SO milijonov nas jc in predstav* ljamo danes v svetu mogočno silo, ki mora soodločali o usodi vseh narodov, kajti to pravico smo si žene s svojo borbenostjo v politični borbi in na barikadah nesporno priborile. Simbol nače borbe, naSe delavnosti je 8. marec, ki so ga napredne žene praznovale prvič že leta 1911 kot svoj bot beni dan za žensko vo-livno pravico. Pomen tega dne pa se je leto za letom poglabljal in se razširil v borbo za vključevanje zaostalih plasti delavk v skupno borbo proletariata za dosego socializma. To i»t so najjasneje nakazale leningrajske žene, ki so v silni demonstraciji proti lakoti, carizmu in vojni 8. marca 1917 (23. februarja) ustvarile enega najsvetlejših dni februarske revolucije. Tej poti so sledile žene vsega sveta, kajti vzgled leningrajskih žena jim je jasno pokazal: le z borbo bomo zavr. le mino, uničile izkoriščevalce, le z borbenostjo bomo ustvarile demokracijo v svetu in v njej enako pravnost zase. S to zavestjo so se borile žene Sovjetske zveze, borile so se žene Španije, najmočneje in najbolj množično pa so vstale v drugi svetovni vojni v boju zoper nacizem in fašizem in velik je bil delež zena, da so bili ti ponižeroici človeškega dostojanstva uničeni. S to zavestjo grade danes žene v dežela):, kjer jc zmagala prava demokracija, svojo noro bodočnost, grade socializem, ki jim edini zagotavlja popolno enakopravnost, ki ščiti njih in njihove otroke. Ta zavest je dvignila ženo kolonialnih dežel iz sužnje v človeku, gradi v njej odpor protinečloveške-Vtu izkoriščanju, vse pa druži v skupno borbo proti tujim imperialistom. Ta zavest odpira ženam v deželah zapadnih «demokraciju, oči, spoznavajo, da so drobtine, ki jih dobivajo žene v teh zemljah, kri njihovih sester z juga in daljnega vzhoda. Ta zavest je združila vse demokratične žene vsega sveta v Mcd-narodiio demokratično federacijo žena, da bi očuvale pridobitve druge svetovne vojne, predvsem pa da bi se združene borile proti novo vstajajočemu fašizmu, pioti imperialistom, ki se po vsem svetu krčevito bore za ohranitev svoje oblasti in prt tem nè izbirajo ne sredstev ne načina. To bodo dosegle žene, če bodo v skupni borbi z drugimi demokratičnimi silami v svetu strnjene zastavile vse svoje moči za obrambo človečanstva in miru, če se nikdar in od n'-kogar ne bodo pustile razdvajati. Cepitev demokratičnih vrst v svetu lahko izbriše vse uspehe dolgoletnih borb, potisne človeka zopet v trpljenje in suženjstvo. Dokaz za to nam je naše malo Tržaško ozemVe, na katerem so se žene kakor tudi ostale napredne organizacije pustile razdvojiti po resoluciji Informacijskega urada, ki jc le — brez ozira ali jc upravičena ali ne — neofašistom in imperialistom postavila v Trstu ugodna tla zn njihov napad va napredne sile, ki so tu na našem ozemlju bile jeklen, živ zid zapadnim tlačiteljem in vojnim hujskačem, in preko katerega bi ne mogli niti Za ped proti vzhodu, temveč odstopali pred nKm v brezdno, ki so si ga izkopali sami. In tudi žene, matere, sestre, ki Vojne grozote najbolj občutijo, ker trpijo za svoje može, sinove in brate, so zaslepljene zapadle v Ui nesoglasja in zdaj rušijo vse, kar so s krvjo in žrtvami pomagale graditi, izpodkopljejo temelje miru in sreče v svetu. 8. marec, borbeni dan žena je tn'ed nami. Naj bo ta dan, dan SOih milijonoo žena, simbol ene satne neskončno velike, nedeljive si le, pred katero se bo moralo zlo-filiti vse, kar nasprotuje napredku, svobodi trajnemu miru. UREDNIŠTVO: Via Mon-tecchi 6-II - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI: uredni- štvo 93808, uprava 27847. OGLASI pri upravi od 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini - Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo. ì CINA 20 III, 12 jugolir, i din TUM I' S. muren 11*»» UTO C ETRI 0-številka 15S Žene, matere, sestre! Za naše dostojansiro. za pravico do dela in pravičnega plačila, ra zaščito žena in otrok, za obrambo naših pravic, proti kapitalističnemu izkoriščanju - vse v borbene vrste demokratičnih množic ! 2 tmv* KRONIKA Na otoku Rodos so podpisali premirje med Izraelom i/i Egiptom. Premirje je bilo istočasno tudi ra» tificirano. Jugoslovanska vlada je preko svojega pos’anika v Rimu protestirala pri italijanski vladi zaradi fašističnih izgredov proti Slovencem; Ameriške oblasti so aretirale, čim je prižel v N. York, sekretarja svetovne sindikalne federacije, Louisa Saillanta in ga prrdrSale nekaj časa v zaporu. Prepovedali so mu dajati politične izjave in ; zapustiti državo New York . vse seveda zaradi demokracije. V Dolgariji se nadaljuje proces proti skupini vohunov iz vrst duhovščine Zaradi debate v italijanskem parlamentu o zločincu Borgheseju, ki je bit pred kratkim spuSčen na svobodo, je prišlo do vladne krize. Odstopil je podpredsednik vlade Saragat, ker je njegov poslanec kritiziral politiko vlade. Na zasedanju Varnostnega sveta v Lake Succesu je sovjetski delegat Malik ponovno predložil komisiji za atomsko energijo osnutek resolucije, ki poziva, naj se takoj začne s sestavljanjem konvencije za prepoved atomskega orožja in konvencije za nadzorstvo nad atomsko energijo. Na seji gospodarskega sveta OZN Je poljski delegat Kac Suhy poudaril, da je novi Trumanov načrt za gospodarske* zasužnjen je zaostalih dežel, ki ga Je napovedal v svojem prvem govoru po ponovni izvolitvi, enak Marshallovemu načtru. Po vsej Češkoslovaški s0 proslavljali obletnico februarskih dogodkov in ukrepov, ki jih Je tedaj podvzela komunistična partija za zaščito države pred imperialističnimi vohuni. V Beograd je prispel novi švedski poslanik Birger Johansson. Britanski gospodarski delegaciji, ki bo sklepala v Beogradu dolgoročno trgovinsko pogodbo, bo načeloval britanski poslanik v Beogradu. Jugoslovansko delegacijo bo vodil Stanislav Kopčak, pomočnik trgovinskega ministra — Država Izrael je pismeno ponovno prosila za sprejem v OZN. Kitajski nacionalistični viri poročajo, da im prihodnji mesec začela mirovna konferenca med nacionalisti in komunisti, v Pekingu sc je že mudila nacionalistična delegacija in se razgovarjala z Mao Tse Tungom. Na Kravčeakovein procesu v Pa. rižu je pričal proti izdajalcu tudi cantergurijski dekan Hawlet Johnson in dejal, da je to, kar je pisal Kravčenko v svoji knjigi o Sovjelski zvezi, navadna laž. Dekan je bil sam večkrat v ZSSR in pozna razmere. Proces je tudi dokazal, da Kravčenko knjige ni pisal sam in da so Jo v glavnem piša. H ruski emigranti Iz prve vojne. Moskovski radio je javil, da Je sedanji ameriški poslanik v Moskvi specialist in znan organizator vohunstva. - A^.po,ro{a' da J* nacionalistična križarka «Cungking» pre5Ia na stran osvobodilne vojske. Križarka je 5000-tonska ladja, ki jo je Veli-ita Britanija odstopila Kitajski v maju lanskega leta. Vrhovno poveljstvo osvobodilne vojske poroča, da so nacionalisti zgubili v Januarju nad 628 tisoč mož. Na ta način je kuomintang zgubil v dveh letih In 7 mesecih vojne skupno 4,950.000 mož. Celotno število prebivalcev v osvobojenih krajih presega 200 milijonov in do sedaj je bilo osvobojenih 770 mest. Za rešitev koroškega vprašanja fe Jugoslavija storila več kot je njena dolžnost Pred namestnik; zunanjih ministrov v Londonu je pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Bebler obrazložil jugoslovansko stališče do avstrijske mirovne pogodbe glede jugoslovanskih teritorialnih in ost lih aahtev ter pri tem predložil' jugoslovanski kompromisni predlog, ki naj pripomore k izdelavi avstrijske mirovne pogodbe v interesu svetovnega miru. Glavne točke jugoslovanskega kompromisnega predloga so: 1. > Sprememba sedanje meje v korist Jugoslavije na podlagi ‘poravnalnih predlogov, ki naj se pozneje postavijo. 2. ) Politična, gospodarska in kulturna avtonomifa za oni de! Slovenske Koroške, ki ho ostal v Avstriji. 3. ) Osnovne reparacije, ki Jih mora Avstrija plačati Jugoslaviji v višini, ki se mora določiti. 4. ) Jamstva za spoštovanje pravic slovenske manjšine, ki bo ostala onstran avtonomnega ozemlja. Vse ostale zahteve, ki jih je Jugoslavija že večkrat postavila, se zaradi teh novih predlogov o glavnih vprašanjih, v ničemer ne spremene. Dr. Bebler je pred namestniki zunanjih ministrov .še enkrat prikazuj dejanski sedanji položaj Slovencev na Koroškem ter poudaril neoporečne pravice Jugoslavije do •Slovenske Koroške. Zaradi nasprotovanja zapadnih sil, doslej pravične zahteve Jugoslavije niso bile sprejete. Toda v želji, da se odpravi neznosno stanje na Koroškem, ki je samo v škodo miru in demo-kraeije je Jugoslavija, kj želi prispevati mednarodnemu miru, pripravljena sprejeti pameten kompromis. Cim se bodo zapadne sile (Sovjetska zveza podpira jugoslovanski predlog, odločile sprejeti jugoslovanski predlog v načelu, bo Jugoslavija predložila do potankosti izdelan predlog. Tanjugov zunanjepolitični komentator dodaja Beblerjevim izjavam: Ce naj bo mirovna pogodba z Avstrijo prispevek za utrditev miru in zboljšanja odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, mora prinesti ne samo popravek meje v korist Jugoslavije ampak tudi konec sedanje- ga režima ponemčevanja, nasilja in zatiranja Slovencev, ki morajo biti priključeni k Jugoslaviji, in tudi onim, ki ;bi ostali še nadalje v Avstriji. S predlogi, ki so bili razloženi pred svetom namestnikov zunanjih ministrov, hoče vlada FLRJ zavarovati pravice koriških Slovencev in zadovoljiti z reparacijami upravičene zahteve za povračilo ogromne škode, ki jo je povzročila Avstrija naši državi s tem, da je sodelovala pri Hitlerjevem napadu. S temi predlogi je Jugoslavija še enkrat konkretno dokazala svojo željo, da bi prispevala k rešitvi tega važnega mednarodnega vprašanja in utrditvi miru v svetu. Avstrija nasprotuje Kot smo že dejali, Sovjetska zveza podpira jugoslovanski kompromisni predlog. Zapadne sile niso sicer do njega zavzele nobenega uradnega stališča, vendar so ga nekateri njihovi predstavniki proglasili za «jugoslovanskega trojanskega konja» in že v naprej napovedali, da Avstrija ta predlog ne bo 'Prejela. Tako napovedanje avstrijskega stališča ni bila stvar ugibanja ampak dokaz, da Avstrija sledi navodilom angloamerilke zunanje politike, katere protimirovne tendence so znane. Prvo Avstrijsko uradno izjavo na Beblerjeve predloge je dal avstrijski notranji minister Helmer, ki je dejal, da bi bila vsaka mirovna pogodba, ki ne bi jamčila mej iz leta 1938 za avstrijsko Vlado nesprejemljiva. V ponedeljek pa je dejal tudi zunanji minister Gruber da nastroputje jugoslovanskemu predlogu in odklanja popravo mej, načrt za avtonomijo dela Koroške in reparacijske zahteve. Bebler odgovarja V svojem odgovoru na Gruberjeve izjave, je Bebler poudaril, da dokazujejo, da avstrijska vlada nikakor ne želi pomirjenja duhov in prijateljskega sodelovanja z Jugoslavijo. V terorju francoske vlade se odraža strah pred naprednimi silami V Izvršnem komitetu KomunistiČ. j vjetski zvezi. Toda francoski delav. j imperialistov. Ta izjava pa je bila ne partije Francije je njen glavni'ci. francoske napredne sije bodo | istočasno namig vsem francoskim sekretar Thorez ob prilik; proslave storile vse, da onemogočijo vojno pl reakcionarnim krogom, da preidejo 31 obletnice Rdeče armade podal | bodo v tein stremljenju odločno preko časopisja v napad proti KP. izjave, k; so spravile na noge vse | podpirale miroljubno politiko So-francoake reakcionarne sile in pred- j vJetske zveze. Ce Pa bo ta napade-vsom samo reakcionarno vlado. ' na in bo v preganjanju svojih na Thorez ie dejal, da gre sedaj za vpraianJe miru ali vojne in da Je po prizadevanju reakcije Francija odkrito na strani imperialističnih sil. kj pripravljajo vojno, proti So- p.-«talcev prišla sovjetska armada no irancosko ozemlje, jo francosko ljudstvo ne bo moglo sprejeti drugače, kot so jo sprejeli narod; Jugoslavije, Poljske, Romunije iW. Sprejeli Jo bodo kot osvoboditeljico in Ji - vsestransko pomagali v uničevanju napadalca. Preplah v tabora reakcij Številne aretacije komunistov Zaradi svojih izjav, Je bil Thorez predan sodišču, vendar obstajajo dvomi, če bo moglo sodišče na podlag; teh izjav por‘opati proti Tho-rezu. Le nekaj ur po Queillovih izjavah, je policija zečela vdirati v uredništva demokratičnih listov in izvajati preiskave. Aretirali so tudi več novinarjev in pr; en:m iz-I >ned njih so naši; neke zapiske o konstrukciji letal. Čeprav Je novinar »P . , .., ,. . -azal, da ti podetkj niso rikaka Te jasne besede voditelja franco- tajnost jn da akega delavstva so vplivale porazno Thorez in Duclos Ameriška intervencija in teror v Grčiji «Grčija predstavlja važno točko v svetovni strategiji zapadnih sil», piše odkrito angleški list «Observer». To je osnovno dejstvo, ki označuje današnjo monarhofašistično Grčijo in določa razvoj dogodkov v njej odkar je angloameriška okupacija zamenjala nacifašlstično. Ker gre angloameri-škim imperialistom za tako važne interese, kot so mostišča za napade proti deželam ljudske demokracije in za varovanje ekspanzionlstičnih interesov v Sredozemlju, na Bližnjem in Daljnem vzhodu, imperialisti rade volje izdajajo dolarje za oboroževanje fašističnih sil v teh deželah, dajejo «svetovalce» in generale za organiziranje vojne proti svobodoljubnim težnjam grškega ljudstva v njegovi lastni deželi. Po poluradnih podatkih so monarhofašisti prejeli do zaključka 1948. leta 8"0.000 ton vojnega blaga v vrednosti 580 milijonov dolarjev. Zrušenje bombnika z ameriškim polkovnikom Ednerom, ki Je bombardiral osvobojeno mesto Karpenisi in zrušenje bombnega letala blizu Fiorine, v katerem sta bila ameriški oficir in angleški polkovnik, član tako impnova-«Ogledovalne skupine balkanske komisije OZN» so dejstva, ki govore tako jasno, da ne potrebujejo komentarja. Toda čeprav so se britanski In potem ameriški agenti v Grčiji dve leti hvalili, da bodo «likvidirali grške partizane», morajo danes priznati, da je demokratična armada Grčije postala redna vojska, sposobna osvobajati in osvoboditi Grčijo. Prav zaradi tega so po 14. brezuspešnih poskusih ustvariti iz peščice kvizllngov, fašistov in nosilcev dinastije Gliksburgov in drugih reakcionarnih politikov, vlado, ki naj končno «naredi red v državi», postavili za šefa generalnega štaba z izrednimi pooblastili generala Papagosa, ki je že leta 1933. ukinil parlament in proglasil vojaško diktaturo. Monarhofašisti izvajajo svojo politiko z najhujšim terorjem, ki se stopnjuje sporedno s stopnjevanjem moči demokratične armade. Sama atenska vlada Je lani pred Združenimi narodi priznala, da je bilo ubitih 1800 ljudi, 4378 pa obsojenih na smrt. Po pisanju angleškega tednika «New States-man and Nation» ni bilo v zaporih in koncentracijskih taboriščih nikoli manj od 30.000 ujetnikov, katerih večji del je obtožen borbe proti kolaboracionistom v času italijansko- na razne rakcionarne skupine, ker so jim dale jasno razumeti, da francoski ljudje niso pripravljeni Ai vojno proti Sovjelski zvezi za interese svetovnega velekapitala. Da bi zajezili protivojnohujskaškokain panjo Komunistične partije, so reakcionarne parlamentarne skupine dvignile velik hrup v parlamentu iščoč pretveze za aretacijo Thoreza In drugih delavskih voditeljev zaradi «izdajstva» francoskih interesov V odgovor nekemu poslancu Vladne stranke je Thorez odgovoril' «Vi ste vlada okostnjakov, banditov in morilcev». Na zasedanju parlamenta je govoril tudi delavski voditelj Duclcs Dejal je: «Francijo veže s Sovjetsko zvezo prijateljska pogodba. Toda vi (misij vlado) cinično kršite to pogodbo. Amerikanci se hočejo nas poslužiti za njihove mahinacije. Francosko ljudstvo ne bo tega nikoli dopustilo». Po teh jasnih in odločnih obtožbah vladne politike, je ministrski predsednik Queille izjavil, da vlada zahteva spoštovanje ’ ustavnih zakonov in da Je v ustavi rečeno, da se nihče ne more zoperstavljati izvrševanju narodnih interesov, h tem je Queille vsekakor hotel roči, da misi; vlada sodnijsko postopati proti francoski komunistični partiji. kakor Je to v navadi v vseh kapitalističnih dežel , kjer vodijo o-dino komunistične partije borbo proti vojnohujskaškem delovanju so bili že objavljnei v «fe angleških listin, smatra poučita zapiske za svojo trofejo in za do. kazno gradivo o «protifrancoskem» delovanju. Te aretacije so sprožile vrsto protestov demokratičnega prebivalstva, k; zahteva takojšnjo oprostitev vseh aretiranih demokratičnih novinarjev. Popolnoma jasno je, da spadajo vsi ti poljski ukrepi vlade v člen protikomunistične gonje v kapitalističnih državah, ki ^ postala posebno besna po znanih miroljubnih Stalinovih izjavah, ki so ponovno razgalile imperi liste in njih priprave na novo vojno. Jasno pa je tudi, da je protikomunistična gonja v zvezi z bližnjimi k ntonalnimi volitvami, pri katerih ma ravno komunistična partija močne izglede na zmago. Zaradi omejitve u rabe električnega ka, in drugih tehi nih težav, je iz mm z enodnevno zamudo nemške okupacije. Za masovna uničevanja demokratičnih množic se mo-narliofašisti poslužujejo sodnih postop-kov pred prekimi sodišči, kjer sodijo na podlagi izmišljenih izjav monarho-fašistov. Ce nekdo Izmed obtožencev ne obsoja partizanske borbe, Je to že dovolj velik dokaz za njegovo delovanje proti kolaboracionistom In smrtna sodba je izrečena. Sedaj opuščajo tudi tovrsti «sodni postopek». Pred dnevi je bil v zaporu enostavno ubit sekretar grške konfederacije dela Paparigas, poznana osebnost v mednarodnem sindikalnem gibanju, ki Je bil več kot pol leta zaprt brez razš sodbe. Namesto, da bi ga postavili pred sodišče, kot so to delali do nedavnega, so si monarhofašisti enostavno izmislili samo umor. Kljub terorju zadaja giški narod vedno hujše udarce monarhofašistom m njihovim angloameriškim gospodarjem. Tl udarci ne bodo prenehali dokler ne bodo angioamerlškt interven-etomsti zapustili Grčijo in dokler ne bo vzpostavljena v deželi ljudska demokratična uprava. Radio svobod-a Grč'Ja javlja, da so v zadnjih bojih na Epiru oddelki 9. divizije osvobodili vežje mesto Par«*1 i-»ud?*i TEDNIK 3 Ameriški vojni hujikači so or-aanizirali in pripravljajo vrsto voki.ikih poflodb, katerih narnen ie podvreči ves kapitalistični svet njihovim napadalnim načrtom, moti Sovjetski zvezi- S pomočjo tr zamotane mreže, ki jo v. skladu Z razvojem «hladne vojne» NAPADALNI SISTEM angloamerišiiep imperializma vedno bolj stiskajo, hočejo popolnoma zatreti vsak izraz neodvisnosti v. podrejenih državah. Vse te poyodbe in ustanove so druga od druge odvisne, ker je večina držav članic vezanih z več pogodbami, slasti pa zato, ker vse te države vodi ameriški imperia- ližem Francija je na primer udeležena ali pa bo i> naslednjih pogodbah in ustanovah: Marshallov plan, bruseljski pakl, atlantski pakt, sredozemski pakt. zapadna zveza, evropska zveza. Njena prekomorska ozemlju že izkoriščajo Američani kot «zaostale dežele». Združeno države imajo skupen glavni štab z Anglijo in vojaško pogodilo, ki vzpon' ia njih oborožene sile s kanadskimi. Grčija in Turčija dobivata pomoč v okviru «Trumanove doktrine» in Marshallovega plana. Pripravljata se k udeležbi v evropski zvezi in sredozemskem paktu, privesku atlantskega. Iz zapadne zveze, političnega organizmu, ki je nastal iz bruseljskega pakta, hočejo vojni huj- skači uresničili širšo evropsko zvezo Pakt. sklenjen v. Rio de Janeiro, veže z ZDA vse drzar-e la ti trsk e Amerike. V Washingtvma javljajo. da bodo v kratkem povečati vojaško pomoč nacionalistični Kitajski. Glede zapadne Evrope je Marshallov plan nujno gospodarski in politično dopolnilo, ki vzporeja vojaške pakte. 11 okviru bruseljskega pakta deluje glavni štab v Fontainebleiu, ki ga vodi Montgomery. Vsa pt napadalna sredstva pa kažejo že po svojem številu nitkast vojnohujskaškega tabora. Ce bodo narodi združeni v svoji borbi za mir, ki je glavno vod lo sovjetske politike, bodo razbili vse imperialistične načita in rešili ogroženi mir. S 4.656.150 LIRAMI in s povrnitvijo generalskega čina bo poplačan vojni zločinec Roatta za svoje zločine Rimsko kasaeijsko sodišče je, kot smo že zadnjič poročali, oprostilo vsake krivde celo vrsto velikih itali Janš':'h vojnih zločincev, med njimi največje: Hoatto, Carbonija in Bergheseja. Farsa, ki se je odigrala pred italijanskim sodiščem, ima jasen političen in psihološki značaj in bilo bi odveč spuščati se v zapletene italijanske zakone. Zakoni so namreč končno sami na sebi mrtva stvar toda italijanska buržoazija jih zna po preizkušeni metodi uporabljati tako, kakor bolje kažejo meni politični računi. Toda nimamo namena preiti v polemiko o trm predmetu, kajti ob dejstvu, da so največji vojni zločinci že na svobodi, je vsaka polemika nepotrebna. Opisati hočemo le še nekatere značilna }»-drobnosti bodisi iz razsodbe ali pa iz dobe l>red njo, ki so nap lepši primer kako De Caspe rijeva Italija že krepko gazi po stopinjah ranjkega «Duceja». Plačam /.Ittr.iui Roatta ima na vesti tisoče in tisoče nedolžnih jugoslovanskih ljudi, proti katerim je lastnoročno pisal smrtne obsodbe. Roatta je velik vojni zločinec. Toda italijansko sodišče Koatfo sploh ni sodilo kot takega. Kasaeijsko sodišče je enostavno črtalo prvotno obsodbo zaradi kolaboracionisma in se pečalo le Z «obtožbo»... da je zapuši il obrambo... Rima. Zaradi iste «obtožbe» so prei.vsaH tudi primer generala Carbonija. Sodišče ju -.e seveda sp -nulo glede teh obtožb za nekriva in v razsodbi je rečeno, da se jima povrne generalski, čin z vsemi pravicami. Za dobo Si mesecev, ki jih jcJR-ntta «pravdal», mu bo povrnjena celotna generalska plača in vojni zločinec bo prejel d milijpne. Osti.ISO Ur, general Carboni pa za 66 «presedelih» mesecev 5 milijonov, 390Ji$0 lir. «Vsako vmešavanje v odločitve tega sodišča je v demokratični državi nedopustno», pravi na koncu razsodba in tako zavaruje «spodobna generala italijanske fašistične vojske» pred vsakim presenečanjem v bodočnosti. lliiubnu življenju 'Z.e leta IMS. je general Roatta «skrivnostno» pobegnil iz bolnišnice Virgilio v Hitnu, kamor so ga kot jetnika pripeljali na «zdravljenje». Od tedaj ni «nihče» več vedel za njegovo skrivališče. Izmišljali so si najbolj nemogoče *ttiari, ki pa so v resnici bile zelo enostavne. V bolnici je bil general zastražen, toda ta straža je bila popolnoma formalna zadeva in celo smešna. Na procesu je bilo namreč ugotovljeno, da dva stražarja, ki sta stražila zunaj bointee, generala nista nikoli videla, niti kakršno koli njegovo fotografijo-ne, jn nista tako imela nobene možnosti, da bi generala pri be- gu, tudi de bi ga uide!«, spounai«. Prav gotovo je zločinec Roatta zapustil bolnico 2 mirnim obrazom zdravnika, ki je končal svojo službo, ali pa je zapuščal poslopje kot eden izmed obiskovalcev bolnikov. Nobena žepna podmornica ga ni torej čakala na bregu Tibere in noben skrivnostni avto z oznako tuje držo ve ga ni spravil na varno. Njegovi rešitelji so bili oni, ki so danes na vladi in ki so ga pred dnevi osvobodili in poplačali z milijoni. Kam je Roatta zginit? Njegovi varuhi so razširjali vse mogoče vesti, da je v Ameriki, na Malti, v Savoji itd. Roatta in njegovi prijatelji ne bodo najbrže nikoli povedali kje je bil ves ta čas do zadnje razprave, toda sicoriij gotovo je, da je ostal v Rimu pri kakem osebnim prijatelju in sprejenal obiske kot njegov «so- * V Ameriiki in britanski časopisi so ie nekajkrat popolnoma odkrito priznali, da postaja otok Ciper močno ognjišče vojaškega sistema Združenih držav in Velike Britanije v območju Sredozemskega morja. Preden preidemo it glavni temi našega članka, bomo spregovorili nekaj besed o Cipru. Ta sredozemski otok meri 22SZ kv.km, je 9'i km širok in približno 200 km dolg; od maloazijske obale je oddaljen 75 km, v strmem in golem severnem pasu se dvigajo gore, približno 1200 m visoke in naivisji vib Tivotios meri 1850 m. Sredi otoka je Mesar.ij.ska kotlina, Rateile venil ja je ob namakanju i-ziaduo rodovitna. Podnebje Je zelo suho, tako da usahnejo poleti vse reke; število prebivalcev, ki so grške narodnosti, ne dosega pol milijona, torej mnogo manj kot. v srednjem veku. Na Cipru so nekoč kopali baker, zlato, srebro in železo, danes pa pridobivajo azbest, sadiovee, v obrežnih krajih pa sol. Goje tudi vino, bombaž, tobak in Južno sadje, žita je malo. Vinarstvo je zelo razvito, trpi pa zaradi visokih davkov in zato propada. Glavno mesto Nikosja, ki šteje 30.000 prebivalcev, veže z obalo železnica. Največje pristanišče je Famagusta; izvažajo vino, bombaž, svilo in južno sadje, uvažajo pa glavne kovinske izdelke, sladkor, tekstilije in riž. V letu 1878 je prišel Ciper pod britansko oblast in ostal do leta 1014., ko je pripadel Turčiji. Stiri leta potem, ko so Angleži zavzeli Ciper, je britanska vojska zasedla Kgipt (leta 1882). Do leta 1919. je skoraj vsemu Srednjemu vzhodu gospodovala Velika Britanija, ali ga vsaj nadzirala. Na Ciper je takrat London pozabil. Po drugi svetovni vojni p» “k» se razmere precej spre. menile. Britanski vpliv na Srednjem vzhodu je ugasnil, Ciper pa je t.a trpin» Carboni. Znano je le, d« je ves čas pisal svoje spomine, ki bodo najbrž v kratkem služili italijanski vladi, da podpre z njimi svoj «delež v borbi proti fašizmu», iv postavi pred, recimo Varnostnim svetom, zahtevo po Dalmaciji, Istri, Trsta, itd. Italijanska buržoazija zna imenitno igrati svojo igro. Vojni zločinec - študira »rliefllogijii Tudi za «usodo» generala Carbonija ni široka javnost ničesar vedeta, vedeli pa so zanjo toliko bolj njegovi politični prijatelji in varuhi. «Obsojen» takoj po koncu vojne, se je initaknU za stene ko-lo.se,ia v cerkvi Štirih svetnikov v Rimu. Vojni zločinec je tu študiral arheologijo in sveto' umetnost ter o svojih izsledkih napisal celo razpravo in vodič po prav za prav poslednja britanska kolonija. Zato ne preseneča, da jt za Britance kakor Amerikance Ciper velikega strateškega pomena. Londonski časopis «New Chronicle» je nedavno ugotavljal, da sicer ni Ciper idealna strateška baza, vendar pa najboljša, kar jih morejo Britanci najti na Srednjem vzhodu, ki vedno bolj obrača Angliji hrbet.» Vojaški komentatorji ameriškega tiska so preračunali, da je glavno mesto Nikosja oddaljeno 300 km od Hajte in Beiruta, pristanišče Fama-gusta 130 km odi turškega obrežja, letališče Dekeleja pa 1100 km od Aten, 1300 od Kavkaza, 1GOO km od Baku- prostorni cerkvi. Toda vojni zločinec ni samo študiral, tudi zabaval se je in sprejemal obiskovalce, svoje advokate in vojaške strokovnjake ter z njimi za posvečenimi stenami popival... in čakal «rešitve» iz trpi jena. Sedaj jo je dočakal in najlepše izglede ima za v naprej. Kuku se vlutiu zuguitiirj.t Oprostitev poveljnika X. Mas Borghese.ja je bila predmet burne seje v poslanski sborniici. Levičarski pdslan-.i sp obtožili vlado odgovornosti za rehabilitacijo fašistov in su kazensko postopanje proti uglednim partizanskim borcem, ter zahtevali od pravosodnega ministra pojasnila v zvezi z Borghese Jem. Policijski minister Shelba je pa v pomanjkanj» argumentov rjovel, da nima nihče pravice žaliti odločitve sodišča. Vprašamo se: kje pa so italijanski vladni gosppdje vzeli pravico žaliti italijanske partizane in kdo jim je dal pravico žaliti herojske jugoslovanske ljudi, ki so v obrambi lastne svobode in svetovne demokracije štiri leta prelivali kri v borbi proti fašistič nim hordam, katerim so poveljevali Roatta, Borghese in drugi? ja in 2500 km od Moskve. Nastop Amerikaocev Takoj po teh ugotovitvah So se javili na Cipru ameriški letalski strokovnjaki, za njimi pa so prišli graditelji letališč, meteorologi, geologi in seveca — kot je na Srednjem vzhodu normalen pojav — številni ameriški turisti. Tatto so ; odprli v Nikosji ameriški konzulat pod vodstvom W. Porteria, enega glavnils predstavnikov ameriške vohunske službe na Srednjem vzhodu, Porter, ki je bit prej ameriški konzul v Jeruzalemu, Damasku in Bcirutu, je sedaj vodja največje poslušalnice na ozemlju Srednjega »zhotla, poslušal-nice, ki sprejema novice vseh sovjetskih in vzhodno evropskih radijskih postaj in dodaja tem novicam razvpi- to ameriško in britansko propagando. In zanimivo je, da je v službi poslušalnice osebje ameriškega konzulata. Američani večajo sedaj na Cipru 13 letališč, ki so jih zgradili v vojni in to tako, da bi na njih mogle pristajati tudi leteče trdnjave. Istočasno so tudi povečali vojašnice, tako da se v njII. lahko nastani 100.000 mož. Tudi pristanišča so uredili in v Famagusto pripluje sedaj lahko največja vojna ladja. Ko so premestili glavni letalski stan na Srednjem vzhodu v Nikosjo, so v to mesto prenesli tudi petrolejsko družbo «Irag Petroleum Con iz Hajte, kjer so njene pisarne zaprli. V nekaterih krajih na oloku so tudi uspešno poskušali črpati petrolej. Ciprsko ljudstvo proti tlačiteljem Vendar pa Ciper ni idealna strateška baza. kajti prvi pogoj za tako bazo je, da ima oporo v prebivalstvu. Na tem otoku pa ne bo ta pogoj nikdar izpolnjen. V letu 1925., ko je bil Ciper oficielno priključen britanski vladi kot kolonija, je tamkajšnje prebivalstvo imelo svoje zastopnike v zakonodajni skupščini, ki so jo tvorili člani, ki jih je imenoval britanski guverner in člani, ki jih je izvolilo ljudstvo. Britanska tlaka je v letu 1931. izzvala vstajo, ki so jo Angleži surovo zatrli. Zakonodajno skupščino so ukinili in na Cipru so uvedli kolonialni režim. Situacija se je spremenila najprej za časa vojne, ko je v britansko armado vstopilo 20.000 ciprskih dobrovoljcev. Britanske oblasti so hote ali nehote legalizirale do tedaj ilegalne organizacije in dovolile ustanavljati politične stranke. Levičarsko gibanje se je potem tako naglo širilo, da je pri volitvah v letu 1946 levica z napredno delavsko stranko na čelu dosegla odločujočo zmago. Kmalu nato pa so britanske oblasti pod pretvezo sabotaže zaprle 18 delavskih voditeljev; stavkovni odpor, ki je bil odgovor na to nasilje, pa je britansko vojaštvo zlomilo in pot novno streljalo na stavkajoče in demonstrante. Ker so taki dogodki vzbudili nezadovoljstvo vsega naprednega sveta, je britanska vlada obiju, bila, da izpolni obljube, ki jih j* dala Cipru za časa vojne. Je sicer res, da so britanske oblasti predložile osnutek novo ustave zakonodajne skupščine, vendar se je pokazalo, da je bila stara ustava iz leta 1931 mno. go lepša kot načrt nove ustave, ki ga je potrdila laburistična vlada. Ita. zen tega je predsednik zakonodajne skupščine sir Jackson prepovedal kakršno koli diskusijo o britanskih obljubah za večjo avtonomijo Cipra. Ameriško mnenje o poslanstvu Cipra V tisti dobi je bil Marshallov plan že v polnem teku in ameriški tisk jt kar naravnost pisal, da je poslanstvo Cipra, da postane vojaška baza, ki bi omogočila izpolniti ameriške obveze do Grčije in Turčije. Ker pa je zo-per popravo načrta ustave glasovalo 7 od 10 zastopnikov ciprskega ljudstva, je britanski guverner lord VVinster predlagal, da se zakonodajna skupščina razpusti in da se zopet uvede ukaz iz leta 1931. s čimer se prepove kakršno koli zborovanje, razpusti se delavska zveza, omejuje se svoboda gibanja (za vsako potovanje je treba imeti posebno dovoljenje), policija ima pravico pregledati stanovanja osebe Ud. Takoj po nastopu tega «režima trdne rokt» se je pokazalo, da je demokratično in osvobodilno gibanje na Cipru močnejše kot v letu 1931. Po-leg tega pa otežkoča položaj britanske oblasti ameriška oblast, ki javno podpira desničarske težnje, da se Ciper pridruži Grčiji. V zvezi s tem je izjava grškega kralja Pavla, ki Je v nekem intervjuvu z ameriškim novinarjem obljubil Združenim državam nove baze na otokih Cipru in Kreti za priključitev Cipra k Grčiji. Po tej ponuobi je ameriški tisk razlagal, da bi bilo koristno, da bi sedaj, ko je Ciper postal vojaška ame-riška baza, prevzeli upravo tega oto. ka strokovnjaki ameriške vojaške misije v Grčiji. Za Grčijo . toda demokratično! Na Cipru pa vendar nimajo desničarski elementi v svojem gibanju, predvsem pravoslavni duhovniki, ve. like podpore pri ljudstvu, kakor je razvidno iz laburističnega uradnega lista, ki priznava, da je najmanj 50 odst. prebivalstva in 90 odst. organiziranih delavcev za popolno svobodo Cipra. To je pogoj, od katerega je odvisno, ali se bo Ciper pridružil Grčiji - nikoli ne Grčiji pod monarhofasistič-no vlado kralja Pavla iz nemške dinastije, temveč demokratični Grčiji, grškim junakom, ki se bore za svobodo svoje domovine in s tem ca lepšo bodočnost Cipra. Ciper - jabolko spora med imperialisti KRONIKA Žene IV. okraja so na svojem zborovanju sprejele resolucijo z zahtevo, da praznujejo 8. marec, vse tržaške antifašistične žene skupaj ter da resolucija IU ne sme služiti za blatenje nove Jugoslavije. Večje omejitve električnega toka so uvedli pretekli petek. Mesto so razdelili v dva pasova, ki nimata po trikrat na teden od 8 do 18 ure nič luči. Prepovedana je tudi reklamna razsvetljava in razsvetljava izložb. Tudi uporaba industrijskega toka se mora skrčiti za 50 odstotkov. Odločitev mestne občine o zasedbi prostorov športnega kluba v Barkovljah je potrdil tudi conski svet. V Bruslju so aretirali nekega Klobučarja, domnevnega morilca zdravnika Cavinija, ki je bil pred dvema letoma skrivnostno ubit sredi mesta, ko je hotel stopiti v avtd. Vesel nust so praznovali tatovi, ki so vdrli v klet Emila Buccija v ul. Costalunga 249 ter mu odnesli dve gnjati, 14 salam, pra-šičji hrbet, pet kosov slanine, pet kg. blobas v skupni vrednosti 120 tisoč lir. Sodišče je pretekli teden obsodilo napadenega, oprostilo pa napadalce. 4. avgusta 1947. so «mladeniči» v Drevoredu XX. sept. napadli dva otroka, ki sta govorila po slovenski. Anton Hrevatin, ki je šel tam mimo, ju je branil, pa so napadli še njega. Umaknil se Je, fantalini pa so metali za njim kamenje. On jim je odgovoril z Istim sredstvom, pri čemer je bil laže ranjen neki Caldarulo. Policija je seveda aretirala napadenega in porotno sodišče mu je naprtilo pet mesecev in 10 dni ječe. Takšna je pač njih pravica. Novo avtobusno zvezo Stara mitnica - Kovte so vzpostavili 1. marca. Tramvaj je trčil v avto na trgu Volontari Giuliani. K sreči pa ni bilo žrtev, čeprav je bij tramvaj precej poškodovan. Statistike pravijo, da je bil letošnji februar najbolj topel, kar jih je bilo v tem stoletju. Enako suhih februarjev pa je že bilo več. 110 članov prosvetnega društva v Rojanu je izrazilo svoje popolno zaupanje SHPZ ter izjavilo, da ne prizna nobenega drugega odbo. ra. Društvo šteje skupno 140 Ciano*. V konopljarni delajo delavci že precej časa samo 24 ur na teden, sedaj pa bodo ta delovni čas zaradi pomanjkanja toka še skrčili. Pa sl še upajo trditi, da delavcem nič nè manjka. Policija poroča, da je aretirala nekega Ivana Alesslja iz Spodnje Marije Magdalene, češ da je leta 1945 aretiral nekaj fašistov. Demokristjani so sklenili, da bodo predlagali enotno listo na bodočih občinskih vo'itvah. Tako bomo imeli italijanski blok. Doslej so se ga demokristjani otepali, pa so najbrž dobili kak nov ukaz iz Rimg. Ker Je Se spremalo» policije, gradijo policijsko kasarno tudi v Devinu-Kmalu bo torej več civilnih policajev kot pa «civilnih» civilistov. 18 nadstropni nebotičnik bodo začeli graditi v ul. Udine. Izredni občni zbor nabavljalne zadruge bo v nedeljo ob 8.30 zjutraj v Skednju v Domu kulture. Na miramarskl postaji je vlak do smrti povozil ameriškega vojaka. V kuhinji se Je obesil s pasom 42-letni Renato Zugna iz ul. Pon-zianino. Planinsko društvo priredi 13. marca smučarski izlet v Planico. Vidalijeva frakcija uporablja prave turške metode. 19. februarja je delavec iz ladjedelnice Sv. Mar. ka tov. Ivan Slama odšel na lastno željo na potovarije v Jugoslavijo. 24. februarja so ga pozvali na rajonski komitet in ga prisilili,- da Je tam podpisal protijugoslovansko Izjavo, katero so nato objavili v «Lavoratoru». 1. marca je tov. Slama objavil v «PD» izjavo, kjer prekljcuje izsiljeno izjavo obljavljeno v «Lavoratoru». Veliko stavkovno gibanje v GRDA moro roditi uspešne rezultate Med ravnateljstvom CRDA in zastopniki delavcev so že dolgo tekla pogajnnja za minimalmo vprašanje mezd. Ko so delavci bili že siti tega zavlačevanja in zahtevali od CRDA odločen odgovor na svoje zahteve, ki so jih postavili še prve dni januarja, so delodajalci zagrozili z začasnim odpustom z dela 250 delavcev. Zaradi tega so koordinacijski odbori in notranje komisije tržiških ladjedelnic ter sindikalne organizacije sklenile proglasiti za soboto 26. februarja stavko vseh delavcev v ladjedelnici Sv. Marka ter prekiniti z delom v nadurah v vseh ostalih podjetjih CRDA. V ponedeljek se je stavka razširila, tako da so stavkali v ladjedelnici Sv. Marka vsi delavci in tudi uradniki, od 12.30 ure pa tudi delavci in uradniki v vseh ostalih podjetjih CRDA. V ponedeljek so se tudi začela na uradu za delo pogajanja med delodajalci in sindikalnimi zastopniki z namenom, da se prekličejo nameravani odpusti z dela. Ob 13.30 uri so se zbrali delavci na dvorišču Delavske zbornice, kjer jim je najprej spregovoril dr. NOVI NAPADI na slovensko šolo Po vzoru lanske gonje šovinističnih časopisov proti slovenskemu šolstvu je tudi letos «Emancipazione» začela na enoji strupen način napadati slovenske šole, češ da so priviligirane ter svoje trditve sku šala podpreti s številkami iz «Izve-stij» o slovenskem šolstvu v letu 1947-48, ki ga je izdal šolski urad Gcppi od Delavske zbornice, nato pa Radich za Enotne sindikate. Radici) je pohvalil Geppijev refe-lat in izrazil upanje, da bo posegla v spor okupacijska vojaška uprava in posredovala v korist upravičenim delavskim zahtevam. Na zborovanju so delavci sklenili, da sc od torka 1. marca zjutraj proglasi splošna stavka v vseh podjetjih CRDA. Medtem so se pogajanja na uradu za delo nadaljevala. Zastopniki delavcev so najprej zahtevali, da se prekličejo nameravani odpusti, na to pa pristali na to, da se ti odpusti izvedejo postopoma s pogojem, da CRDA prispevajo določen odstotek, tako da bi delavci za časa suspenzije z dela prejemali skupno 90 odst. celotne mezde. Delodajalci Pa so odbili tudi predlog. To je kratek opis poteka stavke. Iz vsega tega je jasno, da je grožnja z odpusti z dela manever, da bi se delavci odrekli svojim itak skromnim zahtevam po zvišanju mezd. Delodajalci so namreč opazili, da se je začelo delavstvo gibati, da so se celo uradniki začeli zavedati, da se s trl-kolorami in patriotičnlmi gesli ne da živeti ter da so se pridružili delavcem v njihovi borbi. Delodajalci so torej začeli groziti in šli v ofenzivo ter vsaj delno uspeli preusmeriti borbo delavcev s tira njihovih zahtev po zvišanju plač v borbo za samoobrambo proti odpustom z dela. Kljub drugačnim zunanjim videzom pa vse kaže, da je Delavska zbornica podprla delodajalce v njihovih manevrih. Delavci in uradniki pa so tudi v tej borbi pokazali veliko odločnost In borbenost, kar je zelo pozitivno dejstvo. Sedaj je treba, da Enotni sindikati vso to borbenost pravilno usmerijo, da se ne puste izigravati od Delavske zbornice in da postavijo svoje prvotne zahteve po splošni ureditvi in prila- goditvi vseh prejemkov sedanjim življenjskim razmeram. Delavci in uradniki so s svojo borbenostjo dokazali, da so pripravljeni voditi borbo do kraja. Delavci morajo zato zahtevati, da delodajalci takoj ugodijo njihovim minimalnim zahtevam iz prvih dni januarja, poleg tega pa zahtevati, da se končno reši vprašanje splošne prilagoditve mezd. Stavka v CRDA mora biti vsega delavstva in Enotni sindikati morajo temu gibanju stopiti na čelo in ga voditi. Delavci z vso upravičenostjo zahtevajo od svojih sindikalnih voditeljev, da se ne puste ugnati od delodajalcev v kozji rog z raznimi spletkami in manevri. Odločna borba namreč daje odločne rezultate, socialdemokratska pa socialdemokratske. To so nam najbolj potrdili sedanji rezultati vse borbe: najprej je šla borba za minimalno zvišanje plač, potem samo za preprečenje odpustov, nato pa so še samo. za to, da se od puščenim delavcem zagotovi primerna odškodnina. Z borbenostjo, ki so jo pokazali ob tej priliki deiavci, bi se dalo in se mora vsekakor doseči le začetek splošnega gibanja j mnogo več. In delavci bodo tudi to dosegli, toda ne s pozivi na okupacijsko oblast, temveč s svojo močjo in enotnostjo, s * « ZAKON NI ENAK ZA VSE V slogu proslulega fašističnega «Qui si parla soltanto italiano!» je predsednik tržaškega sodišča pretekli ponedeljek dejal odgovornemu uredniku «Primorskega dnevnika» tov. Renku, da nima pravice govoriti po slovensko na obravnavi, na kateri se je moral zagovarjati zaradi obtožbe, da je PD imenoval fašiste one ljudi, kt so po prihodu italijanske vojske v Gorico grozili Slovencem ter nosili bombe, orožje, eksploziv itd. Predsednik Je dejal tov. Renku, da je še vedno v veljavi fašistični zakon, po katerem se kaznuje, kdor pred sodiščem govori po slovensko, a italijanščino obvlada. Ko se je tov. Renko skliceval na določbe mirovne pogodbe, mu je predsednik odvrnil, da nima pogodba s tem nobene zveze. Takšna je torej narodnostna enakopravnost na STO! Mimogrede naj še omenimo, da je bil tov. Renko obsojen na 100.000 lir globe ter na plačilo 50.000 lir zasebnim strankam In plačilo odvetniških stroškov. Stavka v podjetjih CRDA sc nadaljuje tudi danes 4. marca. V pogajanjih med industrije! in sindikalnimi organizacijami hi prišlo do nobenega sporazuma ne g!ede ukinitve nameravanih začasnih odpustov ne glede zvišanja mezd. Nasprotno, delodajalci so dali včeraj izjavo, da dobivajo delavci v podjetjih CRDA višje mezde kot njihovi tovariši v Italiji. Delavci v Arsenalu in ILVj so v znak solidarnosti eno uro prekinili delo. Tudi delavci pri ACE-GAT-u in v pristanišču so izrazili pripravljenost stavkati. Ce ne bo prišlo do nikakega sporazuma, je možnost, da se stavka razširi na vsa podjetja v mestu. Danes ob 19.30 uri bo v ulici Conti 11 sindikalni plenum Enotnih sindikatov, na katerem bodo člani Izvršilnega odbora ES, odborov strok, tovarniških odborov in pododborov ter sindikalni zaupniki razpravljali o stavki kovinarjev, O £ $ V nedeljo bo poleg kongresa kmetijske strokovne zvez.e tudi kongres kovinarjev, in sicer v ul. Conti 11. Vse dosedanje volivne odredbe dajejo škarje in platno v roke reakciji v. v. «Emancipazione» pa noče primerjati slovenskih šol z italijanskimi, ker bi potem vse njegovo pisarjenje postalo brezpredmetno, kajti primerjanje obeh šol bi nam pokazalo, da so italijanske šole — kakor pač vse, kar je italijanskega na Tržaškem ozemlju — vendarle priviligirane pred slovenskimi. Dokaz za to nam je to, da je vojaška uprava nastavila v Sv. Križu za 13 italijanskih učencev 2 učitelja, na Proseku za 5 učencev enega, dalje v Miramaru za 18 učencev dve učni moči itd.. Naj pe mislijo Tržačani italijanske narodnosti, da jim njihove šole in številno učiteljstvo osporavamo. Nikakor ne! Res je, da po svoji duhovni in srčni kulturi pripadamo bolj balkanskim narodom kot pa našim zapadnim sosedom, vendarle ni naša značilnost «balkanska civilizacija», kakor ironično piše omenjeni šovinistični list, temveč strpnost ter priznavanje in spoštovanje kultur drugih narodov, med katere spada tudi šolstvo. Pri naštevanju števila slovenskih učencev na različnih šolah, izraža «Emancipazione» dvome nad pravilnostjo teh številk, čeprav so v «Izvestju» navedeni vsi učenci poimensko. Italijanski šovinisti si nikakor ne morejo predstavljati, da je po 25 letih fašističnega zatiranja ostalo še toliko zavednih slovenskih družin, ki so osvoje olroke poslale v slovenske šole. Da Pa 7ia teh šolah ne uče učitelji, kakor bi si tržaški Slovenci želeli, je temu kriva VU., ki nastavlja predvsem belogardistične begunce, čeprav je slovenskih učiteljev in profesorjev, ki so rojeni v Trstu in ki so morali v času fašizma v emigracijo, za vse slovenske šole na našem ozemlju dovolj. Naj se šoinnistično časopisje zaganja kolikor se hoče v slovenske šole, okrniti jih ne bo moglo, ker imamo po mirovni -pogodbi ’ Slovenci kot enakopraven narod na Tržaškem ozemlju pravico do svojih šol, ki jih bomo znali braniti in se zanje boriti. Okupacijska vojaška uprava je izdala ukaz št. 33, ki določa, kakšen naj bo votivni postopek. Osnova tega ukaza je ukaz št. 345 o sestavljanju voiivmh Imenikov ,ki daje volivno pravico vsem italijanskim državljanom, ki imajo v Trstu stalno bivališče. S tem ukazom so hoteli omogočiti na bodočih volitvah zmago reakcionarnim strankam, saj bo volilo na tisoče istrskih ezulov, ki so se pri-tepli v Trst. To Je bila prva krivična določba, ki prejudicira izid volitev. Ukaz št. 33 je le posledica tega protiljudskega stališča okupacijskih oblasti, ki hočejo vplivati na potek vontev ter vnaprej določiti take volivne izide, ki bodo v interesu domačne reakcije in imperia'istov. dvojni votivni postopek za mesto in okoliške občine nam Jasno kaže, kam merijo s svojim ukusom. V mestu naj bi se uveljavile le najmeč-ne. še skupine, po vaseh pa b: « proporr cnalnim sistemom mogoči:! zastopstvo najmanjšim reakcionarnim skopiram. Podobno izigravanje je razvilig tu di l £ imenovanja votivnih komisij, kjer sc od 54 članov in namestnikov le trije Slovenci, vsi ostali pa 'a lijani. da o njihovi politični opredelitvi niti ne govorimo. Svojfas je general Airey obvestli Varnostni svet, da se bo ukaz o volitvah v glavnem naslanjal na italijansko zakonodajo v tem pogledu. Ce pa ta ukaz preučimo, vidimo, da se je res držal italijanskega zakona; v vseh točkah, ki so v tem zakonu kolikor toliko demokratične in bi torej bile v prid tukajšnjim demokratičnim silam, pa se določbe ukaza 33 oddaljujejo 04 italijanskega zakona. Po italijanski zakonodaji imajo volivci po svojih zastopnikih vpogled v pripravo in potek volitev. Pri nas imenuje skrutinatorje cir činski odbor, ne pa volivna komisija kakor v Italiji. Poleg tega jih tam volivna komisija imenuje potem, ko zasliši zastopnike kandidatnih list. Po italijanski zakonodaji imajo nosilci list pravico prisostvovati delu voliv- ne komisije ter opazovati, kako ta deluje. Imajo pa tudi pravico staviti svoje pripombe na zapisnik komisije. Tako kontrolirajo lahko volivci potek volitev. Ukaz 33 pa nič ne pove, kakšne so naloge in pravice predstavnikov list. Ta pomanjkljivost Je vsekakor namerna, da ne bi imeli zastopniki strank nobene kontrole nad volitvami. Ukaz št. 345 in št. 33 imata namen omogočiti zmago šovinistom in reakcionarjem, potrditi in dati demokratični pečat raznim od zgoraj imenovanim odborom, vplivati na razne načine na volitve in onemogočiti uve- Odkar se je začela volivna kampanja, je Vidalijevo glasilo začelo še bolj udrihati po ljudski oblasti v coni B, to pa ne več samo zato, da bi ostalo v «liniji», temveč zato, da bi se prikupilo raznim istrskim ezulom, ki bi utegnili voliti za Vidalija. Začela se je torej «borba za ezule», kdo jih največ pridobi zase. Ne glede na to, da je uspeh take kampanje zelo dvomljiv, ker so se ezuli izselili v glavnem iz razrednih razlogov in bodo pač zato volili za reakcionarne šovinistične stranke, bi tako ravnate iz taktičnih razlogov še lahko razumeli, čeprav bi ga ne mogli odobravali. Toda Viđali si hoče pridobiti med ezuli pristašev s tem, da blati ljudsko oblast in jugoslovansko vojsko. Pri tem izkorišča zadnje razpravljanje o imenovanju guvernerja za Tržaško ozemlje ter uporablja lažne, za lase privlečene trditve, V «Lavoratoru» je izšlo v ta namen več člankov. 23 februarja piše «Lavoratore» v članku «Usoda cone B» tudi naslednje: «In... Jugoslavija? Ne smemo pripisovati prevelike važnosti gp- IJavljcnje demokratičnih sil. Volivne komisije in skrutinatorji so v rokah italijanske reakcije, ki Jih sama imenuje. Po takem sistemu so pač vplivni rezultati že vnaprej določeni, škarje in platno so v rokah reakcionarjev in vojaške uprave, ki nam hoče servirati rezultate, kateri bodo v skladu z njenimi imperialističnimi interesi. Tržaško ljudstvo pa ne sme tega dopustiti, temveč se mora boriti proti takim metodam in z volitvami dokazati, da ne sprejme nikakega (plebiscita» niti izigravanja z raznimi reakcionarnimi in protidemokratič-I nimi ukazi. stobesednim protestom nekega slovenskega protisovjetskega dnevnika v Trstu. Laja, toda obenem spletkari, da bi lahko naprtil potem krivdo ZSSR, če bi morda razpravljali samo o priključitvi cone B k Jugoslaviji...». Dalje: «Oba nacionalizma varate svoje narode». «Imenovanje guvernerja in odstranitev okupacijskih sil, bodisi anglo ameriških kakor jugoslovanskih bi bila taka rešitev, s katero bi lahko bile sporazumne ljudske množice vseh političnih struj. Taka rešitev bi zapustila najmanj trenj in nasprotstev. bi prav gotovo združila obe coni ter bi p os pohvala ureditev življenjskih in političnih razmer na TO. Poleg tega pa bi po možnosti pustila odprta vrata Za bodoče kompromise v pomirjenem ozračju». ., «Austin Je dejal, da je to potvarjanje trajalo že dovolj časa in upa mo, da se bo že končno nehalo. Tudi mi smo prepričani, da bodo te besede vsaj v svojem srcu ponovili vsi Istrani in Tržačani Jbatsrega koli jezika». LB« zb ezme ib nalijeva LIIJDIM TEprSIH s Nekaj zapiskov o in prodajalcih rib ribjem trgu v ribarnici Ribe so zelo važne za prehrano tržaškega prebivalstva, posebno pa revnejših slojev, ki ne morejo kupovati mesa zaradi visokih cen. TržaSka gospoda poje namreC le malo rib In Se pri tem Izbira finejSe vrste, kakor brancine, jastoge itd.; velike količine sardel, sardonov, modrakov in drugih rib slabše vrste pa gre v kuhinje delavskih družin. Ribe prodajajo v glavni ribarnici ob morju in v raznih prodajalnah v mestu. V glavni ribarnici Je tudi ribji trg, kjer prodajajo ribe na dražbi od pol osmih zjutraj do poldne. Zlasti zjutraj je tam vse Živo. V pregrajeni Kmetje pozor! Vidalijevci vas hočejo izigrati V nedeljo bo kongres kmetijske strokovne zveze Enotnih sindikatov. Ta kongres je zelo važen za kmetovalce, saj bodo izvolili na njem novi odbor, ki bo moral reševati mnoga kmečka vprašanja, Kakor smo že videli ob kongresu Zveze enotnih sindikatov, so vidalijevci tudi tokrat začeli spletkariti, da bi prišli na kongres sami njihovi pristaši. V ta namen so v nekaterih krajih organizirali kvo-litve» delegatov, ne da bi o tem sploh obvestili kmetijske zaupnike. Razni Slavci, Rtzzottiji in podobni gospodje so šli Po vaseh, in zbobnali skupaj samo svoje ljudi. Na Kblonkovcu so na primer imeli svoje zborovanje «per un Comune democratico», nato pa so dejali: «No sedaj pa izvedimo še volitve delegatov za kmetijski kongres», kakor da bi šlo za nepomembno stvar. No, in izvolili so kulaka Kodriča. Podobno je bilo na Oj činah, Proseku, v Nabrežini, kjer so pač zbrali svoje pristaše. Pretekli torek sta prišla na kmetijski sindikat k Zvonku dva tow riša iz cone B, da se informirata, kako je z volitvami. Zvonko pa jima je odgovoril, da delegati iz cone B ne smejo priti na kongres, ker da jih ne marajo. Kmetje p coni B pa si ne bodo pustili ukazovati raznim gospodom, ki jim ni prav nič mar za napredek kmetijstva, temveč bodo redno izvolili svoje delegate ter jih poslali na kongres. Vse te spletke okoli kongresa so naravnost ogabne. To naj bi torej bila ona široka demokracija, ki naj bi vladala v sindikatih in ona «apolitičnost», o kateri se toliko ustijo. S takimi metodami hočejo le razbiti kmetijski sindikat ter uvajati vanj vidalijevstvo. Kmetje pa ne bodo dopuščali, da bi jih tako nesramno izigravali ter se jih posluževali v svoje razbijaška namene. Sindikat je masovna organizacija, brez množic sploh ni sindikat mogoč, zato pa mora vladati v njem popolna demokracija, ne pa da si bo par ljudi lastilo pravico predstavljati vse naše kmečko ljudstvo. prostor glavne ribarnice prinašajo ribiči plen svojega nočnega ribolova, ki gre tam na dražbo. Okoli polnih košev in zabojev se gnetejo prodajalci rib, komisionarji in občinski izkli-catelji. Ko pride na trg določena količina rib, gre vsak prodajalec k izklicatelju ter mu zašepeče na uho, po kakšni ceni je pripravljen plačati ribe. Izklicatelj prisodi ribe onemu, ki največ ponudi. Ce pride nato na trg večja količina rib iste vrste, tedaj cena pade in kdor jili je prvi kupil, utrpi Izgubo. Ko je tako določena cena, izročijo ribiči ribe komisionarju. Ta jih stehta, registrira, napiše račun ter opravi še razne druge potrebne tormalnosti. Za to delo mu mora ribič plačati okoli 11 odstotkov od prodajne cene. Ta odstotek se imenuje tržna pristojbina (diritti di mercato). Komisionar izroči račun kupcu; preprls računa pa ribiču. S tem prepisom gre ribič na banko, kjer mu izplačajo denar. Prodajalci rib morajo torej plačati račune banki in ne neposredno ribičem, pri čemer je potemtakem precej birokracije. Zanimivo je dejstvo, da plačajo velike tvrdke, ki uvažajo ribe iz inozemstva, mnogo manj tržne pristojbine kot ribiči. Ti so torej zelo prizadeti, ker morajo odšteti 11 odstotkov od zaslužka za svoje trdo nočno delo. Ta določba velja še izza fašističnih časov, ko so razni mogotci vedrili in oblačili po svoji volji. Od te tržne pristojbine, ki jo plača ribič, obdrži komisionar del zase, del pa da občini in banki. Sedaj je na stojnicah v ribarnici precej rib. V glavnem jih dobavljajo italijanski ribiči iz Chioggie in Ro-magne, ki razpolagajo z večjimi motornimi ribiškimi čolnih ter lahko hodijo lovit na odprto morje; domači ribiči sedaj v glavnem počivajo ir, pojdejo na lov šele konec aprila. Mnogo rib uvažajo večje tvrdke iz inozemstva, zlasti «pasere», sipe in kalamare. Vse to gre seveda v škodo italijanskim ribičem, ki so v zelo težkem gospodarskem položaju. Mnogi ljudje, ki hodijo kupovat ribe, se ne zavedajo težkega položaja prodajalcev rib v giavni ribarnici. Cene ribam so določene in jih stalno nadzirajo. Prodajalci smejo imeti 20 odst. čistega dobička, kar pa se nikoli ne dogaja. Predvsem moramo tu upoštevati veliko nihanje cen. Nekateri opomorejo temu, da kupijo ribe nekoliko kasneje, ko so v glavnem bolj poceni, toda tudi pri tem se lahko kdaj opečejo. Prodajalci tudi ne prodajo vedno vseh rib. Povprečno jih prodajo od 25 do 30 kg na dan po ceni, ki gre v glavnem od 160 do 340 lir za kg, to je povprečni ceni 250 lir. Kosmati zaslužek torej znaša okoli 1.500 lir na dan. Od tega pa je treba odšteti razne stroške in dajatve ter upoštevati, da prodajalec ne dela vse leto. Po dogovoru med prodajalci prodaja vsak le 10 in pol mesecev na leto, mesec in pol pa počiva, ker je več prodajalcev kot prostorov za stojnice in morajo pač priti vsi na vrsto. V ribarnici je kakih OO prodajalcev, od katerih jih vsak mesec 15 počiva. K temu je treba prišteti še mnogo dni v letu, ko ribarnica sploh ne dela, to je, ko ppiliiMisMsia mia 25. februarja je objavil Vidali-posebno izjavo svoji skupine, v kateri ponavlja iste misli, ki so bile v omenjenem uvodniku. Tudi v tej izjavi poudarja, da imenovanje guvernerja ne izključuje novih kompromisov, pri čemer pač misli priključitev TO k Italiji. V tej izjavi se jasno kaže cilj, prikupiti se ezulom ter delati v ta namen konkurenco strankam Giunte. Saj pravi; «Toda De Gasperijevi ministri, stranke tako imenovane «Giunta di Intesa» jn njihov tisk izjavljajo, da imajo raje sedanje stanje ter s tem kažejo, da je njih kričanje o usodi Istranov le nevredna špekulacija, ker njim ni prav nič mar te» TqI^atìP* • V isti številki lista obtožujejo tudi grofa Sforzo, da je slab Italijan, «ker noče, da bi se jugoslovanske čete umaknile od Kopra do Novega grada...». 28. februarja objavlja «Lavoratore» poročilo o Viđali jevem predavanju v kinu «Ideale» pri Sv. Jakobu, in pravi: «Imenovanje guvernerja bi pomenilo umik jugoslovanskih In onglo-ameriških čet». V tem svojem govoru je torej Viđali postavil zahtevo po umiku jugoslovanskih čet kar na prvo mesto, to je pred anglo ameriškimi. Doslej je bil vsaj toliko «prijazen», da je postavljal oboje v isto vrsto kot... okupatorje. Nihč, ne oporeka, da bi imenovanje guvernerja pomenilo ureditev tukajšnjih razmer, saj smo se vedno borili in se bomo za spoštovanje in uresničenje mirovne pogodbe. Nesramno pa je, da Vrdali pri tem blati ljudsko oblast in jugoslovansko vojsko, da bi si pridobil simpatije ezulov, katere hoče «diferencirati». Polemika, ki je nastala v tem lovu za ezuli med njim in «Voct Libero» je naravnost smešna in poniževalna. Se bolj poniževalno pa je, da v tej polemiki pravijo reakcionarjem: «Pustite ob strani našo preteklost!» kar pomeni, da se je sramujejo. Taka o-portunistična politika pač ne bo mogla roditi ntkakih sadov. Sicer pa nam bodo volitve same pokazale, koliko uspeha ho imelo to snub-]i',rue e’"l0V. H sc Bil le lotil Viđali v zadnjem čaen. '6afi iz vsega. kar Siieovam «usedaj storili, «a te tež vse tiara, k!«- očk ite .»mSim i nsiodora». JugmOovaudke Sene so poslale ' itati ja usfci vladi gtMteX jgmMU te- -pjistitvc v-n;m.‘sa rlnčlrcs gomtr». la Maria Scatta. Najboljši delovni kolektivi v D polletju 1948 so prejeli za dosežene uspehe od viada LRS prehodne zastave in denarne nagrade. Med njimi so: rudnik Laško, rozdno gospodarstvo v Celju, lesno industrijsko podjetje v Skorji idei, tovarna strojev Majšperk, Gradis-sovo gradilište v Litostroju, kam nolom Josipdof r.a Pohorju, tovarna verig v Lescah, Tekstil indus, Kranj, pivovarna Union v Ljubljani, medtchiSka lakaiticta v Ljub. Ijani la -th'iigi. Manifestacijo za združitev Slo. venske Korošice z «nalito« domovino ■- Slovetrijo so imeli v LjoWja-ni. Izzvenela je zglasnim protestom: Mi smo dali svojo Ieri «a to, da bi se združil ves slovenski narod, tako STcatramo tudi sedaj za svojo dolžnost, tla 'dvignemo svoj glas In terjamo, «a sc zagotovi Koroškim Stnvenoem svobodno življenje v svobodni Jugoslaviju Tovarna v Libojah je dala na (rg celo vrsto novih proizvodov sanitarne keramike. V Trepči je pričela v teh dneh delati nov?, topilnica za svinec, Za trm boljšo evidenco v vezani trgovini ter boljši pregled * potrebah mmrctrijSkbi predmetov za vezane trgovino je zvezni minister izdal prejšnji teden odredbo o zamenjavi .bonov za nakup blag» v trgovinah po vezanih cenah. Po tej odredbi veljajo boni do vključno 28. februarja. Lastniki starih bonov bodo dobili od 1. do 5. marca stare bone zamenjane za pove v isti vrednosti lin brez odbitka. i? novih -uktlvov LMS so ustanovili v 'dravograjskem okraji». V Sloveniji se pripravliaio na volitve v odbore ©1? V kratkem bodo v Sloveniji volit- ] ki preusmerjajo .svojo gospodarsko ve okrajnih delegatov in v odbore | delavnost v drugo gospodarsko OF. Slovensko ljudstvo je močne Središče. Ljudje te težave razumejo zainteresirano v tem kdo bo vodil.i'1 Jih odstranjujejo. delo organizacij OI’’ v letošnjem] Težko bi ugotovili, kateri izmed planskem letu in kdo bo usmerjal okrajev se je pri pripravah za vo-lijihovo aktivnost v političnem, go- Ijtve najbolje izkazal. V Sežanskem S iodarskem in kulturnem življenju, okraju so imeli a. pr. ze 85 volivnih Bt posebno kažejo predvolivna zborovanja po vseh krajih, ki so «0 do 100 odstotno obiskana ter živahne diskusije na teh zborovanjih. Gozdarstva in lesna industrija predstavljata v Jugoslaviji eno izmed najvažnejših panog gospodarstva. Samo Slovenija izvaža >t odst. celokupnega svojega izvoza lesa in lesnih izdelkov. Sporedno s sekanjem tozdov pa vrše nova pogozdovanja in je taihi tako po satrta v preteklem teta v Sloveniji zasajenih 6 milijonov drevesnih sadik, M novo pa je bite pogardtnane SIM ha površine Slovenije. Ker prestavljata prav tozdarstvo in lesna inda stri ja tako važno panogo gospodarstva, ju podpirajo vsi državni in rad rožni sektorji. tolminskem okraju, kjer s« imeli 108 predvoiivnih zborovanj, Samo v postojnskem okraju so pričeli s pripravami y-:t volitve precej kasno kar pa bodo nadomestili v tem Novi predpisi zagotovljene • v« V FUR-I so izdali nove pi*et|plsc o .zvišanju zagotovljene preskrbe z industrijskim blagom. S tomi predpisi so bo zaMčtnt) dvignila življenjska raven -dcJovnih ljudi. V zvezi j F. tem je podal minhlier 5» trgovino in prenkrbo d. Blaževič uredniku Tanjuga izjavo, ki jo na taatiko povzemamo. je bil z uredbami .'zvezne vlade wvo. dea v marcu IS-tfl, je pnmeinill znaten napredek v iiibo) jšam ju preskrbe dekrvn ifr Ijiždi v .Tugwslaviji. V celoti je bil jptan blagovnega prometa za zagbtcfvljeTio preskrbo v letu 1998. preTcorečen, kar potrjnje napredek in krepitev proizvodnje m področja preskrbe in vsega gospo- Za nakup industrijskega blaga pri zagotovljeni preskrbi in odločbji o dodi.toom bonu. Do lob predpisih bo zboljšana zagotovljena pi-eskrba s tkaninami ir obutvijo za povprečno -HO od.si. v priTVreri z letoiu 14X8. Tako dobi na priuaer Jtategorija R-l namesto 360 toolc 2:10 lučk, Icategoiija R-Ž ns- SšidieTO ;»g<4«vl jene preskrbe, JU ! mesto 348 točk 1«0 točk itd. Poasb- 4arstv« ter pravrhrost partljdeeg* : doslej. in 'državnega vodstvu v preskrbovalni politfki. Pailijslco vodstvo, kj se ravna po enem od osnovnih ciljev petletnega plana: dviganje življenjske ravni delovnih ljudi, je po '.zaslugi 'nadaljnjega porasta indusU-ijskepi-oLz-vod nje sklenilo, da bo v 1999. letu zboljšalo in zvišalo zagotovljeno, preskrbo s tekstilnimi proizvodi in obutvi jn. Na podlagi tega je bilo izdanih nekaj predpisov m sicer: odločba o določevanju predmetov la -količili za zvezno zagotovij{?no preskibo, odločba o določevanju števila točk no skrb je zvezna vlada s svojo 'Ujvdbo pnsvetiia tistim ddkAmitn ljudem, ki pri sinjih težkih delih obiaibijo več kot ostali delavci in uničijo delovne obleke in obutev. Med te spadajo rudarji, gozdni ■delavci, delavci v Stavbarstvu, cedi onta rn» h, kamnolomih itd., ki do-He 290 točk ali 86 točk več kot ■Zboljšanje preskrbe pa rve pomeni, da se too*o samo zvišale količine, temveč je Indi v tem, da se « plim eri z letom 1948 znatno ruzziti število predmetov, ki jih bodo mogli potrošniki kupiti na potrošniške nakaznice. Tako bo na razpolago več obutve in bodo potrošn .'kina račun zagotov-«tene preskrbe laliko kupovali tudi bombažne tkamirà, namizne prte, prtiče, kuhinjske brisače žepne itib-te, žimnice, volnene tkanine za ša-ig, tkanine iz umetne svile z» rute IfTOS BO KONČANA CISTA M&M (H tKOTMSr Velik prispevek mladine v letošnjih delovnih akcijah zborovanj, v predvolivno tekmova' nje frontovskih organizacij pa se je vključilo 70 vasi, V Goriškem okraju so zborovali v 135 vaseh. Posamezne vas; so napovedale tek-V Slovenskem Primorju frontne movanje vseni vasem v okraju. Zn-ai-gafilzacije tekmujejo v pripravah, nimajo se tudj za zadružno gospo-Opazili je, da so ta zborovanja tu- darstvo. d podlaga za reševanje važnih go- j Da bi volitve dobro pripravili, soodarskih nalog v bodočnosti. Tako se trudijo tudj v Ilirski Bistrici in so v postojnskem in tolminskem okraju na zborovanjih razpravljali o tem, kako bodo zboljšali živinorejo in kako bodo organizirali dobro trgovsko in distributivno službo. To so važna vprašanja za tednu. te kraje, ki so odtrgani od svojih | Tekmujejo v pripravah za vo-! gospodarskih in kulturnih središč in j litvc tudi drugod po Sloveniji. Prav ________________________________ i »a teh zborovanjih prihaja na dan Vuiia ljudstva, ki čim več pripomore s svojim aktivnim dekan v d. lavnih akcijah jn z ustanavljanjem '.90 psShJtCI ipuAoiap xjiurjoAojsoJd da čim več pripomore pri izvedbi plana, da ’si tako zboljša svoje življenje, i|: * * Proces nati narodnimi izdajalci v Cin oni 1,1« se je končal. T» razprava je dokazala, na kakšen gnusen način so zločinci v duhovniških oblekah zlorabljali vernost preprostih ljudi, postali vohuni in najpodtejši iniciatorji ubijanja in mučenja borcev za narodno in socialno svobodo. Župnik Alfonz Jarc akplan Viljem Sa velli, belogardistični klavec Pavel Cvetko in Marija Smalcelj so bili obsojeni na smrt. sle S: * Pošta Ljubljana II je prejela po ministru za pošte dr. Zaimu Šarcu prehodno zastavo kot najboljši poštni koletktiv v Jugoslaviji. o zvišanju preskrbe Ijiive tkanine za blazin« in slam-ajače iW. Za zboljšanje preskrbe z gospodin jskiHu predmeti je bil izdan tudi nov odlok o dodatnem bonu, ki oo enoten za vse kategorije. Poskrbljeno bo torti, da se bo iztočilj-šala ir izpopolnila trgovinica mreža, tako da bodo ti predmeti prišli čimprej v popolni izbiri v roke potrošnikov. Po vsem tem ni nobenega dvoma, da sc vzporedno s splošnim razvojem in uspehi gospodarstva v FLRJ postopno, vendar neprestano zbo’ -I šuje tudi presk ba delovnih ljudi. Prva oblastna partijska kontoma za Slovensko Primorje Medtem, ko so se partijske organizacije v Slovenji lahko takoj pa osvoboditvi posvetile graditvi -socialist tene** gospodarstva, so se morale partijske ■organizacije na Primorskom boriti zaradi imperialistične -politike Angloanitrikancev, za priključitev k aLRJ. Pod modrim vodsivom CK KPJ in CK KPS je primorsko ljudstvo to in šale, plsttrane zavese, tarane i borbo častno vodilo, vendar pa je Ikfrnine isa pribor, juthte in konop- ostal del Slovencev izven meja Jugo- sHavije zaradi nasprotovanja imperi a-Usttenih sil in je sedaj izpostavljen •njegovemu pritisku. Zaradi posebnih ekonomskih, kultur, nih in geografskih prilik je bil po priključitvi ustanovljen oblastni komite KP za Slovensko Primorje, ki je v času, ki je sledil priključitvi, vodil ljudstvo pri graditvi in utrditvi Ijud-jke «blasti, odstranjevanju kulturne Na Irtešnjih delovnih akcijah v Jugoslaviji bo sodelovalo ISO.'OOO laladiTtcev Jn mladink iz cele države. Od teh jih bo' Slo v tovarne težke industrije In rudnike 25.900 v prvi polovici tega leta in skoraj enako število v drnci polovici. V 'Beogradu bodo v kratkem pričeli zidati nove stanovanj Sit e hiže z 8500 stanovanji, od katerih bo do konca leta gotovih 6300, Gradnjo teh hiš je prevzela Ljudska miudi-na Jugoslavije, ki sc je obvezala, do jih bo do konca tega leta dovršila 6500. Stanovanjska poslopja ne bodo zidali samo v Beogradu, temveč tudi po drugih industrijskih centrih. Poleg tega pa je jugoslovanska mladina prevzela še eno izmed naj večjih nalog v tem letu, tlogra-rlila bo skupno z mladino Jugoslovanske armade cesto Bratstva ira enotnosti od Beograda do Zagreba. To bo ena izmed letošnjih največ- ! jft mladinskih cWovnih akcij v dr-1 ž»\n tako po številu graditeljev,, M bodo pri njej sodelovali, kakor tci-■tii po obsegu -del. Letos bodo zgradili 240 km ceste, kar pomeni, da bodo napravili nasipe S 5,839.080 kub. m .zemlje, Od-sti. letnico ustanovitve Kom-sotnola je sovjetska vlada odlikovala z redom rdečega prapora komsomolske organizacije petih mesi: Moskve, Leningrada, Stalingrada, Sebastopola in Odese. Take» je bilo nagrajeno junaštvo komsomolcev teh mest v veliki domovinski vojni in njihovo aktivno delo pri socialistični gradnji. Preselimo se v duhu v Moskvo in Leningrad ter poglejmo, kako žive v teh dneh v njih mladi sovjetski prebivalci. MOSKVA V parku na trgu lahko opazimo star kamen, ki stoji tu že desetletja. Na njem je napisano: Do Moskve dve vrsti. Kot relikvijo preteklosti hranijo to cestno znamenj^ v samem središču delavske četrti Okrog stoje krasne večnadstropne hiše, mimo švigajo tramvaji. Ko prehodu ppgled na tovarne kovin: „'.Valjarna kovin. Tajnik, komsomolske organizacije tenooteimik Vladimir Bolozja nata pravi: e Včeraj ponoči je valjar mladinske brigade Ivan Nikitin presegel dvakratno normo; to pomeni, da je presegel plan za 8 ton valjane kovine». —smo pri Martinovih pečeh. V peči vre kovina; po normi bi mora, la biti gotova v eni uri, toda komaj preteče 25 minut, že zavpije mladi Vasilij Artemov; «Gotovo!» To je ena aajhitrejših zmag njegove bri sad« — nov dar v čast kongresa Komsomolcev. Kamor koli pogledamo, ali v predore, ki sestavljajo najdaljšo podzemeljsko železnico in kier vrtijo S OVJETSKA ZVEZA svedre mladi delavci, ali y moskovsko predmestje v Xùnirjasevski park ali v tovarno za ženske obleke, kjer je komsomolka pravkar dokončala letno normo ali če gremo v naj»tavejš» šolo ruskih inženirjev ali do Bavniunove moskovske visoke šole, kjer študira 3000 študentov, povsod pri delu, v šoli, piri počitku srečamo komsomolca ukaigljnega, vztrajnega, optimističnega. Sioskvičani - cvet mladina Sovjetske zveze, utirajo v prvih vrstah, graditeljev novega življenja, pot socializmu. LENINGRAD Bilo je februarja leta UK? v enem najtežjih mesecev blokade- Tisoč družin, je ogrožala smrt. Treba jim mo še koiček parka, se nam odpre je bilo. takoj pomagati iu v tistih linei» se porodili komsomolski tuf-delki za pomoč prebivalstvu ìa se «eia proslavili. Prvi sc j« stvcril v Primorski čeh-ti; m čelu oddelka je stal* komaonroika-rtetavka tovarn« blaga Rdeči prapor Ijhina Dogadaje-vova, V vsem oddelku je bilo 8» člpnov, ki so v kratkem času »(‘isti smrti «m tisoče IjhdL Ta zapisek v muzeju Obrambe Leningruda c as j« privedel d‘> ^drnovske (nckač Primurikel četrti d« tuvarn« Rdeči prapor. Tu smo s» sestali z najboljšimi mojstri in delavkami . stu-hanovkami, ko so bile člani oddelka komsomolcev: orumeneti* knjiga t* delu Ktrebuje drv. Dali smo jim jih četrt metra». Borci komsomolskega oddelka so v petih meseca* soddcvaU v prt-»ližno 5354 bitkah- ?la požrtvovalna junaštva v bojnih vrstah so bili mi ad v komsoinoki odliko,va«L „«.Tako s» delali v letih vbine. In. danes? Borci v trdih mesgeih blokade vodijo v prvih vrstah velika dela delovnih brigad. Stati» novka Bolina Događaje vova vodi oddelek šivilj- V njenih brigadah so V s« izpolnile letna normo, a 14 šivilj je že izvršilo, petletno, nalogo. Im« etektromonterke Vero Malovo ve so za njeno stahanovsko delo zapisali na častno tablo tovarne- V imenu življenja so se leningrajski kotnsoiuoičv borili s sne-goa> in mrazettt r krutih bojnih letih, t imenu svobodnega 8a.stn«ga življenja delajo danes krepko, delajo za izpolnitev petletnega. pUma. Tako žive in tako se pripravlja)*» na kongres kvmsomolci Moskve in Leningrada. Del «šasije* elektroavtoraobila LiiKlski svlomliil na olizorju CENA. 25 TiSOC KCS — PREVOZNI ST ROŠKI Z.V I km s Vt-NARJVV — HITROST 30 KM NA URO. Danes živimo hitreje, kot so naši predniki pred sto leti Zato bi velikokrat potrebovali sredstvo, s katerim bi v kratkem času opravili vse opravke. Na Češkoslovaškem so pričeli pred kratkim z re-sevanjem tega vprašanja na povsem, oa-igtoaten uačm in zdi se, da ni ves daleč, čas, ko se bodo razni Jiidži, Frante in QUte vozili v lastnem avtu. To ne bodo nikakršni anicruki avtomobili, ki porabijo mnogo bencina, čeprav j,a voz včasih prazen. Xi avtomobili bodo taki, ki so primerni za vsak žep. Ki> so češkoslovaški teh/riki prirediti konec lanskega leta razstva-vo ljudskih vozil, ta na žalost ni uspela tako kot so j« pričakovalo, Vsadko, ki je občt«loval razne modele razstavljenih vozil, j«, moral reči, da je precej drago nabaviti si tak voz. skratka, da -si tut zmore privoščiti takega razkošja. Toda v neki praški hiši, kjer Posledice zgrešene politike albanskih voditeljev Neprijateljska politika, ki jo vadijo albanski voditelji do Jugoslavije, se vedno bolj kaže v škodtjiviia posledicah, kr jih ima gospodarski položaj v državi. Vse to občuti albansko ljudstvo, ki danes vidi, kakšno korist je imelo od političnega In gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo in lahko samo ugotovi, da je današnja potnika albanske vlade v osnovi urešena, Jugoslavija j« v smislu kredita 3 milijard poslala približno ti.IX» posameznih artiklov v Albanijo. letu pa do srede 194* je poslala 3.000 (on sladkorja, TJX» ton seme», 35t> toa marmelade,. 25.00» ton pšenice. 9.5 milijonov metrov tekstili.!, 1JWO.OOO porov čevljev, mnogo poljedelskih stre jev te grsdbe*.e*a materiala, beta 1947 je poslala Jugoslavija 7»«M kvadratnih metrov slekla in 15.000 ton cementa; preskrboval» je Albanija v celot» z žitom in so tako Leta 1947 zna. Sa!» dnevni krvia» obroki v Albaniji #»■&»> gramov, medtem, ko so itio-šolt v Cit ero času v Jngoelaviji ZSO-SSO gramov. Istega leta ASteaiJa ni v celoti odkupila pridelka, iffl ko je to hotela naglo storiti Ma 1.948, je razum. Ijivo, da odkup ci uspel. Tako so latti odkupili samo 34.4 odsf. pridelka prlenice ta bombaža manj kot 50 odst Dokler je bilo tu* tržišču še nekaj jugs/slovankega Vse ta je rezultat zgrešene politike albanskih vaditeljev, ki je privedla albansko ljudstvo v pomanjkanje In siromaštvo; v položaj, ki pelje Albanijo nazaj in ki nikakor ne jamči blagostanja albanskemu ljudstvu. £ * O Kitajska »arodoosvobodilaa armada je osvobodita mesto Cunhat» 40 milj severno od Siana. To je. že četrto osvobojeno mesto v zadnjih dneh. na fronti Centralnega Sensij*. 45 miiijounv Kitajcev, ki prebivajo na osvobojenem področju med Jang-cv. in Rumeno reko, bo v kratkem volilo; Mladinska brigada nDadji D t mit er* iz Softje «radi železniški most se včasih sestajajo uče ul siosporijč, da se pomenijo o tehničnem časopisu za. mladino je kar nenadoma rodila, znmiaef, 'da bi vendarle Laide o sestavili vo- «lirtske prage Volujalc-Pem ik. S te-m* izkikšr>.js!mi je pričela z novinit deli, večjimi in obsežnejšimi, spo-polnita je organi zac svojega delu _____________________ in mobilizacijo mladine. Tako |e "blùgn, je bd potočaj [letos 250.00» mladih bolgarskih Vi«-5e dober. Potem, ko je pa blagu | dl gradilo progi Loveč-Trujan in zmanjvculOk pa je DastopiU) v Albaniji j SanuiU-Silistra in jih do konca letu znatno poslabšanje Blaga ni bila. c«- j tudi končalo. Gradil so dnljitovod-ae so pričete rasti te pričeta se je .-ne vodne pregrade za hidrocentrn-črna borza. Cene so »rasle pretekle- 11«, reguliradj reke, gzadUi celo in-ga oktobra za 9» odst.; cena slad- j dusttijsk» naselje v bogatem baze-kor ja na primer pa je dosegla na j nu reke Marice itd. tetti borzi 500 tekov za kilogram. V I y jttfv.iU5ah. naprav .li so 103 km odnosu na julij s« je rwa krompirju ]. ie)s,MBke pro„ei pr«nenj8ll tok Tudi mladina Bolgarije gradi socializem L anatro leto je bolgarska mladina t itni smučarski tereni. Tam so po-izkočistila izkušnje, ki si jih je ! stavili tudi domove. Na vseh teh cte. nabrala leta 1947 prt gradnji rola-! lih so dati mladinci 5,300.000 detov- z v Išala za ISO odst., marmeladi za 185 odst. mleicu za 122 odst. in jahol-kam za. 400 ocbt. Tekstila jc povsem zmanjkalo, čeprav je bil jugoslovanski tekstil prej v svobodni prodaji. Trgovine so prazne io za denar se ne n>we ničesar kup««. rek v teku 9 km, naredili 175 km cestnih aa-sipov, preko C0 mostov, radiooddajno postajo, v bližini So-fiie so postavili mesto za fizkuliur- trike in olrtdte. disto lu* planino V«oš v ni h ur, kar ima denarno vrednost ai«.QOOflO® levov. V IMgariji obstoji že od kortea nrv« svetovne vo.jne «Deiovna služba»; v kateri služi mladina, kr ni pri vojakih (zaradi mirovne pogodbe je število vojakov v Bolgariji omejenci. V vrstah te organi-znetje je mladina zopet dala svojo-pomoč pri izgraclihri države. Njeni člani so regulirali reke, »lasti pa so graditi obrambne nasipe na reki Donavi. Tako st številna močvirja ob njej spremenili v rodovitna polja. Mladina v «Delovni službi» je tudi delata v tovarnah in rudnikih in prihranila državi znatna finančna sredstva. Sama organizacija je kupila potrebne stroje orodie. obleko in obuvalo za mia- vJLf *'•*»c ,, «»Mi ^v—j,— ——---—jr—» - bližini Sofije, kjer so i**r-f dteske brigade i* lastnih sredstev ProsUv e oMctstce «tetanovAve Meč« armade 5« svečaao porosluvili v SOVJETSKI ZVEZI. Poveljnik O-buročenih sU ZSSR maršal. Nikolaj Bulgarin J* «dal teeva» •ovetie, v katerem je med d»«M» deta», da Je sovjetske tiedteve p» pravic» po-ausai* aa svoje ohecožeae site ,ki s« »are» UedBke ie hraaije »ivljeej-ske kottst» delov tilt frodi. V JtiCOSLAVk» se »rw.sk»vi« ah-trtateo Meče amade *» reč» d«a-V». V damo joeaslovaaske armade « Beoendo s* se proslave odelerdi polea Maše Pijavke, čUauv «Uda t« •eaeralitele JA pud vudstvom »a-čciaika. «eaerabaeca štaka Kače Popoviča »a druaU» tod» prrdstavaiki vojaškeca cdposUnstva ZSSR V PRAGI je prestavo organiziralo društvo ra prijatetjntvo med ZSSR ia CSR. O* lej priliki, je uaet govor «varrai Svoboda, ki je «razil zahvalnost RA. da je us v obedih» državo, da more ta danes uživali svobodo ia neodvisnost. V VARŠAVI je prisostvoval proslavam sovjetski maršal Kokosov ski. V MADŽARSKI prestolnici so imeli reto vrsto proslav v čast osvoboditeljici dežele - Rdeče armade. Proslave so bile tudi drugod v erravi. 'r i'Vijer je pri običajnem avtomobilu motor, so pri etriaroavtomukda vloženi akumulatorji, ki dajejo motorju t močjo 4 ks električni tok. i rilo, ti bi si ga lahko, vsakdo pri-voéétt la tabo so. s* ti učioni možje lotih načrta za sestavo avtomobila, ki n« bi stal vvč kot 25.000 Kes. njegu prevozni strošlct pa ne več kot 5 vinarjev na. k>iot»eter. Moi-cta se vatu to ne rtji res in uit uit«; to nam lahko vsakdo govori. Kdo je se kduj videl, (hi bi prevoz t avtom bij skoraj zastonj? In vendar je to- resnica. Vozijo, katerega načrt se jo rodil v ured ništvu «Mladega tehnika», je dostopen vsakemu in ceto sam sj ga lahko, sestavi. Tajnost izvrstnih, lastnosti tega vozita leži predvsem v tem, da nadomešča eksplozivni motor elektromotor z napolnjevanjem akcmvMlatorjs». Tak pogonski način ima velike prednosti, zlasti za vožnjo po mestu, kar so »lasti preizkusili v Anglijt. kier je takih vdati ma tisoč« ir* izhaja, tudi za elektromotor iste pose ben časopis. Vozilo jie za dve osebi katerih teža rte sme presegati 340 kgt je 200« mm dolgo m: 1130 nun široko. Od tal do strehe meri 1500 mm; za pogon služi enosmerni motor z močjo štirih konjskih sil in uprav, itati ga je prav enostavno. Tfcče hitro, ne da bi b%, treba n urin.« napenjati spojko ali menjavati hitrost kot pri normalnem avtomobilu. Tudi ni treba imeti skrbi s-hlajenjem,, tòlto- je: torej voz. tudi v rtajvečji simi vnetno pripravi jeti. da odpelje. Koristno, j« tudi ker vozi tiho in ruiriro ter hitro, kar emirat» zlaefci pari vožnji skozi mesto, Ce akunudator enkrat nupol-ošin«,, sadbstuje te ta W0 km., Takih vozil seveda v« bodo- ìzdeloi'uH v serijah. kljub temu pa si ga bo lahko omislil vsakdo. Iziiefovali bodo same» posamezne sestavne dele, avtomobil P« st bo moral vsakili/ sestaviti som, kar i« mnogo pripomoglo k. tehaìénenuz znanju vsakega posameznik». Da. bi pa probleme sestavljanja čim enostavneje reiiH« je povabila redukt-ija tehničnega časopisA vsakega, kdor se za avtomobil zanima k sodelovanju. Ta sedaj so že izdelali prve avtomobile. ki so se izvrstno obnesli-b * b Češkoslovaški delavci so pričeli * lekmovaitje« *» povečarie proizvodnje. Med drugimi so se tudi delavci tovarne v Fronecu zavezali, da bodo povečali delovni učinek za 10 odst. in orodnih strojev za 29 odst. Celotna vreiiuosi povečafte proizvodi»ie leg.* podjetja bo mošal» ISO milijonov .'"....................................................................'»sss,.r lil ji li iPflPll ' ------- «=rr;~- —................ ............ _ = § tim I ilUlLIiliii JUGOSLAVIJI V ustavi FLRJ je člen, ki pravi: žene so enakopravne z moškimi na vseh področjih državnega, gospodarskega in družbeno poli-: tičnega življenja. Za enako delo imajo žene pra-E vico do enakega plačila kakor E moški in uživajo posebno zaščito v delovnem razmerju. Država varuje koristi matere in otrok z ustanavljanjem porodnišnic, dečjili domov in zavetišč ter s pravico mater na plačan dopust pred porodom in po porodu». Ze samo ta člen napredne ustave FLRJ nam je dokaz, da se je življenje za ženo v današnji Jugoslaviji popolnoma spremenilo. Prej potisnjena na stopnjo izkoriščane delovne sile naj si bo v tovarni ali kot kmetica in katere položaj se ni mnogo razlikoval od položaja kolonialnih žena, je danes zaživela novo življenje, ki ji je zajamčeno po ustavi. Da pa so zakoni stvarnost, nam je dokaz delo in življenje jugoslovanskih žena, ki so si v narodno osvobodilni vojni priborile s svojo pogumno borbo nov položaj in ki zdaj skupno z moškimi tovariši grade socializem na svoji zemlji, to se pravi: grade boljše življenje delovnih množic, neodvisno od zunanjih in notranjih izkoriščevalcev. Žene sodelujejo danes prav v vseh panogah državnega, kulturnega in gospodarskega življenja. V industriji narašča število žena delavk od dne do dne. V svoji zaposlitvi se bore za nove načine dela, za boljšo in čim večjo proizvodnjo. Od vseh udarnikov je 32 odst. žena. V izgradnji novega kmečkega življenja deluje žena, ki podpira predvsem ustanavljanje zadrug, v katerih je enakopravna članica ter postaja marsikje vodilna sila v upravi, dalje brigadirka, trak-toristka, ki se bori za večji donos zemlje, za gojitev industrijskih rastlin, dalje podpira razne gospodarske ukrepe, ki prinašajo napredek podeželju. V letu 1939 je bilo v vsej Jugoslaviji 3987 žena vpisanih na univerzo. V letu 1947 pa je število doseglo 13.840. Med temi so tudi delavke, ki so poleg svojega dela uspešno položile zrelostni izpit in se danes na najvišji znanstveni ustanovi strokovno izpopolnjujejo. Po končanih študijah dobe žene zaposlitev, kakor so si jo Izbrale: kot sodnice, zdravnice, ravnateljice šol, inženirke i. t. .d Prav vsa pota so jim odprta. Mati-delavka pa je še posebej zaščitena, kajti po ustavi je država obvezana ustanavljati porodnišnice, otroške jasli ter ustanove za predšolsko vzgojo. Po zakonu mora vsako podjetje, v katerem dela najmanj 20 mater z majhnimi otroki, urediti Jasli in otroški vrtec za otroke svojih delavk. Nenehno se bore jugoslovanske žene, da bi se kulturno dvignile, ker se zavedajo, da prinaša znanje največjo korist. Po svoji organizaciji Antifašistični fronti žena so žene Jugoslavije povezane z demokratičnimi organizacijami žena po svetu. Sodelovale so v vseh akcijah, ki Jih je izvajala MDFSK, pomagale sprejeti v svoje varstvo 11.600 grških otrok, ki so bežali pred monarhofašističnim nasiljem v Jugoslavijo. Kot članice izvršnega odbora in plenuma MDF2 pa se dosledno v imenu vseh jugoslovanskih žena v okviru MDFZ bore za mir in demokracijo. Vsi otroci v Jugoslaviji so danes pod skrbnim zdravniškim nadzorstvom, - — —« V jz*» uz.vzi sv V Ulil matere pa deležne pouka, da bodo svoje malčke čim lepše vzgojile Podprimo z našo brbo borbo žena za politične, gospodarske in državljanske pravice t tistih državah, kjer jih še uživajo! «raditi tudi vojno - V J i&‘-e «o H» i ^ . .«.ove 7„ «o «iijl n**® „oJsVi ,,.0 moč. i:u «al« ,ua;i,o „ „i,cc01' »»trs-»” ... * trito . pes « , V- to» žc“ .icicti, ti0 ’ pe g.cde (1 gdo i*51 itvcl- „ 9’v«*' n* n® -'V*- TkiamUe i* t&màni teHOHUfaMent Mie Mu geep&d&uki Mftiedek Izola je gotovo najlepše mesto ng zapadni obali Istre in dovolj je; da jo enkrat obiščeš, da stopiš enkrat med njene hiše, dovolj, da jo gledaš, kako se zrcali v divni gladini morja in ne pozabiš več njene slike, ki prežene v tebi vse misli o borni, pusti Istri. Ko pa obstaneš pred mogočnimi stavbami ob morju, si ponosen, da ta veMka in svetla poslopja niso več jame, skozi katere se steka zlato v žepe denarnih mogočnežev, temveč, da postajajo srce, skozi katero se bo stekalo delo istrskih mož in žena v široki svet, da se bo zopet skozi nje vračalo blagostanje v Istro, ki mora rasti in se tako otresti zadnjih ostankov svoje bornosti. Ko stopiš v eno izmed poslopij, te objame vonj po morski soli in ribah, (isti čudoviti vonj, ki je ljudem, ki ljubijo morje, tako bi se za hip ustavila pri svojem delu, dejala 25-letna delavka, ki že deset let dan na dan pred osmo uro vstopi v tovarno in sede k svojemu stroju, ki ji je pokoren, kot so pokorni drugim njenim tovarišicam spretni prsti. Povsod srečaš skoro same lene; v oddelku, kjer čistijo ribe, kjer zvijajo filete in jih zlagajo v Stopnjujmo borbo za znižanje cen življenjskim potrebščinam in za znižanje vojnih bremen. drag. Obstojiš na pragu velikega oddelka, kjer sede ob dolgih mizah žene in dekleta: gledaš jim na spretne roke, ki čistijo ribe hitro in vešče, občutiš, kako jih je vonj po morju priklenil nase, čeprav ga ne čutijo več, ker sede pri tistih dolgih mizah uro za uro, dan za dnem, leto za letom, nekatere tudi dvajset let in čez. S svojim delom so se spojile, tovarna jim je postala hov don). «Oh, še dražja mi je kot dòm, še teže bi jo pogrešala od svojega doma», je s sijočimi očmi, ne da Tržaške delavke zah tevajo dela in kruha škatle, kjer vlagajo ribe v sode, kjer izdelujejo škatla, kjer ovijajo škatlam napise «sardine v olju — Sardine nell’-olio —Arri-gonj Izola». 270 delavk, to je več kot polovica vseh zaposlenih v tovami Arrigor.i je žena in mladink. Iz same Izole so, mnogo jih je iz bližnje pa tudi iz daljne okolice, Največ jih je iz Kort. Zjutraj pred osmo uro je pred tovarno vse živo. Razgrete, smejočih in zdravih obrazov čakajo, da jim odpro velike, svetle delavnice, da sedejo na svoj prostor k svojemu delu. V prvem oddelku čistijo ribe, ki so jih v bogatih poletnih mesecih nalovili ribiči in jih nasoljene spravili v sode, kjer stoje do zime, ko jih ene delavke čistijo, druge pa zavijajo v filete in vlagajo v škatle. 150 škatel napolni v 8 urah ena delavka. Drugje jih zopet vidiš, kako čistijo večje nasoljene ribe, ki jih potem nalagajo v velike kadi, kjer ostanejo nekoliko dni v kisu, nakar jih vlagajo v škatle skupaj s kisom in narezano čebulo. V novem oddelku sede mladinke na nizkih stolčkih ob sodih, ter vlagajo vanje sardone: ko je sod poln, ga postavijo pod' stiskalnico, da ta iztisne še zadnje kaplje krvi iz rib in so te tako že pripravljene za izvoz. Na ta način hranjene ribe so sicer zelo okusne, ne ždrže pa tako dolgo, kot v soli ali olju in jih morajo zato Hitro uporabiti. Miza tam pod zidom je polna oljk. Ena izmed delavk stiska z malim strojem koščice iz plodu, druge pa vlagajo vanje sesekljane ribe, tretje jih zopet pokrivajo z malimi ploščicami, izrezanimi iz paprik. Vse to vlagajo delavke v škatle, ki jih nato še napolnijo z omako ali oljem in že so nove pošiljke pripravljene za izvoz. V spodnjih prostorih pa brr.e stroji: iz velikih pločevinastih plošč izdelujejo delavke na teh strojih pločevinaste škatle: ene pokrove, druge dno, tretje stranske pokrove. Preko deset tisoč pokrovov na dar. izreže ena delavka. Nevarno je to delo, ki terja od delavk na j več jo pažnjo, kajti le en sam nespreten gib, pa bi roka ne bila več za delo. In kako naj bi se ločila delavka, ki streže stroju že leta in leta od njega, ki je navajena nanj, kot mati na svojega otroka, pozna ga, kot bi bila pravi tehnik. Vsak njegov najmanjši del, vsako funkcijo, ki jo stroj opravlja, pozna. Tudi popravi in uravna si ga sama, čeprav je v oddelku strojnik, ki ima to nalogo, vendar ga delavka kliče na pomoč samo, če ji stroj kljub njenemu prizadevanju le noče biti pokoren. Tovarna ji je kot dom, stroj ji je kot drag otrok, delavke, ki sede okrog nje pa najboljše tovarišice. Vse so kot družina: Marija iz Buzeta, ki že dvajset let dela v tovarni, sedaj osem ur na dan, v letnih mesecih pa večkrat še enkrat toliko in ki je dala že tudi hčer v industrijo, je prijateljica Mariji in Pierini iz Kort, ki čeprav mladi, spadata med najbolj izurjene delavke v tovarni. Pa se ne odlikujejo delavke samo pri delu. Dekleta in žene so vse vključene v sindikat in prav Marija in Pierina sta tudi pri sindikalnem delu med prvimi. Ko pa jih zvečer kamioni odpeljejo na domove v njihove vasi, tedaj še vedno ne mirujejo. Caka jih mladinska organizacija, žene, pevski zbor, skušnje imajo za igro, ki jo pripravljajo za 8. marec, kajti povsod žele imeti delavke v svojih družinah, ker so zanesljive, marljivo, ker se prav delavke zavedajo, da je njihova dolžnost, da skupno z dekleti in ženami v svoji vasi grade politične organizacije in prosveto, da bo listo blagostanje, ki bo skozi tovarne pò delu njihovih rok prodrlo globoko med istrske griče, našlo ljudi pripravljene, da bodo znali pravilno izkoristiti nov čas ,v katerem žive. Delavke v tovarnah Izole Iju-bijo svoje stroje, ljubijo prostore KAPij- m Sovjetske ^ene v ■ borbi za mir V Skupnem delu raste tovarištvo in blagostanje Velika Oktobrska revolucija je postavila sovjetsko ženo v prve vrste demokratičnih sil, kt se bore za Svetlo bodočnost človeštva. V dobi osvobodilne vojne pa so se sovjeitke žene še posebno zanimale za mednarodno delovanje vseh žena; povezale so se z ženami, materami, sestrami, hčerami itd. vseh borcev, ki so se na fronti borili proti fašistom; prirejale so protifašistične mitinge in navduševale žene vsega sveta za borbo proti Hitlerjevim nasilnikom in morilcem. Primer sovjetskih žena je prite- A* V* i V«) SU' v* cS- AcV> O* » S' & I $ » l-.' r;>‘ e.il'41 nadarjeni študentki Adi Fi- :er f Okir ; *ef u«f :'*,auo ua‘'eiza Prcpo-vcdsPfrstop k predavanjem, ker je v c»a' Dijakinja se Je pritožila na prh#» rodišce ZDA in to je odio-č I0,L’J ti v Ckiatrmi cdprii po eb-no tj^ko šolo 'za črnce. V tej šoli bi v» Ac!» f Jer edina študentka Air-d^a bi velikodušno žrtvovala tudi®- da le ne bi beli Ijsdje prlš!.« v stl s črnim č’ovekom. Tako poj-niJij^1 v ZDA demokracijo] 'Med šed&cim u&UeijicdM «Hodila sem t> italijansko ljudsko šolo. Učiteljica, ki je itala pred vašimi klopmi, mi je bila tako tuja in zadnji dan leta sem jo gledala tako, kakor bi jo videla prvič. Naučila nas je sicer pisati in citati — a prav ničesar več- Da bi nas vzgojila v. Italijanke, kakor si je prizadevala, ji ni uspelo. Tistega pa, po čemer je podzavestno hrepenelo naše srce, čeprav še otroško, tistega nam ni mogla dati. Sola mi ni bila ljuba in komaj sem čakala, da zvonec naznani konec dneva, da topel poletni dan oznani konec šolskega leta, tiste puste, tuje dobe, za katero sem želela, da bi bila čim dlje za menoj in da bi se šolska vrata za menoj za vedno zaklenila». Tako je govorila dijakinja Danica na terasi učiteljišča V Portorožu in pogledovala na morje. »lil ilesleših izloih kruha Mimo blestečih, s pisano svilo in težkim baržunom obloženih izložb hodi dan na dan v trdo ra-ševlno oblečena tržaška žena-delavka. Mimo trgovinskih oken, ki so bogato obložena s kupj masla, klobas, jajčk, v katerih bahavo vise najrazličnejše salame in mastne gnjati, hiti na delo s sk«. rjo kruha v žepu. Da, zdaj hiti na delo, in srečna je, da ga je vendarle dobila. (Nadaljevanje Jfi dovolj, da bi z zaslužkom v |W}opijarni hranila svoja dva o-trifca in sebe, ker dela le 24 ur g, teden. Navezana je na svoje firi* e-< l°^e> na svojo voljo in -nihče drug in njen zaveznik. ^ t’Usnee, ki je sam zapravil *>e- kar koli je zaslužil, ji je bil J> v breme. Sel je po več letih wi °ta. v.svet — le sreča, da je stečo!°^ k* Z n^m tn njegovo nc- Ostala »Ohin -, ^e. sama z. dvema otro-«niT .^ai 'ma delo in dela v tri dni v tednu. V zalo-Ir” j(j zmanjkalo surovin, pa so (taialj skrčiti delovni čas. „i, tjhbilj so Jim tam na ravna-Sftvu, da bo trajalo to le dva ff, n.a> toda danes teče že - Četrti. *7*1 ao dejali, da bo tako še da-Ir^arpdi omejitve električnega f’ka. In naša žena bo zaslužila K°aiaj 3100 lir na teden zase in f9 svoja dva otroka. Vendar jih f^aj zasluži, a koliko časa še? l'phi so poslali na cesto toliko ničnih tovarišic! Obljubili so r?j» da ne bo za dolgo in to je k* ’? lani, a zdaj so še vedno na one 'mai° otroke... , *> zdaj ima delo. Pretolče se a jdba do tedna, ker si še dru-prot- pomaga: grc v okolico tja hii-r,1 2avljam) dela na njivi, po-niiv rndiž’ ki ga potem lastnica šiva0 na Rdeči most, pere, co z’, 7;lai Se nekako gre, čeprav oči rdeče od utrujeno-ea otekle od dvajset-urne- Javnika. *ada KSUa31^1’ k° k’'0 dcda v Ceto uro je stala v vrsti, d» dobila lonček redke «nineš*re iiioR)‘kakor nalašč ni nastno dobiti nikjer niti prilož-na ran,Zaaoslitve. Vzela je vrečo / tisti ° 1,1 čla tja ven iz mesta, nesrečni kraj; kjer kralju- je beda — na smetišče pri Zavijah. Pobirala je star papir, odpadke blaga, koščke premoga, kosti in nato, oprtana z vrečo, napolnjeno s temi dragocenostmi, počasi in utrujeno stopala proti domu. Izmučena je bila, ker je bila izmučena njena duša, ki je na smetišču v Zavijah doživljala tragedijo najbednejšega tržaškega ljudstva. Petnajstletni fantje in dekleta, ki so jim bila usta polna umazanih besed in kletev, a želodci prazni, so stikali po umaza- Jci se je lesketalo v toplem pomladnem soncu pod šolo. «In zdaj si se odločila, da boš sama stopila pred otroške oči. radovedne, vedno vprašujoče, odločila si se, da bo šola tvoj đom, tebi vedno odklenjen... Zakaj?» «Danes je. prt nas drugačno življenje. Danes vprašujoče otroške oči zvedo prav vse tisto, po čemer so naše zaman hrepenele. In prav. zato sem znova stopila »> šolo, prav zato, da, bi otroškim dušam odkrivala vse bogastvo lepote in znanja, jih vzgajala v sqobodi .za življenje. Posebno Resnična enakopravnost žena se ustvarja samo v resnično demokratičnih državah. nih smeteh, da so našli pohojen piškot, ki je padel pijanemu À-merikancu z mize v baru, da so ga potem požrešno pogoltnili, so utrujali njeno dušo. Ti bedni, zapuščanj otroci, ki se niti podpisati niso znali, ker se prav nikjer na svetu nihče ni brigal zanje, so ji, zarezali v srce tako rano, da bi tulila. Ni dovolj trpela za svoja dva nebogljen-ca, ne, že za le bedneže mora prenašati bol! In odločila se je: tudi če padem pod težo dela, moj otrok ne sme končati na smetišču, moj otrok se mora učiti, da ga ne bodo zaradi njegove nevednosti izkoriščali do zadnje kaplje krvi. In njena otroka sta sedela v (Nadaljevanje na 10. strani) tnale Istrane». «Da, posebno mode Istrane,» de krepko Jolanda iz Saletta pri Izcm li. «Kajti prav /strani smo bili med zatiranimi najbolj zatirani, med izkoriščanimi najbolj izkoriščani. In zato danes s obema rokama zajemam p.se, kar nam naši profesorji in vzgojitelji nudijo, da bom nadoknadila, kar mi ni bilo dano pred in med vojno, da bom sama bogata in tako svoje bogastvo lahko delila svojim mladim rojakom». «To vse čutimo danes‘kot dolžnost,» pravi dekle z dolgimi planimi kitami in resnimi očmi. «Kot obveznost, ki nas pra?) nič ne tare, temveč nasprotno, ki nam vliva poguma. Dolžnost čutimo pred svojimi brati, očeti, starejšimi sestrami in materami, ki so se borili za to, da nam je postala šola dom sreče in veselja — ker je postala, naša šola. In zdaj je na nas, da to šolo dvigamo od leta do leta, da bo poslala vzgoje-valnica samozavestnih, krepkih ljudi. In zato tudi nas vzgajajo tako». «Nikol: bi si ne mislila, da je življenje u kolektivu tako lepo,» piavi črnolasa dijakinja tretjega letnika. «Sc eno dobro leto in že Stopim na pot, za katero sem se odločila in ki prav za prav komaj čakam nanjo. Ko pa pomislim, da se bom morala, iztrgati iz naše skupnosti, mi postane tesno in žalost me obide». «Fes, v našem skupnem življenju ti dijaškem domu je toliko lepega, da se bom kar težko ločila od njega», vzdihne Nada. «Skupaj delamo, skupaj se zabavamo. Pa saj med našim delom in zabavo skoraj ni meje, kajti delo nam je tako dragoceno, da občutimo samo veselje ob njem. Učenje, priprave za kulturne nastope, kulturni nastopi sami, delo n učnih krožkih, literarnih, vse to nas pripravlja za našo življenjsko pot. Uspehi pa mm vlivajo poguma. Ko smo pripravile in izvedle Cankarjevo, zdaj Prešernovo proslavo, nato £ njo gostovale po bližnjih vaseh, smo imele še posebno zadoščenje; prišle smo med ljudi in to so naši prpi koraki v delo, ki nas čaka izuen šele in ki bo terjalo od nas. prav tako dosti truda in požrtvovalnosti kakor naš glavni poklic — poklic učiteljice». «Biti učiteljica je res prav poseben občutek, ki ga lahko doživlja le tisti, tei sc je zaradi ljubezni do otrok in njihovega vzgajanja odločil za ta poklic. Ko sem prvič stopila v razred, seveda le kot hospitanika, sem občutila, kako daleč za nami je tista šola, lei mi je bila tuja in mrzla. Prisrčnost in zaupnost, ki je vladala med učiteljico in otroki, temi malimi šolarji, me je vso prevzela. In ie sem skozi svoje polza-prte oči videla sebe, kako stojim pred vprašujočimi obrazi in jim odgovarjam na vse, kar me vprašajo, tia vse, kar znajo vprašati in česar ne znajo, pa bi vendar- ( Nadaljevanj e na 10. strani) gnil milijone svobodoljubnih žena in jih učil. Kako je treba ljubiti domovino. Sovjetskim ženam so se v borbi proti fašizmu pridružile žene Jugoslavije, Albanije, Bolgarije, Madžarske, Romunije, Francije, Grčije in Norveške. C< & 'U Sovjetska armada je premagala Hitlerja, osvobodila je milijone ljudi fašističnega suženjstva, vojna se je končala, toda fašizem ni bil strt, kajti ameriški imperialisti so takoj po vojni ustanovili fronto, sovražno Sovjetski zvezi in vsej svetovni de-■mokraciji. Demokratične sile vsega sveta so stale pred novo nalogo: obdržati zmago nad fašizmom na osnovi edinstva in vzajemnega dela ter ohraniti svetu mir. Zelja po miru je tedaj dvignila ne le demokratične evropske in ameriške žene, temveč tudi žene kolonialnih in nesamostojnih dežel Azije in Afrike, in jeseni 1. 1945 je bila na pobudo sovjetskih žena ustanovljena Mednarodna ženska zveza, ki si je zadala nalogo: Borbo proti reakciji, proti vojnim hujskačem in borbo za politične in socialne pravice žena. Toda čim več časa je poteklo od kongresa, tem težja je bila borba, kajti ZDA so včdno bolj poskušale utrditi svetovno gospostvo ameriškega monopola udušiti demokracijo ter so podpirale pro-fašistične režime. Da bi razbile edinstvo demokratične borbe žena, ustanavljajo imperialistične sile razne antidemokra« tične ženske zveze, toda kljub naporom imperialistov demokratične sile žena, rastejo in se krepe. Najsvetlejši vzgled so jim sovjetske žene, ki podpirajo miroljubno politiko svoje vlade, se bore za notranji razcvet svoje domovine, za pravočasno izpolnitev petletnega plana, kajti zavedajo se, da bodo tako pripomogle k še večjemu ugledu SZ, ki je največje jamstvo za mir v svetu. . ... --------,, «vwin ione«« reoKc - nesrečni kraj; kjer kralju- (Nadaljevanje na ju. sirani; [ prpi kotoki v aeio, ki nus tu'«* Za uspeh v šoli mora biti resnost na prvem mestu = ^^^Jjj^jj^jjjjjjjjjjjjjjjjjjjjtajijniillnnilUlHIHlUintiniliniittinnniHimHi .... ^ ............................................................................................... ............................................................................................................ . L- Misno blestečih izložb... (Nadaljevanje s strani 8-9) šcli, ko so njej znojne kaplje rosile čelo, ko se je tretjič ali četrtič vračala s pobio vrečo iz Zaveli. Zima, burja, mraz ~ nova žalost in trpljenje revežev- Njen sin ni imel čevljev. Kako naj bi mu jih kupila, ko je bilo komaj za polento! Toda ali naj ostane doma in sedi zavit v plahto, dokler nas pozdravi zopet toplo sonce? Morda bo zamudil dva meseca pouka, morda tri ali celo štiri? Potem ne bo zdelal razreda. Ne, svojemu sinu mora žrtvovati vse. Iz stare volne mu je splela nogavice in ga nato vsako jutro nosila na ramenih .v .šolo in ga po pouku zopet počakala, da ga odnese domov. Fant je jokal, sram ga je bilo, saj je hodil v drugi razred, toda mati je vztrajala in se tako pretolkla skozi zimo. Fant zdaj dobro napreduje v šoli. V svoji materi vidi svetnico In je priden, zato da ji bo čim-prej pomagal, da ji bo s trudnih ramen vzel del bremena, ki ga je Kovač Ce ste bili samo enkrat na našem tržaškem ribjem trgu, kovača mogoče niti videli niste, tudi če ste bili dvakrat, morda ne, če pa ste bili večkrat, ste ga opazili gotovo. In če ste ga, tedaj gg ne boste več porabili. To je čudna prav značilna riba. Naši laški someščani mu pravijo San Piero, riba svetega Petra. Preden je postal sveti Peter visok funkcionar v nebeškem kraljestvu, je bil ribič. Vsak st$n je obdavčen, tudi ribiči morajo plačevati davek. Sveti Peter pa je baje bolj malo ujel in malo lovil, zato je malo zaslužil; niti za davek ni imel. Pač pa je nekoč lovil in ko je jemal ribo iz mreže, mu je pomolila v ustili denar za davke. Peter je denar vzel, ribo pa lepo prijel čez trup s palcem in kazalcem ter jo spustil nazaj y morje. Sled njegovih prstov se na ribi še sedaj pozna v obliki dveli črnih pik, ki sta obdani z jasnejšim kolobarjem. Telo ribe je zelo stisnjeno In pokrito z nekaj majhnimi luskami. Po hrbtu in trebuhu ima koščene roglje, a plavuti razpenjajo dolge bodice. Prva hrbtna plavut ima plavu tne trakove, podaljšane v dol. ge niti. Oči so blizu skupaj na čelu, usta podaljšana. Kadar ga ribiči ujamejo daje od sebe nek glas, kot bi krulil. Ker nima pljuč, ne more ta glas prihajati skozi usta, pač pa nastaja s tem, da drgne na poseben način škržne poklopce. 2 ivi po vsem. sredozemskem morju In Atlantskem oceanu, tudi v Severnem morju so. Nima stalnega mesta, je klatež, telo pa kaže, da je slab plavat-. Ocvrt je prav dobra pečenka. Ce želiš, ti ga prodajalec kar pripravi. Obreže mu plavuti, malo ostrga luskice, nato pa odlušči oba boka. Ostane le še hrbtenica, malo prebavil in glava. Boka lepo olupi in tvoja pečenka je pripravljena za cvrtje. Prav za prav jo je malo, je pa zelo okusna; ostalo glavo in hrbtenico pa prodajo prodajalci za brodet. Včasih te ribe niso cenili, češ da ni dobi-» Danes pa mu je veljava zopet zrasla. Meso ima dober srk. zelo dobro sc vre in še bolje prebavlja. Kovač živi raje na dnu; včasih se zgodi predvsem v jeseni, da jih ribiči ujamejo v jatah. tolik j let nosila in ki ga št nosi zanj m za njegovo sestro Da, mati, žena, delavka v trdi raševinasti obleki s skorjo kruha v žepu Je vendarle srečna, ker je močna, ker ie trpljenje .-kovalo v njej jeklen odpor in voljo do življenja. In koliko tržaških žen-Mlelavk doživlja podobno usodo, malo pa je takih, kj kljubujejo trpljenju z dvignjeno glavo- Mnoge je strla teža življenja. Zato ste prav ve, močne in krepke žene dolžne stopiti, naprej v prve. vrste; vam bodo sledile vse druge, ki se hočejo rešiti okov, da boste tako v skupni borbi izbrisale sramotne sledi tržaškega življenja sedanjonsti in preteklosti ter zadale smrtni udarec kapitalistom in imperialistom, ki vas izkoriščajo in ponižujejo! !< * :;t Dekleta, ki so stala na terasi učiteljišča v Portorožu so govorila, segala, v besedo druga drugi, nestrpna, da bi povedala čim več — kajti njihova srca so polna želja in načrtov, da bi njihova ožja domovina Istra vstala kot krepak branik vzhodne svobode, napredka in prosvete. Kako se obvarujemo prehlada Prehlad je neprijetna nadloga, ki doleti človeka večkrat v letu. Posebno vremenske spremembe, prepihi in vlažni prostori so često vzrok, da se nalezemo te škodljive neprijetnosti. Ni. pravilno, ie nam :ie prehlad nekaj netočnega, nekaj kar pride samo po sebi in zopet samo po sebi mine, kajti večkrat je ravno malenkosten prehlad vzrok težkega obolenja. Posebno obolenja dihal in dihalnih potov povzroči najgosteje ravno prehlad. To se zgodi lahko na tri. načine: 1. Zaradi delovanja mraza sc s/i-snejo krvne Impilare (najtanjše žilice) kože — in dotični del telesa ie bled. Ker pa je med temi kapilarami in onimi dihalnih polov neka medsebojna zveza, se reflektor-vo te zadnje razširijo in poveča se dotok krvi v pljuča in bronhije. Ce traja ohlajanje samo kratek čas, se kapilare na koži razširijo — listi del telesa poslane rdeč — kapilare v dihalnih potih pa se skrčijo, tako da ie večji dotok krvi o-nemogočen, Ce pa traja ohlajanje deli časa, se ta obrambni mehanizem ne razvija normalno, kapilare v dihalnih poteh ostanejo razširjene in kot posledica tega je večje izločanje sluzi, v kateri se povzročitelji bolezni laže razvijejo in množe. 2. Pljuča so lahko direktno oši:rido vana. če traja vdihavanje hladnega zraka dolgo časa, pri tem pa je krvni obtok w pljučih prepočasen. To se dogaja takrat, če človek dolgo sedi ali miruje in jo obtok krvi oslabi ien 3. Tretji važen vzrok je okvara obramba sposobnosti sluznice. Koža in sluznice ima io namreč sposobnost tvoriti protitelesa. Ce pa je zaratli prehlada ta sposobnost zmanjšana, lažže nastopijo vnetja, zmanjšana, laže nastopijo vnetju, bo jasno, zakaj so tako pogoste posledice navadnega prehlada razite komplikacija, kot pljučnica, vnetje rebrne mrene, bronhitisi itd. Gotovo je. dn je bolje varovati se bolezni, kot zdraviti jo. Tla tein tudi stremi In usmerja svoje delo socialistična medicina. V kronkret-nem primeru, kako se obvarujemo, prehlada, oziroma vnetja dihalnih potov? Glavno načelo je treniranje krenit žil kože. ker s tem ojačamo odpornost organizma proti prehladu. To dosežemo takole: 1. s spanjem pri odprtem oknu. 2. z zračnimi kopelmi. Zgornji del telesa slečemo ter opravi jamo vsa Utiranja opravila (umivanje, česanje, brit iv, telovadba) pri odprtem oknu. Paziti moramo pri tem, da nam ko-ii ne pomodri. Ta zračna kopel naj traja 10 do 20 minul. •?■ Ce si drgnemo telo z brisačo, namočeno v alkohol ali sluno vodo, ki naj ima sobno temperaturo, ka- sneje pa, s hladno vodo. Končno si suho telo otirajmo tako, da koža pordeči. 4. S pravilno obleko, ki ne sme bhi pretopla. Upoštevajmo načelo, da kratkotrajne razlike temperature premagamo z utrjeno kožo, nc pa s spremembo obleke, 5. S treniranjem grla. Vsa raz-kuževalna sredstva so škodljiva, ker samo dražijo sluznico, ki potem laže oboli. Zaradi tega ni treba v profilaktične namene nikdar uporabljati hipermangana, vodikovega prekisa itd- Najboljše je grgranje s slano vodo, toda samo pol proceutno. To so giacivi, temeljna načela. Ce se Jih bomo držali, se bomo utrdili in nc bo nas vsaka sapica iztrgala za dan ali dva iz delovnega kolektiva. Če pa se za tako utrjevanje čutimo prestari, pa vzgajajmo v lem smislu svoje otroke? T. B- DROBNI NASVETI Ce ti kane olje na svelle usnjene čevlje, raztopi r.okoMko jelenove soli v vodi in ko se začni peniti, umij z njo madež, nato pa i> ■■•;ušt s čisto mehko krpo. Ce se ob robu kopalne kadj nabere umazanija, jo odrgneš z mešanico dobrega praška, ki mu d'v Uje.š nekoliko kisa. Zrcalo in šipe, polne madežev, operemo najprej z vodo, nato pa j ili obdrgr.enio a špiritom, končno pa je z zdrobljenu kredo in svilenim papirjem. Umetno svilo peremo le v mlačni vodi in z milom, ki ne vsebuje str de. V milnici umetno svilo ožerou-mo ter jo nato splakujemo v mlačni vodi. Važno je, da vso milnico dobro Izperemo; Osušimo pa svilo tako, da jo ovijemo v belo ruto in ko je vlažna, jo zlikamo z ne prevročim železom. Svelle kožnate rokavice operemo v mih iei; da koža ne otrdi, dodamo milnicj nekaj kopljle rafiniranega olivnega olja ter posušimo rokavice v senci na prepihu. Krompirjevi olypki so odlično sredstvo zoper/ muzanljo, ki 3° puste muhe ni. sipah, zrcalili 'n steklu. Ce nam preostane sneg iz b< ija-ka, tedaj posvežimo z njim usnjene prevleke. Jajca ostanejo Ulje sveža, če vsako posebej zavijemo v papir. Kiitcloi/a[f:c v marnu Poljedelstvo: Zaradi izredno le- pega vremena so večinoma vse naše njive preorane ir. pripravljene za setev. Letos so nam že dani pogoji za uspešno spomladansko setev, še bomo >e zemlji dobro pognojili in se oskrbeli z dobrim kalivim semenom. Najbolj zgodaj sejemo paš ona semena, ki potrebujejo mnogo vlage (grah, leča, bob, detelje), dalje takšna semena, ki potrebujejo za svojo rast daljšo dobo in 'so najpbčutljivejša za pozno slano j.ara rž, jari ječmen, jara pšenica, oves, zgodnji krompir, korenje). Potrebno je, da pregledamo njive, na katerih raste ozimno žito. Letos zima ni privzdignila ali j1 izrila rastlinic, zato ni treba va- I Ijati žila, da sc zopet sprimejo korenine z zemljo. Ne smemo pa pozabiti na gnojenje žita s kalcijevim r.itraioHi, Za njivo pšenice, ki meri kakih 1000 mž, potrebujemo od 10 do 15 kg nitrata. j Zapomnimo si, da krompirja no i sadimo na sveži >’r.o.\ Uporabljajmo Hod umetnih gnojil vsaj superloslat. II Živinoreja; Topli dnevi nam sve Plujejo, da dnevno zračimo naše (hleve. Vseeno pa mor.-mo paziti, ds " se nam živina ne preliladi. r Čiščenje hleva naj nam po prva skrb tudi v tem mesecu, ker so či-I stost hleva, snažne živali in čist : zrak predpogoj uspešne živinoreje Kadar živina te/ko dela, jo je • treba posebno d jl?ro krmiti, ker sc zaradi napora in tudi zaradi menjave dlake bolj hitro utrudi; zato jo tudi bolj skrbno snažimo in pazi-1 mo, da se ne izmuči. V marcu in sploh v spomladanskih mesecih sc skoti največ pujskov. Oskrbuj in krmi dobro doječo svinjo, da dosežeš s pujski čim večji uspeh. Mladi prašiči se morajo mnogo gibati na zraku; tako se jim pljuča razvijejo in da jim kri živahneje kroži po žilah. Marec je eden glavnih mesecev za pokladanje jajc in valjenje piščet. Zato ne odlašajmo, ako hočemo priti do pisk, ki bodo pričele nesti že jeseni. Upoštevati moramo, da postanejo piske dobre kokoši-jajčarice le, ako podložimo jajca kokoši, ki najbolje nesejo. Pazimo, da se jajca med valjenjem nc onesnažijo, oa se luknjice. v jajčni lupini ne zamašijo z blatom, kei ) je nevarno, da se mladiči v jajcu J zaduše. TravnWvo: Nadaljuj z deli, ki jih nisi opravil v februarju. Sedaj je čas pomlajevanja travnikov, na katerih ni dovolj primernih in pravih krmskih rastlin. Ako je niša redka, jo moramo posejali z dobrimi travami, kot je mačji rep, angleška ljuljka in francoska pahov-ka. V tem mesecu lahko še gnojimo ravnikom s superiosfatom, a to ie mo tam kjer še ne začne rasti ava. Ako trava ze raste, gnojuno gnojnico. V inogratlruitvo: V vinogradu mo-Qinjo biti trte obrezane in povezane. !d>(sa ta dela izvršimo prej, preden "tjačr.e trta poganjati sok, ker sicer I črpamo trti popolnoma po nepotrebnem njene moči, ki naj služijo za bodoči zarod in grozdje. Zapomnimo si, da je ta mesec najaoljsi ža sajenje trt. Trte morajo imeti pognojeno iljo, ker iz nič ni nič. Kdor še JU gnojil, naj gnoji z domačim evskim gnojem, kateremu je do-"fcl nekoliko superfosfata in če le Utogoče tudi malo kalijeve soli. Sadjarstvo; Skrajni čas je, da od-slranimo vse nepotrebne veje, da drevje malo očistimo mahu in da jUi poškropimo z antiparasitom, fi-fùdrinom, neodendrinom ali kak-j^iim podobnim sredstvom. i^Cas cepljenja je lu. Pameten [J^djar si je ie preteklega meseca jdacrat cepitev m jin una seuaj ppo pri rokah. Cepiči morajo biti . f6 od krepkih, zdravih in nekoliko ^FUrejših drevea, ki dobro rade. Tu-J *l na okopavanje ih gojenje sad-, ^Ba drevja ne poza., pto. Sedaj je ' ‘Udi skrajni -čas, da vsadimo mlado j[, !®dno drevje. Glede tega si zapom-Juao. da je najbolj neprimerno me-I tisto, kjer je rasilo prej kako j 1-0 drevo. Zemlja je na tistih 1 I • mestih utrujena in izčrpana. Mlademu drevju dodamo oporo v obliki kola,, ki naj ne sega prav do krone, to se pravi, naj ne dosega [uve veje. Kletarstvo: V kleti moramo proti koncu meseca pretočiti vino, kljub temu da smo, ga pretočili že decembra ali v začetku januarja. S pretakanjem odstranimo ono drožje, ki se je preko zime izločilo iz vina. Vino ne sme priti v tople mesece z dražjem, ker bi se drožje. zaradi večje toplote dvignilo, lahko bi začelo gniti in vino bi se pokvarilo. % Tudi v teni mesecu moramo večkrat poskušati stanovitnost vina. Ako vsebuje vino preveč duha po žveplu, ga moramo pretakati na zraku, to se pravi ne skozi eev se-salke, temveč po starem načinu, da teče vino skozi pipo v podstavljeno posodo. V tem primeru moramo vino v posodi mešati z brezovo metlico. Polnimo sode, da se na pa vrš ju ne napravi vinski cvet. Ne hranimo v kleteh kisa, poljskih pridelkov in drugega materiala, da se na tem ne razvije plesen, ki zelo kvarno vpliva na kakovost vina. Slinavka in parkljevka: 1. na parki arkljevka: 1. na parkljih; 2. na gobcu; 3. na jezik u; 4, na vimenu. Vrtnarstvo; Vrtna zemlja mora biti rahla in rodovitna, ker le taka nam bo dala obilo zelenjave. Vreme je ugodno, sejemo solato, špinačo, radič, grah, beli in črni koren, redkvico, korenje, belo repo, rdečo peso in peteršilj, sadimo pa krompir, češem in čebulček. V zimskih gredicah vzgojene sadike zelja, solate, kolerabe, cvetače itd. presajamo na prosto. C e bo tako lepo vreme še trajalo, v drugi polovici tega meseca že lahko presadimo tudi kumare na prosto ter priprav- ljamo nove hrenove nasade. Škropimo rastline, ki so dovolj zrasle, s .'M odst. no raztopino modre galice. Blede slabo razvite rastline gnojimo z razredčeno gnojnico ali z raztopino apnenega nitrata (1 gr na 1 liter vode). Čebelarstvo: Pričenja se čebelarsko leto. Preglej svoje panje, ali je povsod matica. Brez nje ni uspe-iru. Posiiaži panje z grebljico. Pri pregledu moramo tudi ugotoviti, če so panji dovolj močni, če ne. jih ob priliki združimo. Kako sadimo trte V čem je vzroJc, da se nam trte čestokrat ne primejo? Nedvomno sc pri saditvi ne ravnamo po tehničnih navodilih, ki jih danes z0 kalijeve soli in fiO amonijevega sulfata. Ko smo tako dv kraja trto zagrebli, zagrnemo s kupčkom dobre zemlje ali penim tudi spojni del na Irti in cepič. To ima gotovo svoj namen. Na ta način zagotovimo prijem in tudi preprečimo, da bj sc mlada rastlina izsušila. V maju spet odgrnemo kupček zemlje, da se prepričamo, če cepič morda le ni pognal korenin, ki jih mommo takoj odstraniti, nato pa kupček zopet nakopičimo in pusti- mo rastlino v tein položaju do julija. Za časa insti je treba trto večkrat škropiti proti peronospori. Le s takim ravnanjem pri sajenja trt, smo lahko gotovi, da se bodo vse cepljene trte nedvomno prijele. KMETIJSKI SVETOVALEC ODGOVARJA AS. z Ojičin — vpraša.: Imam njivo, ki nj bila več let gnojena in na katero mislim vsejati deteljo. Hlevskega gnoja nimam, zato mislim uporabiti »metna gnojila. Katera mi svetujete in koliko na ha? Kdaj naj sejem deteljo? Odgovor: Na 1 ha vzemite 5 stotov superfosfata, 1 stot 40 odst. kalijeve soli in 20 kg žveplenoki-slega amoniaka. Vsa tri gnojila premešajte, potrosite in podorjite en teden pred setvijo. Kot vidite, smo Vam svetovali tudi nekoliko dušičnega gnojila, ker potrebujejo mlade rastline nekoliko dušika v svojj rani mladosti, preden si ga morejo same črpati iz. zraka. Deteljo vsejte nkolj polovice meseca marca. ^ ■> Obrezovanje sndneza ilrevla Brananje in gnojenje pšenice z dušičnimi gnojili Letošnji posevki ozimne pšenice ne kažejo prav dobro. Pozna setev in malo padavin je povzročilo, da je pšenica zaostala v rasli. Seveda ni še obupati. Se je čas, oa spomladanski dež okrepi rastline in da se te dovolj ukoreninijo. Ni pa vse v tem. Podvzeii moramo pravočasno nekatere ukrepe, s katerimi bomo dosti pripomogli, da sc zviša hektarski donos za nas tako važne kulturne rastline. Zarodi pomanjkanja dušičnih gnojil se je zemlja izčrpala. Zemlji primnnjkuje hranilnih snovi in to pri pšenici predvsem — dušika. Potrebno je, da damo pšenici takoj prvi obrok (zadostuje le 50-00 kg. na ha.) hitro delujočih dušičnih gnojil — nitratov. Zemlja je tudi zbita; na površju se je napravila trda skorja, ki ovira rast rastlinam Cc se pšenica dovolj ukorenini — to leto bo najboljši čas v mesecu marcu — moramo z brano ali železnimi grabljami uničiti skorjo in na ta način zrahljati zemljo. Pred tem opravilom dodamo žitu drugi obrok dušičnih gnojil. Z branali jem predvsem uničimo, kakov smo že omenili, trdo skorjo, k- ne samo da ovira razvoj rastlin, temveč lahko privzdigne s skorjo korenine še slabo razvili!] rastlin, ki se zaradi tega posušijo. V tem primeru je prepotrebno, da zemljo potlačimo z lesenim valjarjem (rulo). Z bra-naujem uničimo obenem škodljive plcvelne rastline, ki črpajo rastlinam hrano in še bolj dragoceno vlago. Z brananjem razdrobimo skorjo in na ta način se zemljišče pokrije s tanko plastjo — podobno odeji, ki prepreči, da se iz zemlje gubi vlaga, ki os-fane tako na razpolago rastlini. Nekaieri kmetje bodo pripomnili, da je nevarno, da z brananjem uničimo dosti žita. V resnici je videti po brananju, da smo uničili posevke ali to traja le nekaj dni. Rastline kmalu oživijo in se bujno razvijajo, tako da je takoj vidno, katero njivo smo pobranali. Branajmo njive, ko so rastline dobro ukoreninjene — vendar ne prepozno, ko je že klas v zametku. Branajmo vedno ob suhem vremenu, ker sicer bomo več škothlj kot koristili. PARULUVUA ‘»SLINMfHA Ta huda kužna bolezen na gobcu in parkljih se je zopet pojavila v našiti krajih. Čeprav se je o tej bolezni že mnogokrat obravnavalo, sem mnenja, da nismo nikoli dovolj previdni v boju proti tej kužni bolezni. Slinovka in parkljevka je zelo nalezljiva bolezen, tako da se naš živinorejec niti ne zave in že jo ima v hlevu. Ta bolezen se ne o-mejuje samo na gobec in parklje goveda, kar je splošno mnenje, ampak napade celo telo. Bolezenske kali krožijo po krvnem obtoku kar je razvidno tudi že iz tega, da ima govedo pri tem obolenju tudi občutno vročino. Vidni znaki te kužne bolezni so gnojne rane na parkljih, na jeziku* na sluznici in celo na vimenu, Te znake, na katere opozarjani naše živinorejce, lahko opazimo že takrat, ko začne govedo v primeru obolelosti’ nekam cmokati z gobcem, ter se mu pri tem cede siine iz gobca. • Znaki bolezni na vimenu so bolj redka stvar. Kaj naj narodi živinorejec, ako opazi bolezen v svojom hlevu? Najprvo mora javiti bolezen pristojnemu živinozdravniku in občini. Zakon, ki sc tiče javnega zdravstva, je zelo strog. Zelo pogostokrat se dogodi, da ae bolezen zakriva, ker se živinorejci boje nadzorstva v hlevu. To skrivanje ima to slabo stran, da pride človek navidez že zdravo živaljo pre- marsikdo iz nemarnosti lahko zanese bolezen naprej, ker pride z navidezno ze zdravo živaljo prezgodaj iz hleva, ko je bolezen se skrita med parklji in drugod. Tudi hleva nekateri nujno' ne razkužijo po bolezni ter puste tako ognjišče za nadaljnjo širjenje bolezni. Priporočamo živinorejcem, posebno tistim iz vasi, v katerih se je pojavila bolezen, da skrbe v hlevu za čim večjo čistočo. Posebno je paziti, da ne zanesemo v hlev bolezni z okuženo vodo. Kjer pije Živina cele vasi, tam je največja možnost okuženja. Ne puščajmo v hlev tujih ljudi. Tudi ne objskuj sosednjega okuženega 1‘leva! Ne hodi brez potrebe na živinske sejme, ko že ljudje pripovedujejo o bolezni! Ne dovoli, da bi perutnina brskala po hlevu, tudi ta lahko prenaša bolezen. Razkužimo hlev s kreolinom (eno žlico kreo-lina na en liter vode). Imej pri rokah vedno tudi živo apno. Ivo pa je že bolezen v hlevu, je najbolje, d g vzameš čislo belo cunjo ter jo pomočiš v slinah prvega obolelega živinčeta z isto cunjo potem obdrgneš gobec vseh goved v hlev». S tem skrajšaš potek bolezni, ker bi se živali Itak same v presledkih okužile in bi zdravljenje trajalo več časa. Tudi postane bolezen od živali do živali silnejša, ker se bolezenska kal bb prehodu skozi več goved luliko okrepi in huda vrsta te obolelosti je tu. Daj govedu mehke in nekoliko tečne krme; žal pa neha žival v mnogih primerih prežvekovati, ker občuti žival bolečini! ran v gobcu. Napajaj obolele živali v hlevu, ker bi jim morebiti prehitra sprememba zraka škodovala in bi se jrm noge morebiti še bolj razbolele, ako jih voziš na dvorišče. Dajaj obolelemu govedu postano vodo, to je. drži vodo za napajanje v hlevu v posodah, katere si poprej pripravil v času od enega do dragega napajanja. Kako zdravimo obolelo žival? Gobec ji izpiramo z mešanico kisa in vode, ali pa z 2 odst. no galunovo raztopino in morebiti tudi s kakim drugim razkuževalnim sredstvom. Parklje izpiramo z razredčenim kreolinom, lizolom. 5 odst raztopino modrc galice, ali pa z dragimi podobnimi razkuževalnrmi sredstvi. Kdor pozna vsa ta sredstva in obolele živali pravilno zdravi, pri tem pa se bolezen ne boljša, to je da živali predolgo ne prežvekujejo, ali žival zaradi obolelih parkljev predolgo šepa. takrat ne smeš odlašati: pokliči živinozdravnika, ter ** ravnaj po njegovih navodilih!! 12 LiuotKi TEDNIK *MRrE maIerovà i Pfl m »Naš najstarejši hodi tri ure daleč k stari materi, ki ima kozo in mi pusti za male otroke pol litra mleka na dan«. »Minuli teden sem stala v vrsti za kruh celo v tržnici. Tam so mi strgali predpasnik, mi ruvali lase z glave in me pohodili«. »Človek bi raje ne jedel«, je jokaje tarnala tretja.« Kako dolgo bo še to trajalo? Saj nimajo več nikogar, ki bi ga mogli tja poslati!« Zunanjost teh žena je bila zaznamovana s krutim pečatom prekletstva dela Njihove velike roke, izmaličene z opečeno lovico, v kateri so rile od jutra do večera, zato da bi druge, bele in negovane roke mogle izbirati svilo in nak fc njihove ploske prsi. ki so izgubile ženskost zaradi napora mišic, njihovi ravni boki. ki j h je izčrpala noseč- nost, njihovi obrazi, ki j h je izbičalo neurje, in Sedela je Sc vzravnana, razvneta, s sklenjeni- nikoli se ni mogel otresti misli na mnenje in sod- 50 ugasnile, ker niso užile pomlajujoč h po- eti rokami, česar se ji v cerkvi ni dogajalo, ko je bo svoje okolice razen v trenutkih, ko je šlo za bm* radosti, vse to je pričalo o vel kem ponižanju y dvorani zagrmelo ploskanje. Ustrašila se je ne- njegove najbolj življenjske koristi. V takih tre- človeka. Z vsak m pogledom je Lenka razodevala koliko, ko pa se je ozrla in videla na človeških nutkih je pozabil na vse, pretrgal odločno vse ob- sv°io ljubezen za te žene, ki jih je rada imela za-obrazih nevsakdanji zanos, se jo odločila in za- zire. pa naj ga je še tako bolelo, in se obupno bra- zoljo njihovega trpljenja za njihove otroke brez ploskala nekajkrat z dlanmi, da bi tudi ona izra* nil, če treba tudi z narejeno božjastjo. detmstva, ki so delali ob boku svojih rod re!jev žila zahvalo, medtem ko so drugi tako hrupno ka- Njegov vedno enaki obraz pa ni skoraj niče- ot^ trenut^a' ko so lahko držali opeko v roč'cah, da zali svoje zadoščenje. sar razodel Lenki o splošni zmedi, v katero so ga bi imfi dovo1' kruha, za vse delovne može n že- Ko je prihodnjo nedeljo šla po stari navadi spravili ti dogodki. O kratkem boju med hrepene- nc> m'adnstnlke, ker so bili iz ničnega razreda, iz v bubenčevo cerkvico zgodaj zjutraj, ni prišla niti njem po njej in strahom pred osmešenjem pa ji ni razj;eda liudi' ki n:so ničesar imeli, kakor ona Vse do svoje klopi. Cerkvena ladja se ji je zdela pusta sploh ničesar razodel. tc ^ene’ vdove, starke so se ji zdele najboljše po* im stvarna kakor branjevska izložba, okrasi ih ki- »Ah, dragi prijatelj«, je rekla Lenka in nena- ^tvo revolucije, ki bo v svojom ognju sežgala pi preračunljivi, in prazen je bil zvok orgel, na doma odrinila njegovo roko, »ko bi bilo to res kater'h se je nekdo vadil, prenehal sredi tona, se vrnil k začetku, ponavljal ton in obstal na tistem nepremostljivem mestu. Marija se je zmrzljivo zavila v šal in z drob »Pa to sc lahko zgodi«, je zatrjeval Borek. »Ko bi to bila resnica tedaj prisegam, da bi bila pripravljena na vsako žrtev Delavski razred, doslej suženj, postane hipoma gospodi Proletar- nimi koraki z izrazom odkritelja novega sveta za- ska si,b del^,nih ijudi. cdina upravičena sila pustila stari cerkveni kraj, o katerem je zdaj vedela, da je njegova lepota in poezija lažniva. Vrnila sc je domov prepričana, da je b’la po- na stari svet, ker niso imele kaj izgubiti.., »Razen svoj'h okov«, je zaključila v mislih z znane kr latice Od takrat je bila Lenka neutrudna obiskovalka shodov. Borko jo ie seznanil s staromestn mi brlogi, kjer so stanovali siromaki med St rimi stenami kletnih stanovanj, šla je skozi Novi Svet, četrt lajnarjev in berač c, seznanila se je z okolico svetu! Konec izkoriščanja človeka po človeku. Se mi blede? Je revolucija na pohodu?« . . SSiSišas-r« 3: rsHJIfSs 5~ sS-S&Siš» Pred hišo jc ustavila Borka, ki je tako hitel, Pr0Srarmi’ m tak,h’ kl J‘h bo rodl1 P°lozaj«. da je niti ni videl. Pride ura, pride veliki dan, »Greste k nam, gospod Borck? To je lepo, že obzor s plamenom je obdan!« davno vas nismo videli«. Lenka jc ponovila v mislih ljubljene stihe. »Je^ gospodi ena doma?« je vprašal, kakor da »Medtem je treba iti med ljudstvo, na shode. ima ne-aj nujnega. spoznati njegovo razpoloženje in naznačiti možno- »,Te. Zdaj jc bila vedno doma. Pregovorila sti Imam nckaj shodov, ako bi vas zanimai0 . I I sem jo«, sc jc pobahala Marija. nove tožbe in kletve, spoznala nove načine izkoriščanja revn h. Bila je v stalnih stikih z drlovni-mi množicami Niihova usoda ni bila usoda posameznikov, marveč drama celega človeškega razreda in Lenka je čut la vsak dan bolj, da je njihova. Naposled je tudi ona izpregovorila na shodu in to je prišlo samo po sebi V nekem bližnjem kraju je zbolela govornica, k bi mora'a govorip o „ . , , . . . , . . , »Vzemite me s seboj! Moram biti pri tem! Položaju žena v današnji družbi Bil je to priliub- .To k <**«>. '» 1' dob'»«, jo ft pohvalil Ho&m dc|ati 2 vam,, bom J» & nckaj lJe„ pred™, Sen,kih vhodov Borek ic prliel k C; .. ...... , , • • povedala!« Lenki, kakor da je gotov da bo prevzela nalogo. Marija pa je videla, da jc zaposlen z drugimi, »Danes imam shod pri opekami to ni daleč Ko sc ie obotavljala v zadregi, jo ie pregovor i od nHh kl SC I,L mC>re nitl ZahiP 0t trgat otl vas, zvečer pridem po vas Obuite sc dobro, na ta nač;n> da P ie d::1 osnovne točke govora in Borka Jo rada videla. Prvič je Ml k „Jeno ,am bo bržkone blatno, ta kakSno toplo ruto. sa J* l™orič,l « prizanesljivosti posMcev rojstne vasi in v vseh rojakih je videla nekakšne ko se bc>mo domov!« 1° t^o se je Lenka znašla nekega večera, ko svojce, čeprav ni nikogar sovražila. Že v tem je »Skrbna Marta! Ko pnhruje revolucija, vas bo si je še v vlaku s tresočo se roko pr pisala nekaj imela zadoščenje, da jc nekaj dosegel. Bila je ve- tutb tcdaJ skrbelo če imate dobre čevlje za b!a- pripomb, v dvorani delavskega doma v industrij-sela, če jc imel kdo uspeh, vselej je bila priprav- t<)rl<< se ic smejala Lenka. skem mestu. tjena pohvaliti in se veseliti z vsakomur Ko jo jc Borek pa jc vedel, da ima prav, a kakor ved- Stopa na oder, medtem ko jo izpreletava vro- pretekel. da bi odprl starodavno leseno leso v pre- no si ni upal zagovarjati svojo namišljeno smeš- č>ca in mraz in je tarča pogledov N ma več ob-graji, ki je ločila stopnice od mostovža, jc rekla nost. čutka telesnosti in je vsa zbrana, kaj bo povedala, z nek’m zanosom nanj: Na shod niso prišli samo opekarji, ampak tu- Predsednik je odprl zborovanje in zdaj ozna- »Ko bi rekel, tla bo tisti fant iz Hradčank po- di njihove žene in Lenki se je zdelo, tla tudi otro- nja. da bo govorila tovariš ca Bilanska. stal v Pragi gospod, da bo moder kakor doktor in ci. Ozka in dolga gostihvška soba jc bila nabito Lenka vstaia, noge ji klecajo od razburjenja, ima pred sabo še kdo vc kako pot? Je mlad in ta- polna. Možje so bili pomešani, bodisi stari, bod si listek v roki trepeče ko metulj. Mladi dekliški ko marljiv!« invalidi; tudi nekaj dopustnikov je priš’o, a težko g!as je iZpregovor 1 nekaj stavkov po načrtu t>o- Nov?ce, ki jih jc Borek prinesel Lenki, so bi- si razlikoval vojaka od civilista; vsak civ list je vora Plašnost se umika navdušenju Zakaj vsi ti le zares čudovite. V severni Češki sc je uprl cel hnc! na sebi kakšen kos uniforme, trn forma pa je ozebli obrazi žena, ogrnjene rute. gledajo nanjo polk, ustavil lokomotivo, obkolil vlak in ušel, na bila v četrtem letu vojne prikrojena bolj poirebam prijateljsko, spodbudno, kakor na svojo: frontah ljudje nc poslušajo več bodisi da sc dajo posameznikov kakor zahtevam predpisov Ženske n , c * , , | trumoma ujeti, bodisi da odrekajo pokornost; zgo- so sc gnetle na klopi poleg stene in šele ko ni bilo Pozdravljamo te pravijo »S. naša. o nas boš dilo se je. da so med bojnim odmorom vojaki iz tam več prostora za nobeno, so boječe in z ob o- ^vor la česar si same ne moremo pojasniti. Go « obeh sovražnih jarkov, ki so si zelo blizu, govori- tavljanjem sedle na stole okrog nrze Okrog sred- j,01-*’ IT-m ' il 1r, me’ da Sl p,rI’ h med seboj kot tovariši in složno udrihali proti nje mize je sedel krajevni odbor in zaupnik jc dal . ^ ofd b' nas pom o- vojni. V inozemstvu uraduje vlada češkoslovaške besedo Borku. vala. toda nas tud. prepričala o tem, kar tako rade države, v zavezniških armadah vseh bojišč so red- Borck je govori! o potrebi strokovne organi- , timo’ d.a Jc za nas da se morda ne- ne bojne edinice češkoslovaških legij Zdaj je tre- zacije o nezadostni prehrani, o tem. kako je tre- k0Č’ ptrocI' vendar izkopljemo z pod- ba, da bi delavska stranka vsaj na Češkem in Mo- ba ustaviti oderuštvo in razvil naposled sliko so- zem, . 'h blkei1J- na sončno luč da zacelimo ra-ravskem izvršila določene priprave, da je ne bi dobnega položaja, iz katerega ni b'!o drugega iz* I!C’ kl SC na.m r,c ',C|? z'rav,ld na smetišču bede. presenetili razni mogoči'dogodki. hoda nego mir Grobna tišina ie spremljala Por- . .m°Tr u118-1!;* vrde druzben< nered, ampak posta- »Kaj se pa utegne zgoditi?« je vprašala Len- kov govor Osamljeno je obtičal v dimu kakor dre- jajo ' 0 0V.' j°r "' ka s plamenečim srcem. yo v megli, nihče ni ne s klicem ne z vzd bom izra- T Je Lenka pustila zapiske in govorila o »Vse. ‘Lahko izvojujemo socialistično repu- zil mnenja nc odobravanja Šele ko ie iz govora feiP' ,r 'evy n!e3 zorelo od prvega spoznan:a In vzletela beseda mir, so mu odgovorili beli žepni jc pošiljala v dvorano stavek za stavkom, s® robci na obrazih žena in močnejše žarenje kadečih ]l oSi P'amtefe od notranje ginjenosti V sleherni »Zares?« Lenka jc prijela Borka za rokav za zapest in se isker tobačnih nadomestkov. ga obrnila z obrazom proti sebi, da bi mu videla v oci in našla morda v njih več, kakor so povedala njegova usta. poslušalki se je sprost la ukleniena nezadovolinos* Naposled jc Borek končal svoj govor, nekaj a dnčvne tožbe zoper pritisk bede so sc pod voli' rok je zaploskalo in čez nekaj trenutkov po- vcjm Ltmkm'h besed izpreminjale v tovariški Cn* Borek ie Kil ~,io • , . mcmbncga molčanja je zaupnik naznanil, da tova- ° ppra in uPora- bil z (»rabil Tei l- 1 JiV vc , skušnjavi. Skoraj bi riš blagajnik sprejema prispevke za odsek in za po- ^ sleherni osebi se jc odprl maihen ognjen’^ be vse: ,v ’z-bn,.I?”lj' i7.se* h.^n0 organizacijo. Zborovalci sp sc nekoliko zga- Glej, og(?nj šv;ga na dan. prekipevajoče be* be vse k ir ’. p - 1 * 1 ‘ »»'eno .organu hu. da sc ne biVotme5n rTn f ”eaotpvosti bl s.tra- nili. nekateri so vstali, drugi odšli gruče so se zb?- sede lijejo iz ust. Med klici pritrjevan-'a pdàjo n« ie bil nmnt-'i njenr, • i » Strav,Mrc,d rale, okrog Borka se jc zgrnilo nekaj glav. Vsi so Lenko kakor smolnata senca nenadne kretnic ra*' noma Sv !T; ^ ^ oiivcK od,<,žili l,risi,i'nc ■»«*' idc «>•< » 1 budijo v nlcj vedno kc in broSure pod vadetinf?,!,™^ K^ l«.tal«t «W Tnjm tam so sc ozrli, slave; takoj jib llprémeni v brajde, da bi iih v»1 ra! pokazati odločnost. ke in b. ure pod vzdetim imenom Kadar b: mo- previdno dregali s komolcem in namignil? na ne- videli in presodili Tu pa tam se jztcgnció roke nfld ... , T naredit- vekkopotezno katete obiskoralce shoda ki só b li 'zključeni iz obrazi in dokazujejo, da je nastal med množil fen SfefrjfeSL* ™r- ? f »»«• fspbpib Porodil Lenk, ie sedla med žene in v ta „ovorico živ spoi Di. I.™ka “ tikai ob to negotovost zavolio strahu pred osme- kratkem so bile v pogovoru o večnem. neutrudHi- »Sem kos niiboveoa tnl™« s i ; G U m 1 S" H @ Si»! ^-IN NJENI FUNKCIJI'-™ M e d mnogimi definicijami, kaj ja umetnost, se mj zdi Se zmerom najbolj razumljiva in točna tista, ki jo je izrekel Shakespeare v «Hamletu», da naj namreč drči u-metnost tako rekoč zrcalo svoji dobi in človeški družbi. Umetnost naj bi bila torej izraz dobe in njene družbe, utelešenje teženj in dogajanj v človeštvu v določeni dobi. Izražala naj bi njene misli, njena stremljenja, prikazovala naj bi njen obraz, a obenem že nakazovala pot naprej, razgrinjala perspektive bodočnosti in napredka. Kajpada ne moremo zahtevati, da bi n. pr. ena sama slika, ena sama novela, pesem ali kompozicija izražala vse to. Sele celota vseh umetniških stvaritev lahko poda kak celoten prizor. Dalje je umetniška stvaritev posameznih ustvarjalcev odvisna od njihovih značajev, od temperamenta, od njihovega duševnega nastro jen ja. Bolj statičen opazovalec bo n. pr. slikal rajši tihožitja in pokrajine, bister opazovalec človeških značajev portrete, dinamičen duh pa kompozi, cije, v katerih nastopajo skupine ljudi v njihovih različnih funkcijah. Kakšen pomen ima umetnina, bodisi slika ali kip, drama, pesem ali novela, arhitektonska stavba, muzikalna kompozicija itd. za človeško družbo? Prvič mora nuditi človeku nekaj lepega, na čemer se e veseljem ustavi njegovo oko, njegova duša in srce, nekaj, kar dvigne njegovo življenjsko radost in zavest samega sebe in človeka v njem. Drugič pa mu pomaga k i-dejni jasnosti, k spoznavanju človeka in družba, ga postavlja v tok družbenega in zgodovinskega dogajanja, slcratka, stopnjuje njegovo osebnost, pomaga mu razčiščevati notranje konflikte, osvobajati ga egoizma in zaprtosti vase ter ga sproščuje in napravlja vedrejšega in sjMsobnejšega za življenje. Ce naj bo umetnost zares izraz dobe in družbe ter dogajanja v njej, kot je dalekovidno izpovedal Shakespeare, potem je jasno, da moramo Iskati tudi v sodobni u-metnosti izraz naše dobe, našega družbenega dogajanja in naših ljudi. Gotovo je laže zaslediti te elemente v pisani besedi ali drami kot Pa v sliki, kipu ali celo čisto muzikalni kompoziciji. Toda bister ojxi-zovalec bo zasledil na primer tudi v sliki ali kipu elemente svoje dobe, njenih stremljenj, njenega družbenega ustroja. Na primer slikar-portretist bo naslikal človeka v tej in tej nošnji, obleki, s tatom in takim izrazom, delavca, Športnika, šiviljo, ki se že po zunanjih momentih ločijo od sorodnih objektov pred 100 ali SO leti. Tudi pokrajina se spreminja; nove stai.be, tovarne, asfaltirane ceste. Kajpada so vse to še zmerom samo vsebinski elementi. Globje zajema duha časa stih ali oblika, v kateri se pojavlja taka in taka vsebina. Na današnji razstavi opazimo na Primer — v glavnem in mi splošno '— dvoje dokaj različnih, da ne Tečem naravnost nasprotujočih, sl pojmovanj oblikovanja _ določenih )>redmetov. Krivično bi bilo, a priori odklanjati ta ali oni način gledanja na slikarske predmete. Priznati moramo vsem dobro voljo in veliko resnobo, s katerima izvršujejo svoj lepi in težki poklic ter z njima u-v elja vi ja jo in razvijajo svoje talente. Upoštevati moramo dalje, da je vprav umetnik najbolj občutljiv ?a stremljenje in utripe svoje do-bC' svoje družbe in človeka, ki živi v tej dobi in družbi. Tu pa se pred nas postavlja Izredno zanimivo in poučno opazovanje. Iz Pariza, ki Je še zmerom kulturno in umetniško središče Za-'tiada, se je razširilo po vseh zapadnih in srednjeevropskih kulturnih in umetniških središčih, neko določeno gledanje na umetnost, ki Oa tia splošno lahko označili hot ‘fuzkroj oblike in barve v njune finente. Kubizem, sur realizem. abstraktna umetnost, t.i. ek-"Pres'onizem so samo posamezne Enačbe in variante tega razkroje-,,Qtocf/a gledanji!. Posamezni umet niki. kot n nr. Kondinskp, so pri-to gledanje do absurda. V Parizu so bile razstavljene «slike», I do absurda. Vsak izmed njih se je ki so bile prelepljene z odrezki ‘ čutil suverenega ustvarjalca, izu- plakatov, koščki stekel, razbitimi škatlami, dà, in nekdo je na svojo sliko prilepil celo — metlo, čisto navadno in pravo metličko! Veliki mojster in pokretnik te umetnosti razkroja, diabolično genialni izumitelj neštetih — iz-mov baje je prešel že, danes SO letnik, GO različnih fazi — namreč španski Parižan Piccasse — je potegnil za seboj v prej omenjenih čeni obraz. Podajala je, skratka, njeno’ karikaturo. Po pnH svetovni vojni je zajel ta razkrojevalni val tudi nekatere umetnike v Sloveniji. Videli smo kubizem, ekspresionizem in surrear Hzem. Toda to pojmovanje je ostalo tuje tako slovenskemu ljudstvu kakor tudi umetnikom, ki so se drug za drugim vrnili k realistič-nejšemu pojmovanju svojih objek- Objavljamo referat o umetnosti na splošno in o njeni fukciji, ki ga je imel tov. dr. Bartol Vladimir ob zaključku razstave slovenskih tržaških umetnikov, prirejeni na čast 100 letnice smrti največjega slovenskega pesnika Prešerna. središčih celo plejado umetnikov in umetniških eksperimentatorjev, ki so poskušali na svojo pest iztakniti zopet nove smeri, odkriti nove svetove, izvesti razkroj še dalje, mitelja novega, svojega lastnega sveta. Na vprašanje, zakaj tako slikajo, je bil odgovor številnih teh umetnikov ta: stara vsebina je izčrpana, stare vrednote so v razkroju — ali pa: naša umetnost je persi-flaža, klofuti zanikrnemu meščanskemu in malomeščanskemu okusu. Tako gledano je imela kajpada tudi ta umetnost svoje opravičilo, svoj ruison d’etre. Kajti tudi ta razkrojevalna in razkrojena umetnost je držala ogledalo svoji dobi, svoji gnili, kapitalistični meščanski družbi, ji kazala njen bedni, spa- to»; že pred drugo svetovno vojno. Toda ko se je po zmagi nad na-cifašizmom začela graditi v Sloveniji in Jugoslaviji nova, socialistična družba po zgledu družbe v Sovjetski zvezi, ko so bile pritegnjene mi oblast velike množice, ko je bilo tem dostopno kulturno izživljanje, ki je na zapadu še zmerom privilegij samo maloštevilnih «izbrancev», so se stavile našim umetnikom same po sebi nove naloge. Borba za uresničenje novega družbenega reda je prinesla s seboj tudi novo vsebino, ki je terjala svojih oblikovalcev. Osvobodilna borba je bila prav tako polna novih vsebinskih elementov, zanosa in heroizma, zgodovinsko težkih in tehtnih dogodkov, ki so vsi kričali Na sKusdji z* «oieoruu looacaiuu po umetniških oblikovalcih. To vsebino pa zamore podati samo svež, jasen in realističen pogled. Ta razkol med dvema umetniškima pojmovanjema se odraža posebno jasno prav na našem ozemlju, na STO-ju. Tu ljudska oblast, na oni strani — anglo-ameriška vojaška uprava, ki je samo podaljšek zapadnega sveta. Zato se mi zdi tudi razkol pojmovanja med našimi umetniki razumljiv in ceto dò neke mere opravičljiv. Nihče ne more zahtevati od umetnika, ki živi v nekem drugem svetu, da bi podajal vsebino, ki je ne živi. U-metnost mora biti doživeta, če naj učinkuje na one, ki jim je namenjena. Je pa spet dolžnost umetnika, da neprestano raziskuje in, če treba, revidira svoje stališče, kajti tudi njegova umetnost služi neki določeni družbi, ima svojo določeno funkcijo v njej. dicMlue V okviru proslav ob stoletnici Prešernove smrti so orkester in zbor Slovenske filharmonije ter solisti izvajali kantato (Sonetni veneča, ki Jo je uglasbil slovenski skladatelj Lucijan Marija Škerjanc a * * Po težki bolezni je umrl sovjetski pesnik, katerega pesmi so znane in priljubljene ne samo v Sovjetski zvezi, temveč povsod, kjer koli žive narodi, ki Sovjetsko zvezo ljubijo Vasilij Ivanovič Lebcdev-Kumač. Bil je pesnik samouk in njegove pesmi, preproste po obliki, a globoke po vsebini so postale neločljivi del sovjetske socialistične kulture. Lebedev se je od prvega dne velike domovinske vojne boni v enotah sovjetske mornarice ter ustvaril v tistem času celo vrsto krasnih domoljubnih pesmi, med katerimi so najbolj znane «Pesem o domovini», «Sveta vojna», «Moskva v maju», «Pohod veselih dečkov», «Veseli veter» itd. * Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Jakova Cipcija gostuje te dni v Beogradu in Skoplju. S svojimi koncerti doseza orkester velike uspehe, vendar škoda, da ne nastopa predvsem s skovenskiml simfoničnimi deli, da bi tako seznanil srbske in makedonske glasbenike in ljubitelje glasbe z izvirnimi slovenskimi skladbami, g: 0 $ V Pragi so razpisali mednarodno tekmovanje v igranju na gosli, za nagrado Jana Kubelika, ki znaša 100.000 Kč. Mnogo violinskih umetnikov s celega sveta se je že prijavilo za to tekmovanje. •!* g: sj: 24-aprila bo v Zagrebu drugi kongres prosvetnih sindikatov Jugoslavije, v katerih je vključeno preko 70.000 prosvetnih delavcev. Kongres bo pokazal sliko ogromnih naporov, ki so jih kulturni delavci vložili v dviganje kulturnega nivoja jugoslovanskih narodov, predvsem vasi, dal bo pa nove smernice, ki bodo imele poudarek predvsem na ideološki vzgoji. g« g« ge Češkoslovaška republika je priredila razstavo svojega šolstva na Madžarskem, v Svici In v Berlinu, Smisel te razstave je pridobiti simpatije miroljubnim silam, predvsem mladini nove Češkoslovaške. JOHN GALSWORTHY * V 5 „Srebrna tobačnica Peta premiera našega gledališča Slovensko narodno gledališče neutrudljivo izpolnjuje svoj program, ki je od ustanovitve leta 1945 do danes ostal neizpremenjen. V svoj repertoar sprejema taka dela iz domače in svetovne dramatike, ki jih odlikuje zrela in dognana umetniška oblika ter plemenita in idejno napovedna vsebina. Naše mlado gledališče pogumno premaguje vse težat^e in ovire, ki jih pozna sleherni demokratični prebivalec tega ozemlja. Od angloameriškega okupatorja in njegovih domačih pomagačev — italijanskih šovinistov, do najnovejših «zaščitnikov» — grobarjev slovenske kulture na Tržaškem, vsi si prizadevajo nasilno zatreti slovensko gledališče. Njihove metode so različne, cilj pa je enak: nasilno preprečiti stik slovenskih množic svojim gledališčem. Nabito polne dvorane pa dokazujejo, da te v.ezi ni mogoče presekati, najmanj p« Z nasilnim uzurpiranjem nekaterih dvoran v tržaškem predmestju. V petelc, 4. marca 1949, bo SNG v kino-dvorani v Sklednju pi-edsta-vilo našemu občinstvu Johna Gals-worthvia. Kot letošnjo peto premic-ro bo uprizorilo njegovo komedijo v treh dejanjih (petih slikah) «Srebrna tobačnica». Angleški pisatelj John Galsworty jc našemu občinstvu bolj znan kot romanopisec. Zlasti njegov «Temni cvet» in «Saga o Forsytih» sta nasla mnogo čUateljcv. Njegove ........... mu sicer niso prinesle st-stouesa, vzbudile pa so obilo kritičnih prerekanj i« uvrstile avtorja med «kritike angleške družbe» m s tem tudi med kritike kapitalistične družbe sploh. John Galsworty se je rodil 14- avgusta 1867 v Coombeu v Surey. Njegov oče je bil odvetnik V Londonu. Ze v mladosti je spoznal «odlično» družbo, dodobra pa se je z njo seznanil kot odvetnik in kasneje na potovanjih. Za svoj roman «Saga Q Forsytih» je prejel 19J-Nobelovo nagrado. Bil je ustanotn-telj in predsednik PEN-kluba. Umrl je 31. januarja 1933. — 2 t-el jc v času ko se jc v Angliji pričela pre-grupacija družbenih razredov. »Viktorijanska dobo» (imenovana po kraljici Viktoriji), doba jačanja an- kracije, doba, ki je buržoaziji vlivala zavest s večnosti kapitalističnega ustroja, ta «večna» stavba pričenja v začetku našega stoletja sumljivo iiokati, Ob temelje te buržoazno — aristokratske stavbe se pričenja zaganjati val novega razreda, ki se je rodil z rastočo industrializacijo: delavski razred. Anglija počasi menja svoje lice. Prestrašeno zapir buržuj železna vrata svojih vrtov in sp umika v sive palače. Novi čas mu je za petami. Vznevoljen srda v smrdljivi avtomobil in se umika predrznim kolesarjem. Na staro in udobno kočijo padata pi-ah in pajčevina. Ko- je narisan portret «odlične» družine in njene sumljive vrednote. Za nas, ki živimo sredi kapitalistične družbe je «Srebrna tobačnica» zanimiva in aktualna komedija. Posebno zadnje dejanje, ki se razvija pred sodnikom, je napisano tako, da nas nujno spomni na stotine raz. prav in razsodb, ki smo jih doživeli v zadnjih letih na naših okupiranih tleh. Srebrno tobačnico je naštudiral režiser Milan Kosič. V glavnih, vlogah nastopijo Nada Gabrijelčičeva, Ema Starčeva, Rado Našerst, Joško Lukeš, Silnij Kobal in ostali. Jbč. Čitajte slovenske knjige! Zeljeznov-Gruen: Mladost pod soncem (igrica) 40.— A. Calciar: Komandant snežene trdnjave, br , • « » » 120.— »> 270.— Mitja Vošnjak: Naša velika matura, ppl, . . . , » 400,— F. Bublejnikov: Planet - zemlja, br, D 10O.— Lavo Čermelj: V svetu atomov, ppl, . . . . , l • • « D 420.— Aragon: Smrček dobri sosedje, br, , . , , . » 35.— C. Collodi: Trdoglavček ppl » 120.— Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICL nec je mirnega, izkoriščevalskega zatišja. Treba se je boriti proti ideji Marxa in Engelsa, braniti svojo «osebno lastnino» in organizirati stavkokaze... a nemirna doba iskanj novih družbenih pozicij je zapustila tudi v Galsworthyjv precejšnje sledove. Ni se sicer družbeno opredelil, vendar je s svojim zdravim in poštenim opisovanjem odkrival pereče socialne probleme, kazal na napake in zmote aristokratske kaste ter tako s svojim umetniškim delom objektivno služil napredku. «Srebrna tobačnica» nam n lahkotni konverzacijski obliki odkriva krivične odnose U angleški družbi. Na prav vsakdanjem primeru nam osvetli razredno krivičnost angleškega sodstva, ki ščiti interese vladajoče manjšine in se prav malo »V K rOMKMUM OBLKTMC!! Kakor bo ves Kulturni svet, predvsem pa Poljaki proslavljali stoletnico smrti velikega skladatelja P. Shopina, tako se pripravljajo predvsem v sovjetski okupacijski coni Nemčije za slovesno proslavitev 200 letnice rojstva velikega nemškega pesnika Wolfganga Goetheja. V Weimarju obnavljajo vse spomenike, ki so vezani na življenje ali delo velikega pesnika. Pripravljajo zgodovinsko-literarno razstavo, ki bo prikazala umetniško delo Goetheja m dobo, v kateri je živel. Ta razstava bo stalna in bo ostala zgodo-vinsko-literarm muzej. Dotiskali bodo zbrano delo pesnika v 6 zvezkih. Akademija znanosti pa bo izdala celotno njegovo delo. Uvedena bodo tudi odlikovanja in nagrade za velika znanstvena in umetniška dela, bodo podeljevati v spomin qleskega imperija, doba izrednega dajoče manjšine in se prav malo ki jih bodo podeljevati v s blagostanja in moči angleške «risto- J m eni g« resnico. Z duhovito ironijo | največjega nemškega pesnika. 14 SSESnSEGHSEJ. vzgoja Čustev ali «VAŠKA UČITELJICA» v Kinu ob morju V teh dneh igrajo v Kinu ob morju veliki sovjetski film: «Vzgoja Čustev» ali aVušIm učiteljica». Film je povest o življenju skromne ruske žene, učiteljice v oddaljeni sibirski vasi. Nekoliko scen iz filma «Vaška «čtteljlca» Sanjavo rulado dekle Varvara Vusiljecna Martinova se po dokončanem študiju odloči, da gre kot učiteljica v oddaljeno sibirsko vas predrevolucionarne Rusije. Visoka ■naloga vzgoje in ljudska prosveta postanejo pod njenim vplivom globok življenjski cilj skromne in silne ruske žene. doieska vera v svoje delo, sveta ljubezen do domovine sta ji pomagala, da je premagala vse težave. Ko so ji ugrabili zaročenca, študenta rei'ol ucic-narja, je Varvara Vasiljevna ostala sama sredi sovražne sredine; toda našla je pot v srca otrok in ni bila več osamljena. Po Oktobrski revoluciji šele začne eventi nje življenje. Njeni dijaki kmečki otroci postanejo pod njenim vplivom napredni borci za novo življenje. Vseskozi vodi učiteljico odgovornost za bodočnost svojih učencev, ki ji pomaga, da prenese še nadaljnje udarce, kakor smrt ljubljenega moža in odpor reakcionarjev. Varvara Vasitjevna txista.nr aktivni borec politike Komunisličue mil S A H * i # Holandska obramba kakor da se odloči za ta skok. SZ. a2>a3 Lb4-a5 Na Lf8 bi Ctni izgubil kvaliteto, n. pr 1*5 Se7 24. 1/Ù#: Se6: 25. US itd. 23. Te6-e7 IJd7-£5 24. Dc3-e5 IX5-e5: izsiljeno 25. LT4-e5: Th8-f8 26. Te7-h7: Tf«-f3: Četrti nagrajenec zadnjega šaropto- nata 11.RJ mojster iiabar il reala v je letos zelo močno igral. Odlično pozna »tvoritve ip igra L»nočem pozicijski: šah. N tt. kolu iampioiiata je lepo premagal juojstei- K.dl?iit&keaa. Holandska obramba Beli: Kabar Ceni: Kulžinski 1. dž-dt 17-f5 2. e2-e4 ------ Staimlon-ov gambit. Beli žrtvuje kmeta, da bi dosegej večjo aktivnost belih figur in čim preje priSel do napada. 2. --------------------- f5-e4: 3. Sbl-c3 Sg8-f6 4. Lcl-gS £7-g6 Neprijetna bj bila dolga rohada zaradi 0-W» 16, Tdel ter Se« in VM. 18. Tdl-el! Beli noče izgubljati časa za .osvojitev knseta po Sh5: j» ekislediio izvaja pritisk na e linij». 17. Lg5-f4: 18. Thl-h2 19. Th2-e2 Orni z 07-05 kmeta na e4 ne more držati zaradi L,f6: in Dh5+. Kato pa odvzame beli dami polje ha in ebe-nem pripravi mesto svojemu lovcu. 5. Ii2-h4! ------ S to ostro potezo hoče beli razbiti, zaradi zadnje poteze, oslabljeno črno kraljevo krilo. Beli ne bi nič dosegel, če bi hotel osvojiti kmeta e4 ».pr, Lf6:e£6: 6. Se4: De7 7. De2 itd. z enako pozicijo. 5. ------ LC8-R7 V partiji Pur-Opočenky, ki je bila lani igrana v Rogaški Slatini, je črni igral tako: d5 6. h5 L,g4? Črni hoče osvojiti kmeta na li5, kar je pa napačno. V nastalih zapletih je mojster Puc sijajno izkoristil oslabitev črnega kraljevega položaja. Sledilo je 7, Le2 Lei!: 8. Dež: Sh5? 9. ThS: gh5 10. Dlia.f Kd7 11. Sd5: £6 12. Sc3 Da5 13. d5! Lg7 14. Sge2 LcS: 15. Sc3: Kc7 1«. 0-0-0 Kb6 16. Td4 in črni se vda, ker ne more preprečiti poteze Ta4 z Beli iu dama bi bila osvojena. 6. h4-h5 d7-d5 Na 5. ------- Sh.5: bi bell po žrtvi kvalitete Th5: priSel v močan napad. 7. h5-h6 X.g7-f8 8 f2-13 DfW-d6 9. Sg>2 c Preprečuje grožnjo Dg3 + . 9------- - e4-f3: 10. Of3: c7.o6 11. 12. 0-VW) Sbg-d7 Sd7-P6 K namenom, da se s konjem doseže polje c4 in da lovcu c8 omogoči razvoj ter dolgo rohado. 13. Se2-f4 i,c8-t5 14. liO-riS I 31. XlU-ho: 32. LeS-it8: beli je dobil -tiguro in se je črni po nekaj potezah vdal. S»B-c7: Tf3-f8 2«'8-b8: XtUMiB: Hrvatski mojster Rabar je to partijo prav lepo odigral. In«. Sikuiek Boris Ili I Hilli partije na vasi in z njo so njeni', učenci, ki jih spremlja na velljcel podvige domovinske vojne. V jihtui! spremljamo uspehe njenih učencev’ in v njih spoznavamo značilnosti^ ki jih je v njih vzgojila učiteljica,' oziroma istočasno sovjetska oblast. In v usodi Varcare Vasi l. jev ne in v usodi njenih učencev gledamo usodo sovjetskega naroda. Glavna težnja filmskega avtorja, je usmerjena na razvoj centralne osebe; dejanje se razvija pontopo-t via od slike do slike, katerih vsaka' vsebuje dramatični konflikt, kij vsak daje nove črte značaju p;n fcovakem. Slišali smo mnogo prekrasnih melodij, toda tudi mnogo smo pogrešali kar bi nam laike Čajkovskega približajo. Okvirni način prikazovanja, ki ga v zadnjem času tako pogosto srečujemo, ni filmu v korist. S tem, d» položi režiser filmsko zgodbo v usta neki tretji osebi, filiti že ne učinkuje neposredno. Čajkovskega V zgodovini razredne borbe igra. jo žene vidno vlogo in predvsem v Oktobrski revoluciji so dokazale svojo ljubezen do svobode in vztrajnost v borbi za izboljšanje življenja; v SZ so bile važna opora v izgradnji socializma, tvorile so važen del demokratične fronte, danes pa stoje čvrsto na braniku miru. Filmska umetnost, ki je ena naj- Čitajte in sirite +mmu učinlcociiejših umetnost, prikazi/, ‘e lik žene na dva povsem različna načina. Kako jo prikazuje, je odvisno seveda od okoliščin, v katerih film nastaja. Nam je n. py. lil: žene, ki ga prikazujejo holywood sl:i filmi poiiednoma tuj. Nikdar ne nastopa v njem žena kot borka za izboljšanje slabih socialnih razmer, nikdar se ne bon proti fašizmu’. Pioti vopiohujskaškim elementom, kajti to ni t interesu ■škili filmih srečamo ženo v podrejenem odnosu do moža, kur je zdaj bolj, zdaj manj poudarjeno. Tudi je važna točka ameriških filmov rasna mržnja; tako n. pr. skušajo vzbuditi odpor do črncev dii pa prepričati gledalca, da je črnec sposoben 'le za belcu podrejeno delo. Problem prostitucije prikazujejo ameriški moralisti kot individualen in nedružbeni pojav in prav tako bi rad! dokazali, da je individualen pojav kriminalistika, čeprav je to - dete kapitalizma. Vse drugačne žene kot Hollywood pa nam prikazujejo sovjetski filini. V njih sre~ borbi proti fašizmu za zmago iti utrditev soe.uil'zrna. srečujemo jo kot organizatorko in voditeljico dela. tZena v sovjetskem filmu je tudi nežna mali, ki vzgaja svoje o-trake v duhu socializmu. Film nam torej predstavlja ženo iz narodno osvobodilne borbe, ženo Iz vsakdanjega življenja, kj se bori za kulturni in gospodarski napredek domovine. zagledamo prvič na platnu že kot odraslega moža, ne izvemo pa nič ti njegovi mtadogti. o vplivih, ki so ga izoblikovali v Skladatelja svetovnega slovesa. Tudi ni Čajkovski v filmu zasidran v dobi in okolju, v katerem je živel, s čimer bi iz-- Lop il e značilnosti njegove ruske «Ui.sbe. Iz filma tudi ne zvemo, kaj pomeni Čajkovski v ruski, kaj v svetovni glasbi. Spodobilo bi se tudi, da bi film prikazal vsaj kako sceno iz njegove opere Evgenij Onjegin ali Pikove dame in vsaj mimogrede omenil, zakaj je ustvaril operi na Puškinovo besedilo. Razen v nekaterih primerih tudi niso Čajkovskega glasbe spremljale Primerne slike, tako da opravičeno trdimo, da film ni bil izdelan tako kakcu- bi se umetninam velikega Čajkovskega spodobilo. DOMA Podjetje za proizvodnjo filmov LSR «Triglav fiim» bo v kratkem izdelalo Obzornik št- 32, sestavljen iz treh točk: 1. Ivan Cankar, 2. Novoletna Jel-ka, 3. Kongres AFZ. Pred kratkim je bilo ustanovljeno novo filmsko podjetje ju gosi» vanske armade «Kastava filma, ki bo izdelovalo predvsem vojaške filme. Sedaj je pričelo izdelovati svoj prvi dokumentarni film «Otrok ljudske revolucije», ki nam bo prikazal pogoje, v katerih je nastajala jugoslovanska mlada armada, kako se je borila in razvijala. * 1? Filmsko podjetje «Zvezda film» bo pričelo izdelovati prvo filmsko pravljico «Čudežni meč». Scenarij filma je napisal po motivih naših naroda ili pripovedk Vo jet. la v Kanovi C-. režiser filma «Nesmrtna mladost» in prvega jugoslovanskega barvnega filma Parada mladosti, ki bo prevzel tudi režijo. Film bodo snemali v .najlepših krajih Jugoslavije: Postojnska jama. Plitvička jezera, Otoki Brioni, Durmitor, itd. Isto podjetje no v kratkem dokončalo tri dokumentarne filme: mleHinska proga Nikšič-Titograd. «Delo naše kinemalografi.ie», tretji tiha pa je posnet v č« -1 V. Kongre--u KPJ. PO SVETU V Sovjetski zvezi je studio umetniških in dokumentarnih filmov v Aima-Ati izdelal dokumentarni tila) Koihium ognji. V filmu je prikazana elektrifikacija v Kazak-stanii. tš * b V Irkutsku so dokončali dokumentarni film Sovjetska Jakutija. V filmu jc zajeto življenje in napredek jakutskf ga ljudstva. e * Ukrajinski .--tudio filmskih kronik je dokončal dokumentarni filari «Z novim letom», v katerem so bili posneti vsi važnejši dogodki preteklega le la v Ukrajini. V Ukrajini so odprli v letu 194K 1193 novih kioi-inatografov in število obiskovalcev jc naraslo za 20 milijonov. Laureane Oiivt.-r, ki je ustviril film «Hamiei». pripravlja komedijo lennessee-ja Williamaa «Tramvaj — hrepenenje» davno vlogo bo igrala Olivier .rev» iena Vivten Leigh. 13 o (ti V letu 1948.. so v Angliji igrali 303 ameriških filmov (v letu 1947: 827), 157 angleških »i > ? j • i /11.m Ičrtf —It — - - — - ni v interesu ameriških , M raženih držav, njim gre pred- i Komsomolko vsem za to. da odvrnejo pozornost IOkupatorju, gledalca od vsakdanjosti. V amari-1 V filmu «Branila ženo, bi omenili sovictsld film «Prisego», v njem spoznavamo ženo v borbi za izboljšanje položaja, zeno, ki vzgaja svoje otroke v ljubezni do domovine. Veličina njene vloge v socialistični družbi je zlasti poudarjena ob koncu filma, ko se ženi Varvari Mihajlovni zahvaljuje Stalin, da je uzgojila take sinove. I Hm «7.oja» prikazuje mlado v junaški borbi proti kor tudi prvi slovenski film «Na svoji zemlji» prikazujejo požrtvovalnost in borbenost žena v osvobodilni borbi in. mnoge žene so v teh likih spoznale sebe. V nasprotju z dekadentnimi in brezidejnimi filmi umirajočega kapitalističnega sveta, nam ti filmi dembkradič~nih držav potrjujejo neizčrpno ustvarjalno silo žene, vzgajajo nas v plemenitem mišljenju in dajejo ženam vsega svetu jasne perspektive v borbi za ljudje domovino» I sko demokracijo. Sovjetski filmski igralec Čei'Jf asov v komični vlogi is Tržaška športaa nadelja Ena najzanimivejših tekem v nedeljo je bilo srečanje med Miljami in koprsko Aurore. Obe moštvi sta precej enakovredni in pričakovati je bilo ogorčene tekme. Milje so zamudile v tej tekmi številne lepe prilike za gol in to zlasti v 22. min. drugega polčasa in Aurora se je pokazala kot bolj solidno moštvo, z dosti boljšo tehniko in sigurnostjo. Tekma je bila borbena In se je končala neodločeno 0;0. Pristaniščniki so se predstavili sodniku v tekmi z dosedanjim prvakom s samo 9 igralci in niso mogli Skednju predstavljati kakršne koli ovire. Tekma se je končala s 4:0. Rojan je to nedeljo gostoval prt domačem moštvu v Umagu. Lahko rečemo, da je imel smolo. Njegovi igralci so bili borbeni, igrali so lepo, s poletom — toda vse to ni prav nič pomagalo, da ne bi vsak polčas dobili po en gol. Res je pa tudi, da rojanski napad ni mogel priti do besede, ker so vse njihove akcije obtičale zaradi krepke igre branilcev Umaga. V Boljuncu so imeli v nedeljo zelo razburljivo igro med OMMSO in Tovarno strojev. Končala se je s 4:0 za OMMSO, kar je pa po močeh posameznih moštev vsekakor pretiran rezultat. Dejstvo je, da je Tovarna strojev izvedla zlasti v prvem polčasu celo vrsto napadov, posebno pa v prvi pol url tekme, ko jo. je nasprotniku vseskozi diktirala na njegovem terenu in se je zdelo, da bo v vsakem trenutku padel gol Takrat je OMMSO zlasti reševala njena odlična obramba in vratar Mazzarella. Od ostalih tekem je še Piran premagal Dreherja z visokim 7:0, Arri-goni pa Meduzo z 2:0. Rezultat, ki ie pa vsekakor presenečenje, je bil dosežen v tekmi med Sv. Ano in Ko- SMUÒARSKE TEKME V Sapadi so bile v nedeljo tekme v smuku, ki jih je organiziralo Planinsko društvo. Proga je bila dolga približno 3 km z višinsko razliko 500 m in je bila precej težka. Prvi je bil I Giusti (CAT) v 2:27,2 min, 2. Vesel (.Planinsko), 3. Mauri (CAT), 4. Li-vini (Arsenal), 5. Košuta (PD), 6. St-vic (PD), 7. Cioccio (CAT), 8. Mos-setti (CAT), 9. Blazina, 10. Pavletič (oba PD). KOŠARKA Tovarna strojev je to nedeljo dala 1 lepo igro v dvoboju s Col-Ilvo, ki jo je premagala z 29:20. S tem je zasedla drugo mesto v kvalifikacijski le-1 stvici prvenstva košarke, Col-Ilva pa se je morala premakniti z drugega na tretje mesto. Tomažič - prvoplasirani se je spoprijel z Arzenalom in ga premagal z 38:27. V ženskem prvenstvu je Col-Ilva premagala Magdaleno s 15:13. * * * V Vršcu so postavili nov jugoslovanski rekord v časovnem letu z dvosedežnim jadralnim letalom. Postavila sta ga Sredoje Pajič in Maks Ar-beiter, lei sta ostala v zraku z jadralnim letalom tipa «£erjav» 13.01 ur. Na prvenstvu FLRJ je zmagal Marijan Magušar (Partizan) v smuku in Jugoslovani odpotovali na Norveško Priprave m smučarski teden v Pianici V nedeljo so imeli v Planici ni,p dolgem času zopet enkrat udele-novi SOmetrski skakalnic; ob lepem j žili skakalnih tekem v Planici skup-vreinenu in idealnih snežnih pri- ni z že prijavljeninij Avstrijci, Km- S tekme med tovarno Col - Ilvo strojev in Tine Mulej v slalomu. Prvenstvo Madžarske v hockeyu si Je osvojil budimpeštanski MTK. Prvenstvo Švedske v smučarskih skokih si je osvojil Evvrt Karlsson pred Karlom Karlssonom, Lundom, Hel bergom ia Liudstroemom. Parker UZDA) si je osvojil v Parizu prvenstvo Francije, ko je v zaprti dvorani premagal Francoza Cocheta S G:2, 6:4 in 9:7. likali zopet trening najboljših jugoslovanskih skakalcev, za katerega Je vladalo veliko zanimanje, tako da sta dva vlaka pripeljala 3.009 gledalcev. Vsi skakalci so skakali v izredno | lepem slogu, posebno pa so odlikovati Mežik, Pribovšek, Razboršek in Gašperšič. Janez Polda ,ie z zaletom skočil ! 70 m, 78 m, in 80 m, Mežik je ska-| kal s tričetrtinskim zaletom in dvakrat dosegel daljavi 70 m, enkrat pa 65 m Pribovšek je skočil 70 in 72 na, Finžgar 63, 69 in 70 m ter s polnim zaletom 77 m. Tl nerteUsk; skoki só bili zadnji trening Polde, Priboška in Klančnika, ki so odpotovali v ponedeljek, z beograjskega letališča na Nor- ci, Švicarji, Svedi in Italijani. V kratkem pričakujejo tudi prijave drugih dežel, ki bodo tudi poslale svoje reprezentance ker bo letošnja Planica ena izmed najpomembnejših evropskih letošnjih smučarskih srečanj. Sam spored smučarskega tedna od 7. do 18. marca bo sledeč: Prvih pet dnj bodo fnozemei in domačini trenirali smučarske skoke na novi skakalnici v Ptnnic' in v Krnici v slalomu. Prvo mednarodno tekmovanje bo v soboto 12. marea s tekom na 30 km. V nedeljo bodo ska'kalne' tekme; dopdldne bodo skakali na 80metrski skakalnici, popoldne pa na 125 metrski. Od ponedeljka pa do četrtka se bo- veško kjer sedaj sodelujejo na med-!do tekme v skokih nadaljevale. Za-n a rodne m prvenstvu in prvenstvi» I ključek tedna bo v Četrtek s velcsla-Norveške v skokih na slovitih tek- lomom vx Krnici izpod Kriške stene, mah v Holmenkolmu. Uz Trsta bo voz.tl v Planico posebni Prav to gostovanje jugoslovanskih vlak in že sedaj opozarjamo vse skakačev na Norveškem da tudi tiste, ki se bodo udeležiti te prfredit-mistiti. da se bodo tudi Norvežani j v >. da se takoj prijavijo stalungo, ko je zmagala Sv. Ana s 3:5. Skedenj 18 14 2 2 49 13 30 Aurora 20 12 6 2 46 14 30 Arrigoni 18 n 5 2 40 16 27 Milje 20 u 5 4 40 17 27 Tov. strojev 20 12 3 5 37 18 27 Umag 20 9 5 6 35 30 23 OMMSA 20 10 3 7 29 27 23 Kostalunga 19 7 6 6 36 -11 20 Piran 18 7 5 7 35 29 19 Magdalena 20 6 5 9 28 ■10 17 A. Ponziana 19 6 4 9 26 27 16 S. Ana 19 5 3 11 24 39 13 Pristaniščniki 20 3 6 n n 37 12 Meduza 19 4 3 12 20 42 11 Dreher 18 2 4 13 8 37 8 Rojan 20 2 3 15 8 66 7 Haše športno delo *v števil kali Veliko jih je meri nami, ki ne poznajo našega športnega dela od blizu. Ne obiskujejo športnikov pri njihovih vajah, ko se pripravljajo za nastope in se urijo, da bi prišli bližje v svojem spoznavanju tehnike in dobili moči. Vetiko jih je tudi med nami. ki se ne zavedajo, ko preberejo kratko časopisno poročilo o zmagi tega ali onega moštva v kateri koli veji športa, đa je zmagal tisti, ki se je ža nastop najbolje pripravil in da je bilo v eni sami sezoni žrtvovanih na tisoče ur za en sam silj: da se telesa naših mlađih ljudi razgibajo, da njihova pljuča globoko zadihajo zrak in se utrdijo, da bodo tako kljubovali vsem težavam v življenju. Lahko rečemo, da je naša športna bilanca preteklega leta uspešna. Vse naše športno delo je vodila in ga vodi «Zveza društev telesne vzgoje», ki si je svoje delo razdelilo na posamezne odseke. Prvi in najvažnejši je odsek za splošno vadbo, ki je v glavnem skrbel za rast naših telovadcev. Kdo se ne spomni lanskega prvega maja, ko je nastopilo na štadionu 4.900 telovadcev pestrih oblek, ki se kot val razgrnile v trenutku po telovadišču? Lep uspeh je bil tudi tretii telovadni nastop Prvega majo m da podčrtana© trdno voljo za uspeh, ki je prevevata vse nastopajoče, naj ža primer navedemo pionirje iz Medje vasi pri Nabreži- ni, ki jim je policija prepovedala pot z vlakom in so zaradi tega prišli peš v Trst, samo da so nastopili. Istra je praznovala svoj prvi maj v Kopam (31)00 telovadcev). Miliski okraj je imel svoj tik; ujni nastop v Miljah (700 telovadcev), openski pa v Trebčah. Izleta v Prago se je udeležilo 126 telovadcev, ki so s svojim nastopen' na največjem štadionu na svetu skromno, a dostojno predstavljali naše ozemlje. Prav tako ~o Tržačani nastopili na športnih slavnostih It i. liianske zveze za ljudski šport (UISF) v Bologni. V nogometno sekcijo je vpisanih poldni g tisoč igralcev. Za pokrajinsko prvenstvo je tekmovalo 16 moštev, za tržniku prvenstvo 14, miljsko 8 in istrsko 13. Ustanovljenih je bilo 14 novih mladinskih mo. štev in dvoje dijaških. ZA BISTRE GLAVE Kvadratna dvojica 1 ž 3 H Vodoravno in navpično: 1. srečka. 2. del telesa. 3. arabski knez, 4- mesto v Italiji, 5- kamen. 8. sorodnica. V- žensko ime, 8. reka v Srbiji, 9. otok, l0- mesto v Romuniji. Stopnice veznik pritrdilna besedica, žensko ime, pritok Drave, denarni zavod, panoga fizike, del slovenskega Krasa, napad. razdobje v kulturni zgodovini, vrsta proizvodnje, bralka. Namesto črtic postavi črke: A A AAAAAAAAAAAAA bcccddeeeefhiiii IIIJJKKLMNNNNNN OPRRRSSSSTTTT U U V Z. Prva navpična vrsta: ime in priimek slovenskega književnika 16. stoletja. Premikalnica kaseta kolovrat bakrorez kuverta vrnitev rekord zdravica- Premikaj te besede drugo pod Irii go v vodoravni smeri, tako da ■lobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah 1. zaliv v Jadranskem moral. 2. det zemlje, 3. mesto v Sovjet--.ki- zvezi. Rešitve STOLP: A. 1. gos, 2. pot, 3. trs, 4. net. 5. pod, 6. sil, 7. baj, 8. pri, 9 dob. 10. pok, 11. rez, 12. kol, 13. kor; B. Peter Vasiljev; C. 1. oda, 2. puh, 3. Ika, 4. Lin, 5. Aga, C. Ana, 7. zet, 8. lov, 9. ček, 10. oni, 11. uta, 12. dar, 13. Eta; A+B—C L g ©snoda. 2. potepuh. 3. trstika, 4. petelin, 5. Podraga, 6. Silvana, 7. Bajazet, B. prislov, 9. dobiček, 10. pokloni, 11. Rezjuta, 12. koledar, 13. korveta. KVADRATI: I. 1. Pazin, 2. Anita, 3. zimar, 4. Itala, 5. narav; H. I. Marat, 2. alava, 3. ravan, 4. Avala, 5. tanak; III. I. Vanek, 2. Alani, 3. nakit, 4. eniea, 5. Kitaj. OBICANJE PREVARE; 1. Hišo bi postavili na severno stran; 2. znamenje bi dali med 14. in 15. stran, ki sta tiskani na dveh listih Med 13. in 14. stran ne moremo dati znamenja, ker sta tiskarni na enem samem listu. 3. z osmimi deveticami sestavimo številko 100 takole: 9?) + J*". = 100 999 4. delite 1.000.000 zvedeli; 5. Hlebec tremi prerezi na osem delov na ta način, da ga najprvo razrežemo od zgoraj na dve polovici, potem obe polovici prerežemo, da dobimo štiri četrtine - vse skupaj pa prereže mo počez, pa dobimo osem delov. z 19 in boste razdelimo s Kupon St. lOl za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika LJUDSKI TEDNIK Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monleccbi b Rokopisi se ne vračajo Tekem v košarki se je udeležilo 16 moških in 11 ženskih skupin, rondar pa je število- moštev, kv goje la šport, dosti večje. Tekmovali so za prvenstva Tržaškega ozemlja in za poletni pokal. Moška in ženska skupina sta se pa udeležile balka-niade. V lahki atletiki se je za prvenstvo tržaškega ozemlja borilo 200 lahkoatletov. 15 udeležencev se je udeležilo balkanskih iger v Budimpešti. Največ odziva od različnih športnih panog je imel tek. Prirejenih je bilo 12 tekov čez drn in strn. Pri vsej svoji raznoliki delavnosti pa si ta odsek le nj mogel pridobili stadion za svojo tedensko vadbo. Tudi kolesarstvo jo pri nas pomemben «poit. Vsega skupaj smo imeli 30 tekem. Balkanskih igei- se je udeležilo 7 tekmovalcev: ki so na njih prišli istočasno na cilj in so si vsi skupaj delili 6. mesto. Na dirki okrog Slovenije je bil Bartoli četrti, Rebula pa šesti. Prvak ozemlja je Sosič Rudi. Kalesarstvo goji 14 društev I Odbojko je gojilo 12 moštev. Najboljši igralci so bili na Balkaniadi Sofiji in še danes ne morejo prehvaliti igre češkoslovaškega moštva, ki je zmagalo. Vseeno pa b) se ta športna panoga zaradi lepote, malih priprav in prostora lahko ša dosti boljše razvila Boks goji S imoštev. Najboljši boksarji so bili v Zagrebu, kjer so se. pomerili z najboljšimi jugoslovanskimi boksarji. Rokoborbo so gojili v sedmih društvih. Gostovali so v Zagrebu in v Mariboru. Na balkaniali so dosegli lep uspeh: Nacmias je bil tretji, Ruarv pa četrtv Čeprav imamo mori« pred nosom, se v plavanju nismo tako razvili, kot v drugih športnih panogah: ker so vsi plavalni bazeni zasedeni, tako da so morali naši plavalci tudi tekmovati v kontovelskem portiču v Cedazu. kjer so Imeli tri tekme. Plavanje goji troje društev. V veslanju je Izola, ki je. premagalo Trst, gostovala v Pragi. Na mednarodnih telunah v Beogradu sta tekmovala dva čolna. Moštvo CQL - H.VA je doseglo prvo mesto v drugi kategoriji, Piran pa 4. v prvi. Zimske športe so vadili Tržačani na Črnem vrhu, v Bohinj« in Pia* niči. V jeseni je ZDTV organizirala telovadbo za smučarje, ki je kot vidimo po uspehih v letošnjem letu, imela svoj uspeli. Baiincarji «o, čemur se bo marsikdo začudil najbolje organizirani izmed vseh odsekov. Včlanjenih je 14 društev, ki so razdeljeni na tržaško, kraško in istrsko cono. Tekem za Cebtilčcv pokal se je udeležilo 603 tekmovalcev. Od ostalih skupin imajo lovci organiziranih 843 člane, namizni tenis goje v sedmih društvih. izrciRio .pridni pa so eeromodclarji pri Sv. 1 Ivanu. 16 1! 1.11 i8=i»iritn£* MED VRSTAMI JUFCI Draga Jucal Kakor po deievnem dnevu prav tako na pustni torek iz zemlji požene seme vzklile so vse vrste šeme, Ta je slamnik imel na glavi, oni se pod krinko skrival, tretji si je obraz namazal, da ga tri dni je izmival. A brezposelnem je gledal in preklinjal to zabavo, ■ ker imel je prazen trebuh in skrbi prepolno glavo. Marec je, in prvi zvončki ponekod so že pognali, s tem pa še ni nič rečeno, da smo zimo že prestali. Za trgovce, ki pečajo se s prodajanjem premoga bila letošnja je zima prav nerodna jim nadloga, Ti trgovci prav gotovo radi bi za mašo dali, če namesto sončnih dnevov bi sibirski mraz učakali, in četudi nekateri bolj so za zapadno klimo, si s trgovskega pogleda le želijo rusko zimo. Sem na pepelnično sredo se pogreba udeležila, Pustu, veš, za eno leto večna luč ie zasvetila. Ko sem Pa domov prispela ni se dala luč prižgati, ker je radi nizke vode treba s tokom varčevati. Zdaj po dolgem sc presledku o Koroški spet razpravlja, Avstrija pa n.č ne sliši, da se koga zapostavlja; tudi o krivični meji z njo težko je pokramljati, ker jim dajejo podporo ljubeznivi oleati. A naj znanja ti gospodje, da nekoč se slavna Zala, ki ponosna je Slovenka, niti Turku ni podala. Prišli bodo enkrat dnevi, o katerih ljudstvo sanja, takrat bo za vse manjšine obilje blagostanja. Takrat se slavil Prešeren bo v Celovcu in Gorici, takrat n hče ne bo pljuval po slovensKi govorici. Ce ne bom se kmalu umrla, bom vse to še dočakala, Ce pa ne, na onem svetu v časopisih bom to brala. Zdaj te pa lepo pozdravljam in mi v kratkem zopet piši, spomni pa se na to delo, ko bo elektrika pri hiši! Te pozdravlja Tvoja Pepa! Cene padejo A: Neverjetno se je v Irstu vse pocenilo. Včeraj sem kupil čevlje za 5900 lir. Danes pa zagledam v izložbi prav take čevlje, ki pa stanejo le 5898 lir. Vidite, v onem samem dnevu je padla cena čevljev za dve liri. B:'To že hi nič. Tramvaj pa sc je od včeraj na danes pocenil kar za pet lir. A: Nemogoče! B: Točr.o. Včeraj je bila namreč nedelja in je stala vožnja 20 'lir, danes je pa ponedeljek, in stane k 15 lir. NOVI MODEL italijanske transportne ladje Kulturni zaščitniki ali zaščiteni kulturniki Sklenili so kulturni zaščitniki v Trstu, da bodo kulturo tako zaščitili, da ne bo mogel razen Vidalijevih pristašev nihče veS do nje. Ce pa zadevo bolj natančno pogledaš, ugotoviš, da so se ti zaščitniki zmotili. Sami so se namreč tako zaščitili pred kulturo, da je njej nemogoče priti do njih. V obrambo kulture je zadnjič nek tak kulturni zaščitnik zagrabil stol. ga dvignil v zrak in v obrambo kulture zagrozil občinstvu, da bo vsakogar po glavi, ki mu bo oporekal. Nato je Tržaški reakcionar po pustnem Vu vsak tisti, ki bi storil kaj takega naj se zaveda, da ga bo doletela enaka usoda kot odgovornega urednika «Primorskega dnevnika». Fašist Borghese, lastnoročno. Kravčenko in nje.qova knjiga Pravijo, da je te dni stopil Kravčenko po razpravi k svojemu branilcu in mu z nasmehom dejal: «Posodite mi tisto knjigo „Izbral sem svobodo”. Prav rad bi jo že enkrat prebral, da bom vsaj vedel, kaj sem prav za prav jaz napisal». Ni ga razumel A: Oh, kakšna suša, kakšna suša! B: Govorite o vodi in elektriki? A: Ne, ne! V grlu je suša, v grlu. Ce bi mi- dali 50 lir. da si kupirh kvartin vina, bi me suša nič več ne jezila. Imamo pretekla. «Messaggero Veneto» z dne 26. februarja t.l. je poročal med tržaškimi vestmi, da je predsednik cone sprejel odvetnika Fresca, kateri mu je predložil nek nov gospodarski načrt. Vest sama ni ne važna, ne zanimiva, a dični «Messaggero» jo Je malo popopral s tem, da ji Je dal tale debeli nrslov: Il Prefetto riceve l’avvocato Fresca. Med vrstami: Torej imamo v Trstu že prefekta in celò Prefekta z veliko začetno črko. Živela priključitev! — Pravijo, da ljudje pod starost postajajo otročji. O «Messaggeru» sicer ne moremo trditi, da je star list, pač pa ima njegova kultura častitljivo starost 2.000 let. Bo že nekaj na tem. o O o Jemljeno na znanje. Dne 25. febr. je bila v rimskem parlamentu buina razprava za adì sramotno nizke kazni, katero je dobil vojni zločinec princ borghese. V teku razprave ie notranji minister Scelba podal loie izjavo: «Vlada bo .spoštovala zahteve po pravici in svobodi ter je sposobna, d? vsem zajamči svobodo :n kaznuje vsako nasilstvo.» Zaključil o& Je razpravo sam predsednik vlade !>; Ca-speri s tem’e stavkom: «Vlada Ima zavest, da deluje v interesu demokracije, svobode in pravice». Meo vrstami: Jemljemo na znanje te krasne besede. Zdaj pa na delo, drago prijatelja Scelba in De Gaspe-n! Poskusita n.pr. v Gorici s rvojo «demokracijo, svobodo n prav :o». lam se še ni poleglo sploAo og>.učenje rad divjaškimi napa(^ 'zvršenl-nu pred očmi policije, ki so ;ih utr-pe'i Slovenci, ko so hoteli dostojno preplaviti svojega Prešerna. Avanti torej. Pokažita, kaj zmoreta!! o O o Otrok n-i javni dražbi. Iz Neaplja poročajo risti: Karabinerji so dne 26. febr, 1949 aretirali neko Merilo^Se pe, ki je na javni dražbi, prirejem kar na ulici, prodajala šestmesečno žensko dete. Vsklicna cena je bila 2000 lir. Pri zaslišanju je Marija èe-pe izpovedala, da so 11 dete izročili domači karabinerji v mestu Giugliano, ker ga njegova mati, brez -ostina sobarica, ni mogla hranit;. Njej sami je tudi usahnilo mleko, in kér je slišala, da so v Neaplju «dobri ljudje», se je cdicčila, da poskusi z javno dražile •. tem mestu. Med vr «ml. Neapelj ni daleč od hirna A r-rrrka vlada ne vidi te bede In ignorance. Naspro ro: Krepko nateguje kontrabas v orkeStru, ki svira zdrsano pesem o dvatisočletni kulturi in priključitvi Trsta. . o O o Mashall in Spaak. Ob koncu februarja je v Bruslju priredil klub «Ga-lois» banket na čast pris'ašem gibanja za evropško unijo. Predsednik kluba Je v svojem nagovoru poudar- jal potrebo, da se za bodočo združeno Evropo ustanovi enotna valuta, katere enota naj bi nosila Ime «mar-shall», a stotinka te enote naj bi se imenovala «spaak», po znanih dveh ministrih. Listi poročajo, da je bil ta šaljivi predlog veselo odobravan. Med vrstami: Predsednik kluba «Galois» je dober patriot in razumljivo je, da želj z novo valuto ovekovečiti belgijskega ministra. Ce pa bi bil ta predsednik Slovenec, bi Svoj predlog najbrže obdržal zase. Pasja spaka! Ta «marshall» Ima na svoji grbi že več nego 100 «spak». povedal-, da se je slovenskemu narodu rodil pisatelj Anton Prešeren na Vrhniki pr j Ljubljani in da so ga že takratne oblasti zelo preganjale zaradi simpati*erstva z Vidalijcm. Na koncu je vzkliknil: «Na mnoga leta!» Nato je položil stol na tla se grozeče ozrl po navzočih in še dejal: «P... madona, mi smo za novo kulturo! In kdor nj z nami, je imperialist!» Nato je sedel ta zaščit'.ik na kolo ter se odpeljal. Žalostno so gledali ljudje za njim, a-nekdo je pripomnil: «Ubogi fant, rajši bi hodil peš in si kolo vtaknil v glavo; tam mu namrej vsaj eno ‘zelo manjka». r - — >• n ^ ---- Izjava fašista Borgheseja ; Podpisani jaVn'p tijaVl-ani’’ na tem mestu, da bom - vsako;. ! r. ki bi me na ’.va! .«faš'st». nemudoma tožil pred tržaškim sodiščem. In Za špansko steno j*1 Ko je pozval Viđali svoje pri-stašei da naj dvigujejo krivične enojezične osebne legitimacije, je dejal, da bodo te nujno po-«ifrebno za izvrševanje volivne dolžnosti. Sedaj je Vojaška upra- va i/ le,, da za izvrševanje ta ke dolžnosti, enojezična osebna legitimacija ni nujna. Tako je padla Vidalijeva španska stena za katero... (glej karikaturo). Požigalec Giunta na obzorju? V zadnjem času se tižašk. neofašistični listi spet zaganjajo v slov nske šole na Tržaškem p-zemlju. Oh ie osebne Izkaznice Gospa Ana: Danes sem zopet stala pred uradom za izstavljanje osebnih izkaznic. Vam rečem, cele štiri ure sem spet tam stala. No, in končno sem vendarle dobila. Gospa Mara: Ste dobili legiti« macijo? Gospa Ana: Ne. Gospa Mara: Kaj pa? Gospa Ana: Kurja očesa na obeh nogah. # * * Tone: Si šel dvigniti osebno izkaznico? Tine: Ze trikrat. Tone: Pa sj jo dobil? Tine: Ze trikrat ne. Tone: A kako to? Tine: Ne verjamejo mi, da sena bil rojen. Tone: In kaj nameravaš sedaj narediti? Tine: Premišljam ali naj se še enkrat rodim. Najbrže pa se bom odločil, da sploh ne pridem na svet. Tako bom imel vsaj mir pred uradno birokracijo. * * P Pepe: Ali si že šel zamenjati osebno izkaznico? Pino: Ze, pa nisem nič opravil- Pepe: Kako to? Pino: Namesto, da bi mi izkaznico zamenjali, so pa zamenjali mene z nekim drugim. Tisti je P» že umrl. Svetoval sem jim, naj uvedejo nočno dežurno službo od dvanajstih do ene, ker imajo mrtveci le takrat dovoljenje za Kretanje. !!■ * o Cosila Lina: Včeraj je na uradu za izstavljanje osebnih izkaznic nekega moškega zadela kap. Gospa Reza: Ježeš! Ali se je la' ko razburil, kčv je ni dobil? Gospa Lina: Nasprotno. Brc* nadaljnjega so mu jo takoj na UcU - mesta izstavili.. In to ga je tako presenetilo, da ga je od sottWS* - presenečenja kap zadelfe