od 1 do' 100. Vabilo je napravil A. B. Pust.
Za govornika za ta veliki večer so naprosili mojstra lepe besede med nami pisatelja Karla Mauserja.
Proslava bo v Baragovem domu, 6304 St. Clair Avenue. Začetek ob pol osmih.
J. S.
Zlafa paraka slaveiskega para
Mr. m Mrs. John Asseg
CLEVELAND, O. — V nede- tam. Zlatoporočenca imata štiri Ijo, 7. februarja, bosta prazno- hčerke, Mrs. Edward Planisek, vala Mr. in Mrs. John Asseg s Mrs. Joseph Kozar, Mrs. Ed-23550 Chardon Rd. v Euclidu ward Kure in Mrs. Robert Ben-svojo zlato poreko. V ta namen cic, ter 19 vnukov in vnukinj, bo ob 10.30 dopoldne zahvalna Dokler nista š,a v pokoji sla
sv. masa v eerkv, Manje Vne- w vodila svojo trgovino na
bovzete na Holmes Avenue, ki er TT ,	.
,	, , v , n ’	. Holmes Avenue,
sta zlatoporocenca 1. februarja
1915 sklenila svojo zakonsko Zlatoporočencema iskreno če-zvezo.	stitamo ter jima želimo, da bi
Po sv. maši bo zajtrk za člane doživela še mnogo zdravih in družine v Villa De Borally, po- zadovoljnih let v krogu svojih poldne pa sprejem ostalih so- otrok, vnukov in vnukinj, rodnikov in prijateljev prav	AD
ski evangelij privatništva ugaja. Vsak naj gleda zase. Drugače pa je s tistimi, ki jih sreča ni vodila pod pazduho skozi življenje, mnoge ne po lastnih krivdah, za milijone postaranih in onemoglih, za katere ni služb in dela, in za mnoge tudi zadostnega jela ne. Ti se morajo pa le zadovoljiti z “veselimi” gospo-
ftas lilsSjiiiiija k Mng lirik®
White River, South Africa. — Spoštovana gospa Debevec! Predvsem se Vam prisrčno zahvalim za brezplačno pošiljanje Ameriške Domovine, ki mi že toliko let prinaša mnogo novega in zanimivega.
Z NAŠIH VRST
Phoenix, Ariz. — Spoštovani! Najprej Vam pošiljam prisrčne pozdrave iz daljne Arizone, kjer sem na zdravljenju. Hvala Bogu se že precej boljše počutim. Vreme je kar lepo, zjutraj in zvečer bolj hladno, opoldne pa kar prijetno toplo do 70 stopinj, tako da se lahko malo sončimo. Arizončani pravijo, da bomo imeli prihodnji mesec že vročino.
Lepo pozdravljam vse, ki se trudijo z izdajanjem našega priljubljenega lista Ameriške Domovine. Vesela sem, da naš list redno zahaja v vse kraje sveta, kjer prebivajo Slovenci. Pozdravljam pa tudi vse naročnike in bralce lista.
Mrs. Antonia Densa
Windsor, Ont. — Spoštovano uredništvo! Prejel sem sporočilo, da mi je potekla naročnina. Takoj Vam pošiljam denarno nakaznico za celoletno naročnino.
S časopisom sva oba zelo zadovoljna in ga vedno težko čakam. Sicer so novice stare že po več dni, a sva jih vseeno vesela, posebno še, ker smo tako daleč od Vas. Naročila sva ga, ko sva prišla v Kanado. Res zanimiv in podučen list.
Lepo pozdravljava celokupno uredništvo in vse čitatelje Ameriške Domovine.
Z odličnim spoštovanjem!
' Mihael in Roza Lesnika *
Kirkland Lake, Ont. — Cenjeno uredništvo! Ker mi s 15. februarjem poteče naročnina, Vam jo zopet pošiljam za celo leto.
Z Ameriško Domovino1 šeni popolnoma zadovoljen in bi mi bilo res dolgčas, če je ne bi dobival. Prinaša nam novice s celega sveta. Ugajajo pa mi tudi povesti, posebno “Deseti brat”, katero sedaj priobčujete. To priljubljeno Jurčičevo' povest sem že večkrat čital, toda vedno znova rad sežem po njej.
Uredništvu in upravi časopisa želim mnogo uspehov v letu 1965 in Vas najlepše pozdrav-Ijem. Pozdravljam pa tudi vse naročnike in čitatelje Ameriške Domovine. S spoštovanjem Albin Balkovec
Jaz sem bil medtem prestav-darskimi poročili v tisku in dru-jRen na drugo župnijo v White god, kako drugim detelja raste River. Amerikanci, ki nas obiskujejo, trdijo, da je vse v vsakem pogledu zelo podobno Vaši Kaliforniji.
V moji župniji se nahaja precej belih katoličanov vseh narodnosti, obenem pa misij ona-rim med zamorci. Vsako nedeljo imam tri službe božje po raznih podružnicah. Prva sv. maša je za Evropejce, drugi dve na raznih krajih pa za zamorce. Dela imam čez glavo. Lepo število črnih se pripravlja na sveti krst. V političnem oziru je zaenkrat še vse mirno. Črni še niso zreli in zmožni, da prevzamejo oblast moderne države, kot je Južna Afrika. Zelo velika večina domačinov si želi, da ostane tako, kot je. Bojijo se razmer v Belgijskem Kongu. Črni imajo tukaj zadosti dela in zaslužijo v primeru z ostalo Afriko najbolje. Seveda bi se jim lahko godilo še mnogo boljše, če ne bi bili tako leni in brezbrižni. Za-
in žito zori, sami so pa na cesti. Družba je za te nekako odgovorna, posebno še po krščanskih načelih. Pomagati se jim drugače ne da, kakor da država od njih in od vseh v ta namen zbira sredstva na tak ali tak način, iz katerih se nato deli podpora takim. Načinov je več in vsaka dežela ima svoje načine. Pri nas v ZD imamo zdaj Social Security, ki je kar lepo organiziran. Stari se ob določeni starosti umaknejo v pokoj in svoja mesta prepuste mlajšim in tako gre naprej, stari imajo pokojnino, mlajši delo. Seveda se da take ustanove še vedno izboljšati in po potrebah jih tudi bodo.
Ko so ustanavljali te socialne obveznosti, republikanci niso bili navdušeni zanje, ne mislim mali ljudje delavci, ampak oni sloji, ki so kontrolirali gospodarstvo in industrije. Saj še ni pozabljeno, kako so naglašali republikanski kongresniki tedaj,
morce se ne briga, kaj bo jutri, da je to potrata, itd. Ali je? Ali ampak zapravi in poje, kar ima so bili v pravem? Ali se zdaj nejdanes.
preživlja s tem kakih 24 milijo-j Moja župnija leži na meji naj- jvanjem nov starih ljudi? Kdo je imel j večjega parka na svetu “Kruger'
Chicago', 111.	— Spoštovani
g. urednik! Dobila sem Vaše pismo, s katerim mi sporočate, da je moja naročnina potekla. Prav lepa hvala Vam, jaz bi bila gotovo pozabila, ker sem bila julija meseca stara že 80 let. Čeprav zelo težko pišem, Vam hočem napisati to skromno pismo, ko Vam pošiljam naročnino. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna in jo bom čita-la, dokler bom živa. Hvala Bogu še kar dosti dobro vidim.
Želim Vam obilo uspeha, mnogo naročnikov in Vas naj lepše pozdravljam.
Anna Asich
*
Cumana, Venezuela. — Spoštovani g. urednik! Pošiljam Vam ček za nada!jno naročnino Ameriške Domovine. List v redu prejemam. Vas naj lepše pozdravlja vdani
Dr. Theodoro Vovk *
Waukegan, 111.	— Cenjeni!
Tukaj Vam pošiljam naročnino za Ameriško Domovino. Smo kar zadovoljni, da imamo en dober slovenski časopis. S spošto-
John Her aver
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
“Da, nekatere,” sem odgovoril.
“Vse,” je rekel strastno, “če bi si mislil, da more duhovnik kaj izblebetati, bi mu zaupal niti pri izpovedi.” “To je popolnoma resnič-sem odvrnil. “Karkoli izročite kot skrivnost, se ho vestno ohranilo kot skrivnost, pa naj je karsibodi.” ‘Tako sem si tudi jaz mislil. Nečem tedaj, da bi ljudje vedeli, kdo sem ali zakaj sem Prišel. Zadnje mesece so natančno poizvedovali okrog, hdo sem. Ne vem, kaj imajo, za zlodeja, od tega. Podkupili So celo nesrečnega natakarja, da jim pove ime z mojega kovčega in perila.”
“Šli so nekoliko predaleč,” sem odgovoril. “Vedno sem jim toliko zaupal, da se omejuje njihova radovednost na to, kar jim kdo pismeno spo-ri>Či ali sam razodene. V tej Teri je radovednost celo neka Odnest, ki v resnici izvira iz nnklenjenosti.”
tiha ko mrtvo pokopališče, dad katerim se dvigajo grado-vi kakor nagrobni spomeniki. *n tako se bo bil boj za “staro Pravdo”; tu bo zmaga, ki bo Maščevala padle dede na po-Iju pri Brežicah. In ves svet ko vedel njih ime: “Uporniki, uPorniki.” Andrej ku se je 2elo lepo zdelo to ime in nas-^ohnil se je. Poprijel je va-Joti in rekel:
“Hijo, sireč!” In sireč je riekel hitreje. Zdelo se mu je, kakor da je sam sebe motil v ^ePih sanjah, ki se še niso končale. In spustil se je zopet yanje in gledal lepe slike Aninega življenja. Pred njegovimi očmi so se valile tolpe kftietov na grič proti gradu, ktrtvo je gledalo staro grajsko zidovje na novi oživljeni na-lod. in trume se vale druga črez drugo naprej, po zraku ®vtga orožje, puške pokajo;
in tam kdo zaječi, a nič se 11(5 sliši razen velikanski šum božice in hrum, vpitje in iz-Podbujanje borilcev med se-, oj ... že so prvi na obzidju.
a ali oni omahne, a ne pade. Naredila se je živa stena, ki j6 višji od obzidja, in ljudje ezojo črez ljudi in drve na tajsko dvorišče. In med tem ^ vrata odprta in vse je nji-°Vo. Veseli zmagalci pijo in P0j°, potem pa gredo pijani zmag dalje. In v dolini gre druga vesela četa, z oro-jJem na rami, poje in kriči. . . P vse dere naprej, naprej, za pPd pa ostajajo prazni gra-.°vi in gospoda beži in kjer ^ dobe v roke uporniki, prosi ^ dosti, a milosti je malo, Ijud-v° je zdivjano. In on je ^ avar. Povsod kriče njegovo U16- K njemu pripeljejo gos-. °do, on ji deli milost, in kdor j^.Pp najde pri njem, je izgu-JeP- Ob cesti stoje matere z Vr°ki in kažejo na njega, ki ^ vzbudil kmeta, da se je 6sd tujega jarma. In on jaha a svojem sircu, suknena ka-^žola je pripeta okoli pleč, a glavi pa frfota pero nad k°‘hovko. Okoli in okoli pa, . aiP°n mu neso oči, je kmet kmetu, orožje se lesketa
cu, in vsi so veseli, pojo
soln
SlPh njemu kličejo slavo in vPeti za boj in žele, da jih lle naprej, naprej brez kon-’ dokler niso njih pravice °ve. A on se ne zmeni za B- Zadovoljen je, da je do-L’(d svoj namen. Kmet je sk domovina srečna in 1 stvo zopet veselo .. . p naprej, naprej so hitele ' ko drevesa ob poti, ko 6 ob cesti in trume oboro-
ženih upornikov so šumele ko Sava v daljavi, ko voz po peščeni cesti in puške so pokale ko udarci sirčevih kopit ob trda tla. Iz daljave pa se je čulo veselje naroda kakor pastirska pesem na posavski planjavi, pomešana z žven-kljanjem kravjih zvoncev in mukanjem govedi .. . Dvigal se je, dvigal naš junak na mogočnih perotih svoje domišljije. Zopet in zopet je želel svoje sanje nazaj in prišle so vedno lepše, večje, mogočnejše .. . Zopet je šla vojska, zopet so padali gradovi in narod je šumel in vpil. In vsa država je bila polna njjegovega hrupa, budili so se zaspani narodi in vstajali zoper svoje tlačitelje in gledali, kakor človek, ki se vzbudi in premišlja, kaj je sanjal, da je tako dolgo spal, in si mane zaspane oči. In uporniki si bodo hiteli v objem in povsod se bo čula sveta beseda: pravica. In ponovili bodo povest o Matiji Gubcu, kmetskem kralju, ter maščevali pobitje svojih dedov. Vsi pa bodo imenovali njegovo ime in on bo glavar te vojske in vodil bo do zmage zatirano ljudstvo . . .
In zopet je zašumelo močneje. Moč naroda se je gibala in postala samozavestna, zmagovita. In nikjer ni več videl hinavcev, straši jivcev in figa-mož, ki danes prisegajo zvestobo in jutri obsede doma, ko je čas delati. Nikjer jih ni bilo. Vsi so bili možje s častno besedo; sam Poberin je stal poleg Guze in se enako navdušeno bojeval. In med njimi je zagledal v svoji bližini znane obraze, ki so vsi gledali nanj in dvigali roko njemu v pozdrav. Videl je take, ki jim ni prisodil pičice moštva, ki pa so stali v prvi vrsti in hoteli naprej, naprej nad gradove, maščevat se nad gospodo. In obstali so nazadnje na Sapu. Končano je veliko delo, osvobojeno je ljudstvo, pravice ima, tlake in desetine ni več, zmagal je on, Andrej ko, čeprav so vsi ugovarjali razen nekaterih, zmagal je in vse je veselo. Vse odlaga orožje, trume se razhajajo vsaka v svoj kraj. V molitvi se zahvalijo Bogu, da se je vse posrečilo. In objema ženo, ki od veselja joka na njegovih prsih in je vesela in ponosna, da ima takega junaka za moža. Zraven pa stoje vsi trije otroci, svobodni in ne sužnji, kakor je bil njih oče in vsi dedje.
Naš junak se je zibal v veselju in sanjal, sanjal. Zopet in zopet so se ponovili pred njim lepe sanje. Tako je bilo torej. In narod je bojevit, uporniški duh živi v njem in ne pusti nobene krivice več. . . Voz je odskočil na stran in se parkrat zagugal tako, da bi bil naš junak skoro padel z voza . . .
Andrej ko se je vzdramil iz svojih sanj. Zazdelo se mu je, da je napol spal. Pred njim pa je tekel v skok prestrašeni sireč, dokler ga ni gospodar obdržal z vajeti. Ozrl se je, kaj je bilo to. Menda se je kam zadel . . . Med tem, ko je naš junak sanjal, je bila že padla noč na zemljo in sireč je po svoji konjski pameti vozil v temi po jako čudnih potih. Zdaj je zavil zopet na novo pot, a na ovinku je zadel ob debel kol. Andrej ko se je pri tem predramil iz svojih sladkih sanj.
(Dalje prihodnjič)
ŠE ZA NABREŽINO
Pod gornjim, naslovom prinaša “Katoliški Glas” 21. januarja letos tale zanimiv članek o položaju slovenske narodne manjšine na Tržaškem na splošno in o položaju Slovencev v občini Devin-Nabre-žina posebej.
V člankih in polemikah, ki jih je te dni polno dnevno in tedensko časopisje, je postavljena v ospredje Nabrežina, ker je postala simbol naše borbe. Dejansko' pa v tem zgodovinsko važnem trenutku ne gre samo za devinsko-nabrežinski ali pokrajinski odbor, ampak za veliko več. Slovenska manjšina se iz najrazličnejših razlogov počasi krči. Treba je narediti nekaj, da se omogoči njen miren in naravni razvoj. Preprečiti je treba, da ne izbira.
Kje je rešitev?
To dejstvo bolj ali manj vsi priznavamo. Nismo pa enotni, ko je treba poiskati zdravilo, rešitev. Marksistični krogi (to je Italijanska komunistična partija in vodstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze) pravijo tole: sedaj ne moremo narediti nič. Toda ves razvoj gre na levo. In ko bo levica zmagala, bo tudi položaj slovenske manjšine čez noč urejen. Hvala lepa za takšno rešitev. Slovenci kot demokrati in katoličani prvič načelno odklanjamo totalitarni komunizem, ki je že s strogo' človeškega stališča nekaj nazadnjaškega, saj uničuje svobodo in demokracijo. Drugi razlog pa je praktičen. Komunisti nam doslej niso dali ničesar tudi takrat, ko bi lahko in tam, kjer bi lahko. Položaj naše manjšine je najbolj žalosten v Miljah, kjer so komunisti že dolgo popolni gospodarji. Ali naj bi bilo po njihovi morebitni zmagi povsod tako?
Potrebna' je torej neka druga rešitev. Na Tržaškem se je prvič po 40 letih zgodilo, da so vladne stranke povabile Slovence na razgovor. Povabile so Slovensko skupnost, ker priznavajo, da danes ona predstavlja slovensko manjšino. Mar ni vodstvo Slovenske skupnosti naravnost dolžno, da že spričo naših krvavih potreb izkoristi to priložnost, da jasno postavi naše zahteve in u-gotovi, ali se da za našo manjši-
no in njen obstoj kaj narediti in pod kakšnimi pogoji? To in samo to je naredila Slovenska skupnost, pa naj govorijo komunisti iz nevoščljivosti kar hočejo, Čas je, da začnejo' vsi naši ljudje misliti z lastno glavo, kajti sicer lahko pade v vodo vse, za kar se že štirideset let borimo in za kar so padli naši sinovi med partizansko borbo.
Zgovoren primer
Da komunisti res niso nič naredili, naj navedemo zgovoren primer, ki danes vse najbolj zanima, to je devinsko-nabrežin-sko občino.
Po podatkih ljubljanskega inštituta za manjšinska vprašanja je bilo 1. 1945 v nabrežinski občini 4,975 prebivalcev, od teh, 90% Slovencev in 10% Italijanov. Leta -1953 je odstotek Italijanov narastel na 24.4 in 1. 1960 na 34.7. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja, ki pa so zelo sporni, ker ne odražajo- resničnega stanja, se je okrog 48% ljudi izreklo za Slovence in okrog 49% za Italijane. Zelo zaskrb-Ijiv je položaj na šolskem področju, saj v tej občini obiskuje le 37% otrok slovenske šole, 63% pa italijanske.
Padanje števila slovenskega prebivalstva in naraščanje italijanskega je v glavnem posledica umetnega naseljevanja. Leta 1950 je dal prefekt Palutan dovoljenje za 40 stanovanj v Šti-vanu. Bilo je še več načrtov, a jih je preprečila Slovenska demokratska zveza. Leta 1955 je posebni komisar podpisal dovoljenje za gradnjo 300 stanovanj v Sesljanu. Leta 1958 je komunistični župan Furlan dovolil gradnjo 102 stanovanj v Štiva-nu. L. 1962 je posebni komisar podpisal dovoljenje za 268 stanovanj v Sesljanu. Na izrecno zahtevo vodilnih članov današnje Slovenske skupnosti je takrat občinska uprava vložila tožbo na državni svet in dne 7. maja 1962 tudi poslala posebno vlogo na mešano komisijo. Vse je bilo brezuspešno, toda vsi'morajo priznati, da so bili prav člani današnje Slovenske skupnosti vedno v prvi vrsti pri upiranju
Odgovornost
Gotovo je, da nosijo glavno krivdo italijanski nacionalisti, zlasti oni iz Krščanske demokracije, ki je bila ves čas vladna stranka. Težko breme krivde pa nosita tudi Italijanska komunistična partija ter Italijanska socialistična; stranka. Ti stranki nista zahtevali posebnega zakona za izvajanje čl. 6 ustave, ki govori o narodnih manjšinah. Ti stranki nista postavili uradne zahtevč po uzakonitvi londonskega sporazuma. Ti stranki sta glasovali za zakon z dne 14. okt. 1960, št. 1219, ki določa 5 milijard lir za gradnjo ezulskih naselij z zahtevo, da mora iti tri četrtine za Tržaško' pokrajino. Parlamentarci KPI in PSI so vedeli, da bo to nujno dovedlo do raznarodovanja, a so vendar glasovali za zakon. Večkrat smo že povedali in ponovno poudarimo, da sc- se slovenski zastopniki Italijanske komunistične partije ter Italijanske socialistične stranke junija 1962 na posebnem sestanku v Trstu slovesno obvezali, da bosta obe stranki v parlamentu podprli skupne zahteve Slovencev za vključitev določil o zaščiti slovenske narodne skupnosti v bodoči posebni statut dežele Furlanija-Julijska krajina. To se na žalost ni zgodilo, ostali smo na suhem.
Ali ni torej krvavo potrebno, da obstoja Slovenska skupnost, ki nam vsem obuja vest, da išče nova pota, in da sprejme tudi razgovore z vladnimi strankami ter ugotovi, ali bi se na podlagi točnih jamstev dalo doseči kaj tistega, česar drugi, ki danes najbolj vpijejo, niso naredili? Sicer pa: ko bi tisti, ki se te dni tako razburjajo1, volili Slovensko skupnost, ne pa italijanske stranke, ki danes Slovenci z lahkoto dobili župana v Nabrežini in še marsikaj drugega.
O. A.
iii¥' J, ihudes zašel torb za sv@J program
OI\i>Oi V i -N '
CLEVELAND, O. — Guverner J. Rhodes je začel te dni splošno kampanjo po vsej državi za svoj program, ki bo pri primarnih volitvah 8. maja predložen volivcem v odobritev. V Clevelandu je na tiskovni konferenci v Mid-Day klubu objavil imenovanje Claude M. Blaira, predsednika Ohio Bell Telephone Co., in Williama Saf-forda iz Cincinnatija za sona-čelnika nestrankarskega odbora, ki bo deloval za sprejem sledečih štirih predlogov:
USTAVNO DOPOLNILO, ki naj omogoči državi dati jamstvo za posojila visokošolcem.
IZDAJO DRŽAVNIH BON-
DOV za $290,000,000 za šolske zoper umetno raznarodovanje ^ustanove, industrijski razvoj, o-devinsko-nabrežinske občine. I snovne izboljšave in za varstvo
naravnih zakladov. Nova državna univerza v Clevelandu bo dobila iz tega 37 milijonov.
Novo RAZDELITEV DRŽAVE OHIO v volivne okraje za volitev državnih poslancev na temelju delitve za državni senat.
USTAVNO DOPOLNILO, ki bo dovoljevalo državi, da daje jamstva za industrijski razvoj.
Rhodes je dejal, da bo odbor pod načelstvom Blaira in Saf-forda znan pod imenom “Ohijci za službe in napredek". Vsi štirje predlogi so važni za nadaljni razvoj države. Guverner je zatrjeval, da njihov sprejem ne bo povišal davkov.
Guverner je govoril kasneje 200 članom Zveze hotelov in motelov Ohia v hotelu Manger. Dejal je, da izgubi Ohio vsako leto okoli bilijon dolarjev v tujskem prometu. “Mi pojdemo za tem bilijonom, ker pomeni blagostanje .in nove službe,” je trdil Rhodes. Gostilničarje in lastnike restavracij je pozval, naj podpirajo uporabo paradižnikov, ker je država Ohio prva v vsej deželi v gojitvi paradižnikov v toplih gredah. Ta vrsta industrije v Ohio je vredna letno $12,654,000.
lusk ima na programis obsežna potovanja ps Evropi
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Rusk bo po programu prvo polovico maja prebil na diplomatičnih potovanjih po Evropi. Okoli 8. maja bo naj-brže šel na Finsko, kamor so ga že davno povabili. Verjetno bo ob tej priliki obiskal tudi ostale skandinavske dežele. V Londonu ga čakata takrat kar dve konferenci. Prvo bo imela SEATO, ki je odgovorna na o-brambo proti komunizmu v jugovzhodni Aziji, 11.-13. maja bo ravno tam zasedala NATO, ki se njenemu sestanku Rusk ne bo mogel ogniti.
Od 1. do 5. maja bi pa moral biti na Dunaju. Avstrija bo namreč takrat praznovala desetletnico svoje povojne neodvisnosti in je na slavnosti povabila vse države, ki so podpisale mirovno pogodbo o Avstriji. Sestanek na Dunaju bo zato pomemben, ker se bodo tam srečali zunanji ministri Amerike, Anglije, Francije in Rusije. Tako obsežnega sestanka ni bilo že par let.
[do predsedniškega mesta. Med ‘njimi je — tako trdi Narodna fronta — tudi general Ruiz, do pred kratkim vojni minister.
V svojem delu in v svojih govorih je namigaval, da bi rad postal predsednik. Temu se je začela upirati Narodna fronta, to je bolj neke vrste političen klub kot prava stranka, kjer je zbrana cela vrsta liberalnih in konservativnih politikov. Ker predsednik Valencia ni dal dosti na pritisk Narodne fronte, ki je zahtevala, naj prisili generala Ruiza k demisiji, se je fronta obrnila za pomoč k načelniku narodne obrambe generalu Re-beizu in ga skušala prepričati, da je general Ruiz že postal “preveč političen” in da ne spada več na mesto vojnega ministra.
General Rebeiz je proti temu, da bi vojaki posegali aktivno v politiko, ker misli, da je dosti, ako imajo nanjo primeren vpliv. Zato se je dal pregovoriti in nagovoril predsednika Valencio, da je Ruiza prisilil na demisijo, za novega vojnega ministra pa menoval kar njega samega.
Potemtakem je padec vojnega ministra Ruiza v zvezi s spremembo v stališču generala Ru-beiza, česar pa ni nihče pričakoval. Zato mislijo politični opazovalci v Bogoti, da političen položaj ni tako preprost kot ga hoče naslikati Narodna fronta in da moramo do votivnega dne pričakovati še marsikatero presenečenje.
Kolumbija se pripravlja m volitve z vladno krizo
BOGOTA, Kolumb. — V tej latinsko-ameriški republiki bodo prihodnje leto predsedniške volitve. Sedanji predsednik Valencia ne more več kandidirati, zato pa je dosti drugih kandidatov, ki bi si radi pripravili pot
— Najpogostejše naseljena dričava v Uniji je Delaware.
PP.ED ODHODOM NA MORJE — Ribiško brodovje v Key West, Fla., čaka zasidrano v pristanišču, da pride primeren čas za odhod na lov. To brodovje nalom na leto preko 35 milijonov funtov rakovic (shrimp) eno četrtino vsega nalova v deželi.
Pet tisoč milj na uro?
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je v poročilu Kongresu o napredku aeronavtike in vesolja razkril, da delajo Združene države na letalu, ki bo doseglo 5,000 na uro, bo torej sposobno preleteti Atlantik v manj kot eni uri.
Zastopnik NASA, kjer delno ta načrt proučujejo, je k temu pripomnil, da takega letala še ne bo v rabi “najmanj 25 let”.
— Zlato so v večjih množinah odkrili v Avstraliji v letu 1851.
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo za župnišče, nobeno težko čiščenje ali pranja. Kličite HE 1-6216.
— (25)
Moški dobijo delo
Short Order Cook
Man wanted to work nights, Friday and Saturday.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214	(x)
MALI OGLASI
V najem — E. 58 St.
4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138.	(28)
IMAMO NA PRODAJI
vsakovrstne hiše, lote in farme na lepih krajih Clevelanda in v njegovi okolici.—Razen tega pa dajemo vso potrebno in zanesljivo postrežbo ljudem, ki gredo začasno ali' stalno ven iz Clevelanda, pa imajo tukaj še naprej svoja posestva!
MW® REALTY
S20 East 185. Str. IV 1-9980
(W-x)
V najem
Garaža se dobi v najem na Schaefer Ave. Kličite UT 1-9250.	—(3,5,9 feb)
Stanovanje oddajo
V bližini E. 156 St. in Lake-shore, 4 sobe, 1 spalnica, gor-kota, oskrbstvo, lepo poslopje, $75.00. Kličite IV 1-6374.
(27)
V najem
6 sob se odda spodaj na 1121 E. 76 St. na 15. feb.
4 sobe na 1077 E. 76 St., zgoraj se odda. Za obe se vpraša na 1121 E. 76 St.
— (24)
PATRICK A. SHEEHAN:
NODLAG
Slovesno so prisegli pred sodnij-sko komisijo v isti sobi, v kateri jaz sedaj pišem, da “je Leary načelnik, vodja zarote, da je v nekem Satom na semnju v Rathclaremu napisal papir ali pogodbo, pod katero naj bi se podpisali vsi, ki soglašajo s tem, da se umori admiral Evans, gospod Lowe in gospod Creagh. Več jih je ta papir podpisalo in soglašalo, da se ta trojica umori.”
Vsa zadeva je tedaj lahka. Zarotnike so iztaknili, vseh skupaj enaindvajset. Pse postave so že poslali po njiho-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ELK GROVE BY OWNER Beautifully landscaped, 3 bedroom Ranch. Att. garage, auto, door, living areas air-cond., crptd., draped. Newly decorated inside & out. Extras. Under $20,000. 437-0114.	(23)
RIVERSIDE — 2 STORY BRICK GEORGIAN. — 5 Lge. rms., tiled kit. & bath, Nat. firepl., 7 closets, 2 car brick gar., side dr. Stainless steel storms. Lge. lot. Ideal loc. to Railway. Immed. poss. Upper 20’s. By appt. FA 3-5834.	(23)
BY OWNER. 1 Story Brick Building. — 3 Stores with living quarters in rear of each. All rented. With leases — $250 MO. income. Gas space heated by tenants. — Only $24,000. — 5912 W. Addison. — Call 286-5741.	(23)
INCOME PROPERTY 2 Story, Brick Siding. Ideal location. Full basement. — Full price $15,500. — Call evenings. EUclId 3-6598.	(24)
MALE HELP
JOURNEYMAN
PACKAGING MACHINISTS
NEEDED AT ONCE
Must be experienced journeyman with strong background. These are permanent positions with nationally known food manufacturer. These positions offers excellent growth opportunity. Attractive company benefit program. Profit sharing. Top wages to top qualified men. Please apply in person, or send resume to
EMPLOYMENT SUPERVISOR
(All Replies Held in Confidence)
THE QUAKER OATS COMPANY
CEDAR RAPIDS, IOWA
An Equal Opportunity Employer
(26)
•	WELDERS
•	SPRAY PAINTERS
•	STOCK MEN
Days. Overtime. Many benefits. — Apply 923 W. Lake St. MO 6-1141.
(23)
MECHANIC
To rebuild machinery and large air compressors. Small shop.
HARRIS EQUIPMENT CORP. 955 Lake St.	CA 6-3400
vem sledu. To bo makabejska žrtev. Enoindvajset teles, bingljajočih v mrzlem zraku novembrskega jutra bo gotovo zastrašilo vso armado nezadovoljnežev. Sicer je popolnoma res, da sta obadva Dalyja naj-zloglasnejša lopova in da njuni besedi in prisegi nihče ne verjame. Tudi je resnično, da Leary s svojimi sedmimi križi plačuje gospodarju, katerega se je zarotil umoriti, kakor dokazuje prisega, 250 funtov na leto od svojega čistega, poštenega dela in da je zelo pošten mož. Pravtako tudi drugi. A kaj vse to? Astre j a ima zavezane oči, če ni celo slepa. Ali nimamo starega cromwell-skega načela, ki se je ohranilo od roda .do roda izza tega blaženega ljubljenca sreče: “Če morete uničiti gnide, ste varni pred ušmi”? To načelo se more nanašati seveda le na otroke — zalego upornikov. Toda zakaj bi ga ne mogli raztegniti tudi na starše in dede? Gotovo je obratno pravtako resnično: “če pobijete uši, tedaj se vam ni bati gnid!” Torej naprej!
In tako se je vrgel državni pravdnik Doherty, “postaven mož z gosposkim obnaša-njem”, tisti mračni oktobrski popoldan na svojo divjačino z vsem čuvstvom in vso odločnostjo lovskega psa postave. To je znamenit slučaj, ki ga bo obravnavala posebna komisija, poslana iz Dublina. Silno prestrašena gospoda ne more več čakati rednega porotnega zasedanja. Ta zadeva je bila že pri zadnjem poletnem zasedanju prišla pred sodnika Gra-dyja, toda njegovo lordstvo očividno ni verjelo v krivdo obtožencev, zakaj poudaril je slovesno, da “vidi, da je sedemnajst oseb obdolženih zarote. če bi se obtožnica predložila velika poroti, toda on ni gotov da se bo, tedaj poziva
CHICAGO. ILL
HOUSEHOLD HELP
HOUSEWORK — General Experienced. Some laundry & cook dinner only. Noon — 8. Thursday off. Go. Near North. 337-3494.	(23)
MATURE WOMAN FOR CHILD CARE And Light Housekeeping. — Girls 3 and 4. Live in. Own room, bath and TV. Air-cond. Recent references. Top salary. Other help. ID 2-3107.	(23)
MOTHER’S HELPER Intelligent, pleasant.
Room, board. $100 month.
MO 5-1416.
(24)
WOMAN ON SOCIAL SECURITY Live in. To be companion and help to elderly lady. Five days. Comfortable home. Northwest side. Call after 6 p.m. SP 2-5824.	(24)
MALE HELP
LAYOUT MEN AND FITTERS
For Steel Fabrication
CHOICE OF DAY AND AFTERNOON SHIFTS TOP WAGES TO TOP MEN
Apply
Hydromation Engineering Co.
39201 Amrhein Road, Livonia, Michigan
(Detroit Suburb)
naj bi se to ne zgodilo brez tehtnega premisleka.”
Izmed velikanskega števila stotrideset porotnikov, večinoma gospode naše grofije, se jih je odzvalo samo trideset Sodnika Torrens in Pennefa-ther, pravilno imenovana i1 oblečena v rdeč svilnat talar, znak strahu, in v be) hermelin, znak sodne čistosti, sta se sklonila nad svoje zapisnike in si kratko zapisujeta najsijajnejše točke iz izvajanj zgovornega, odličnega odvetnika. Tedaj še ni bila stenografija tako imenitna umetnost kot danes, toda oni glavni govor se nam je ohranil in zasluži, da razberemo iz njega nekaj misli.
“Gospoda moja! Zelo me veseli, da vidim toliko porotnikov iz premožnega, vplivnega sloja vaše velike grofije, ki so se zbrali pri tej priložnosti, da branijo zakone, kot j e brezdvoma njihova sveta dolžnost ... Z ozirom na razsodbo dveh velikih preiskav moram omeniti, da sicer ne bo pravo-močna, če ji ne pritrdi mala porota, toda če vidim pred seboj toliko izbranih odličnih
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN With BLDG. FOR SALE. Good est. business. Living quarters, hall, meeting rms. Priced for immediate sale by owner. LU 1-6143.
(23)
TAVERN AND LIQUOR STORE COMB. Good going business. Exc. location. Owner will sacrifice for quick sale. 1433 W. Chicago. — HA 1-8927.	(25)
WANTED TO RENT
WANTED. 6 to 8 rm. House. 4 bedims. North or N. W. Side. Close to transp. and schools. PH. 342-3226.
(23)
MOBILE HOMES FOR SALE
1956 PEERLESS 8x30.
1 OWNER. Exc. condition. Completely furnished. Located on desirable lot. Reasonable price. Immed. possession. 639-4384.	(23)
posestnikov te grofije, sem prepričan, da bodo zadevo najvestneje preiskali . . . Hočem vas posebno opozoriti na slučaj Leary, katerega ni zapeljevala revščina in ki je stal razmerno varen ob strani ter , le pošiljal svoje kaznive sle, da izvrše njegova krvava povelja. če porotniki verjamejo tem dejstvom, tedaj on ne bo vzbudil pri njih posebne naklonjenosti. Verjetno je, da ga bo marsikdo zagovarjal zaradi njegovega poštenega značaja, toda če so ta dejstva, ki pričajo proti njemu, dokazana, kaj pomaga značaj? Kaj pomaga, če je delaven v svojem poklicu, zvest v svojih pogodbah, trezen v svojem življenju, če se mu pa more dokazati, da je vodil hudobno zaroto in polnočne umore? — Je neka strahovlada, ki včasih ukloni značaj. Toda jaz si ne morem misliti, da bi gospodovala tudi tukaj — da bi si izkušali plemeniti gospodje, nepristranski uradniki a 1 i neodvisni posestniki na tak poniževalen način pridobiti sramotno, beraško priljubljenost pri ljudstvu.”
“Plemeniti gospodje!” “Nepristranski uradniki!” “Neodvisni posestniki!” Kje so pa bili tovariši obtožencev? Kje drugje, kot nazaj potisnjeni, kakor vedno? Celo zidovi sodnijskega poslopja bi se oglasili, ko bi znali govoriti, s svo-ijo prvo besedo: “Nazaj!”
V vsem okrožju ni bilo nikjer videti kakega kmeta ali delavca. Gospoda je napolnjevala prostor za porotnike, poplavljala klopi v dvorani in vse dohode zunaj, se stiskala na stopnjicah in se razprostirala po ulicah, kjer so v vrstah stražili konjeniki in orožniki, varihi pravice in simboli moči. Toda raskave kmetske suknje ni bilo nikjer videti, tudi ne dolgih plaščev z velikimi kapucami, ki bi zakrivali matere ali sestre ali žene teh ljudi, ki so bili že skoro na smrt obsojeni. Strah jih je zadrževal, da niso mogli k' svojim dragim. To je bil '“rdeči strah”, presajen od Seine k reki Lče. En sam pogled ali kretnja, ki bi pričala, da se' z obsojenimi poznajo, in tudi nje bi bilo videti za železno mrežo na strašni obtožni klopi. Ta strah j e izviral iz blazne groze veleposestnikov, ki jih je prig-
nala semkaj, kakor bi iskali medsebojne pomoči. Strah je bolj usodepoln kot sovraštvo in zato jih je žejaio po krvi. Tu je vse dobro, zakaj tu so konjeniki in orožniki, tu stojimo krepko drug ob drugem. Toda kaj bo, če obdolžence oproste in se bomo mi morali vrniti na svoje samotne gradove, k zaprtim oknom, nabasanim pištolam, tja v črne hribe ali ob samotno reko sredi med gnezda “Belih mož” in razbojnikov? Ne, samo na en način si moremo pomagati — s tem, da si zagotovimo razsodbo, vsied katere bo strahu prebledela vsa dežela od Aherloe do morja!
In tako so v usodtepolno sredo in četrtek ves dan stopale priče državnega pravdnika druga za drugo k mizi ter enoglasno in odločno pričale o krivdi onih štirih mož za njimi. Kaj bi ne? Ali se ne izplača takoj dobiti sedemstodvaj-set funtov za eno krivo prisego? Ali ni v neizmerni Ameriki ali pa v divji Avstraliji dosti pustih krajev, kjer se ne bo nikdar izvedelo njihovo ime in kjer jih ne more najti vedno zasledujoča, vsevidna boginja maščevanja?
Sodnika sta odločila obtožencem dva zagovornika. Ta dva sta bila zmožna dobro rešiti kak. slučaj, če kdo ni držal dane obljube, ali uveljaviti kako oporoko, ki je sodišče ni hotelo priznati. Toda ko je bilo treba obravnavati s temi v hudobiji zakrknjenimi in v svojem vražjem poslu izurjenimi faloti, sta bila nemočna kakor otroka. Spreten odvetnik bi ju bil takoj pregledal. Nadzornik Grady je pri zadnjem zasedanju posvaril veliko poroto, naj nikar ne sprejme tožbe samo na podlagi pričevanja ovaduhov. Toda to je posebna komisija in njena posebnost je zaslišati — ne obsoditi nesrečneže. McCarthy, prvi zagovornik obtožencev, je bil dober, toda slaboten mož; državni pravdnik ga je strahoval. Obrniti se mu je bilo na porotnike in vladalo je splošno prepričanje, da se nekaj mora storiti.' On je seveda moral izvršiti svojo dolžnost in ne več, a to je po splošnem mnenju toliko kot nič. Zakaj ne pripelje prič, ki bi pričale za obtožence? To so mu vrgli v obraz z obtožne
ISLAM V AMERIKI? — Tretjino prebivalstva otoka Trinidada v Karibskem morju je prišlo iz Indije. Med njimi je večina muslimanov. Razumljivo je, da so si v novi domovini zgradili mošejo po vzoru onih doma.
klopi in mu jasno povedali, da manj nespreten; zakaj učiti jih je izdal. Mlajši zagovor-'se kretenj pred ogledalom v nik, Pigot, je bil učen mož J svoji knjižnici, ni najboljša dober govornik, toda več ali priprava za bojno polje.
I RAZPRODAJA
j A. Brofman Dept. Store
i 1808 Si. Siarr Iva. Pisane: EH i-GISG
J •• Začetek razprodaje v četrtek, 4. februarja. Trgovina 0(9 ■ odprta vsak delavnik od devetih zjutraj do šestili a •“ zv. Dajemo in odkupujemo zelene EAGLE znamke. ®»
BOLJŠE ŽENSKE OBLEKE,
redno po $5.98, sedaj v razprodaji po .	.	.
ali pa 2 za $7.00
SKUPINA ŽENSKni_KOTENINASTIH OBLEK ZA DOM, redna cena po 3.98, v razprodaji po
$3.79
sol
ŽENSKE OBLEKE V GARNITURAH iz dveh ali treh kosov, z
CELOTNA ZALOGA ŽENSKIH BOLJŠIH OBLEK — v razprodaji z
JKAH Igfg pjjpjijJg
■ ■ • 2i% popusta
Vse ŽENSKE HLAČE, SVITEEJI, KIKLJE, DELOVNE HALJE in BLUZE z
20% popusta
Skupka ženski tafiitisž 1st passv
pg	mil
ŽENSKI NYLON MODRCI-prsniki, ki so redno
pc$1.50 in dražji, gredo v predajo .... po ®
ŽENSKE NYLON NOGAVICE brez šiva, navadne in “mesh”, ki stanejo redno po 69c par, *| ||||
sedaj DVA PARA W
Posebna skupina DEKLIŠKIH OBLEK gre v razprodajo .
P8 pitefišui im
BOLJŠE DEKLIŠKE OBLEKCE vse z..............
MOŠKI SVITERJL
ki so redno po $5.98, sedaj po
;E. . . M% popusta
$2.69
MOŠKE in DEŠKE SRAJCE, bele in v izbranih barvah, redno po $2.98 in $3.98, SEDAJ PO
IMS
M tttošld in deški ppiL
R v R n w *	>✓ RB n n	h« ris
mmi p!as®i, psirstsiis in sifcji
gredo i !i% popusta ©i rsdii isi
IRBRRBBBBBHREBaBBBRRniBSinflHEaBBnnaHSJSBtiaESlSRRSSSSRlS

GRDINO VA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East (»2nd Street
KEnmore 1-6300	HEmlerson 1-2988
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
oKl'MNA — Funeral Directors — Furniture Dealers

NE POSEBNO PRIJAZEN RAZGOVOR — šimpanz Charlie se je tekom snemanja filma “Clarence, škilasti lev” v Hollywoodu približal gorili Gordonu na nekak razgovor. Ta ga, kot kaže slika, ni posebno prijazno sprejela.
HBB!3RE!3SS3BR<3E3S!ai!!gHRBRaKBRgRIHBRRRBRRRHHRRRR: