Posamezna številka 6 vinarjev« Slev. 100. Ljubljane 8 vin. v UM v sredo. 20. flVOUSlfl 1913. Leto XII. = Velja po poŠti: Za oelo leto naprej . . K 26'— sa en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto napre] . . K 24'— sa en mese. „ . . » 2'— ? opravi prejema, mesečno „ 1'70 gs Sobotna izdaja: = sa celo let( ......, 7'— sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inosemstvo „ 12'— Inseratl: Enostolpna peUtvrata (72 maj: za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ sa večkrat primeren pnpvit. Porsčna oznanila, zahvale. ssartUee Itt: enostolpna petltvrsta po 18 vla. Poslano: enostolpna petltvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, isvsemil nedelje in praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Toni red 93r Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. 6. — Hačnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravniškega telefona it. 188. CT* Današnja številka obsega 12 strani. Velik Čudež v Gorici. V Gorici sc jc zgodil pred nekaj dnevi velik čudež. Poslanec dr. Gregorčič jc sklical novoizvoljene deželne poslance k posvetovanju in, ko jih je nagovoril, je prišlo nad poglavarje goriških liberalcev makrat razsvetljenje, spreobrnili so se in odpovedali slovesno svojim dosedanjim zmotam. Izjavili so, kakor se splošno zatrjuje, tla stoje odslej na verskem temelju in da nimajo s hudobnim liberalizmom ničesar več opraviti. Ta nenavadni dogodek je tem čudovitejši, ker sc je izvršil tiho, med štirimi stenami ter ni bilo niti groma niti treska. Treba si je tudi ogledati može, ki so se tako čudovito spreobrnili. Gosp. Franko in Rutar, sedanja Gregorčičeva sotovariša, poslanca iz veleposestva, sta bila svoj čas od Gregorčiča radi njunega liberalizma hudo napadana in pri predzadnji volitvi celo vržena iz zbornice, češ, da radi svojih liberalnih načel nista zmožna za poslanca. Istotako tudi prvobojevnik vipavskega liberalizma poslanec Kovač. Podgornik je bil izvoljen od goriških slovenskih mest in trgov, ki so poprej volili Ga-brščeka. Ker je težko misliti, da bi se bili naenkrat izpreobrnili vsi bivši Ga-brščkovi volilci, moramo pač reči, da je Gabrščkov naslednik Podgornik bil izvoljen zato, ker jc veljal za čistokrvnega liberalca. Pri oni zanimivi seji sc je pa tudi on čudežno spreobrnil. Poslanec Miklavčič veruje sedaj vse, kar verujejo tudi črni klerikalci. Kraški Dominik jc iz hudega liberalca postal naenkrat mož najpobožnejših načel. Spreobrnili so se tudi prvaki in prvoboritelji kmečkega liberalizma na Goriškem, Mikuš od sv. Lucije, Furlani iz Prvačine in Gor j up iz Kanala. Samo za Gregorina se ne ve, ker ni bil navzoč pri dotičnem sestanku in torej ni mogel postati deležen milosti, ki jc tamkaj njegove srečne tovariše izjn-e-menila iz Savlov v same Pavle. Prepir med »Narodom« in »Edinostjo« radi programa novoizvoljenih goriških poslancev je torej sedaj pojasnjen. Ko so vsi ti možje šc bili navadni državljani, so bili z dušo in srcem pravi in pristni naprednjaki. Ko so sc pa podali v volilni hoj izvojevat si mandat, jili je »Edinost« prekrstila v dobre kristjane. Sedaj so pa še sami to potrdili in popolnoma slekli starega človeka, kakor pravi Sveto Pismo. LISTEK. Uporniki. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L č n a r d. (Dalje.) Ko je zaslišal raport praporščaka, je vprašal: »Kje sta Bczuh in Balik?« »Nista se še vrnila.« »Ot, daleč sta sc spustila, vražja sina!« Po kratkem premišljevanju je pa dostavil: »Tu naj ostane osem ljudi s podčastnikom, ker tovarišev ni mogoče samih puščati v blatu ... Pripravite sc drugi na pot.« »Dobro, da vi, Nikolaj Gavrilovič, puščate osem mož, vsled tega za morem vzeti s sabo v Tesno več stražnikov,« je rekel načelnik. »Ali vi, Foma Aleksandrovič, v Tesno?« »Grem preiskavat— ta vas je jako tnevarna.« »Vem nekaj o tem,« jc rekel poročnik, »skrivali so zločince.« Goriški volilci pa bodo zdaj imeli nalogo, da zasledujejo bodoče delovanje teh političnih krščanskih novincev, da ne krenejo s pota, zakaj liberalna natura jc železna srajca. Balkanski dogodki. ODLOČEN KORAK RUSIJE V CARIGRADU. Peterburg, 20. avgusta. Minister za zunanje zadeve Sazonov je ruskemu poslaniku v Carigradu naročil, naj zahteva od Porte določne in nedvoumne izjave, hoče li turška armada kraje, katere bukareški mir priznava Bulga-riji, zapustiti in se iz Dedeagača in La-gosa umakniti. Ako Turčija tega ne stori, bo Rusija eventualno odpoklica-la svojega poslanika in se lotila ener-gičnejših korakov. TURKI ZASEDLI KUČUK KAVAK. Sofija, :20. avgusta. Po živahnem boju z malo bulgarsko garnizijo so Turki zasedli Kučuk Ivavak, 70 km za-padno od Marice. Turki so masakri-rali bulgarske vojake in prebivalstvo. Zdi se, da Grki Turkom naznajajo, katere kraje bodo izpraznili, da jih potem Turki nadomeste. NEOFICIELNA POGAJANJA MED PORTO IN BULGARIJO. Carigrad, 20. avgusta. V včerajšnjem ministrskem svetu je veliki vezir poročal o stanju 'lieoficielnih pogajanj Med Porto in bulgarskim zaupnikom Načcvičem. TURKI TAJE, DA BI HOTELI ZASESTI KRAJE ONSTRAN MARICE. Carigrad, 19. avgusta. »Tanin« izjavlja, da Porta ne namerava prekoračiti Marice in ne stremi za tem, da bi dosegla mejo onstran reke. Ker nameni Bulgarije niso znani, je morala Turčija zasesti nekaj krajev v bližini Marice, katerih prebivalstvo je popolnoma zbegano. To pa ne more biti trajno. Porta v teh krajih ne bo postavila »nobenih oblasti in je svojemu poveljstvu naročila, da Dedeagača ne zasede, VELIKI VEZIR IZJAVLJA, DA TURČIJA NE GRE PREKO MARICE. Carigrad, 19. avgusta. Veliki vezir je izjavil, da Turčija ni zasedla nc Dedeagača, ne Gumuldžine, pač pa Demo-tiko, Ortakoj in Sufli, to pa iz taktičnih razlogov in ozirov na red. Turčija ne prekorači meje, katero je označila v svoji noti 19. julija. Armada ima tozadevno strog nalog. »Slišal sem o tem od batjuške,« je pritrdil načelnik ter si gladil košate lase. »Torej bodite zdravi, Foma Aleksandrovič, in ne pozabite mojih ko-zakov, da nc umrjejo lakote v tem pro-kletem kraju.« »Ne bojte se, Nikolaj Gavrilovič, ničesar jim ne bo manjkalo ... Tesna je premožna,« sc je nasmehnil... »na milo svidenje!« »Pozdravljeni in na svidenje!« Kmalu se jc razlegalo peketanje odhajajočih kozakov, ki so v koraku zategnjeno peli: »Hej, nad Domom, nad širokim, kozaki stojč, črne konje poje.« VI. »Imam sled.« Ta Besuhov krik so zaslišali ne samo kozaki in kmetje v gozdu, ampak tudi cela romarska družba, ki jc hitela čez kopice in lozc. trsje in bičje, po pogreza jočih se štorih, brodila v blatnem močvirju in stoječih vodah. Večkrat se je zgodilo, da kateri izmed romarjev, zlasti pa katera izmed romaric ni postavila noge na prostor, ki ji je bil pokazati, kjer se jc svet sicer pripogibal pod stopinjo, kakor na peresih, bil jc čezinčez zalit z umazano ANGLIJA SVARI TURČIJO. London, 19. avgusta. »Westminster Gazctta« svari Turčijo pred nadaljnim prodiranjem. Čc vsa svarila ne bodo nič pomagala, bi utegnila biti končno kaka velesila prisiljena k nastopu. Ako se to zgodi, jc nevarnost za Turčijo nepreračunljiva. Vsled zbiranja čet v Traciji so mnoge važne točke ostale brez vsake hrambe in bi seveda moral spor s kako evropsko velesilo ogroziti turško posest tako v Aziji kakor v Evropi. Turki naj nc pozabijo, da s tem, da prezirajo skupno postopanje velesil, sami omogočujejo in pospešujejo nastop kake posamezne velesile. FRANCOZI V SKRBEH. Pariz, 19. avgusta. »Matinov« dopisnik poroča iz Peterburga: Tu vlada mnenje, da so Turki egejsko obal zasedli na podlagi sporazuma carigraj-ske in atenske vlade. Ako se ta domneva uresniči, bi bila Rusija in clrugc velesile jako vznevoljenc nad Grčijo, ker bi bila vzrok novih težkih vznemirjenj v Evropi. Nasproino je pa tudi mogoče, da so Turki ozemlje ob Egej-skem morju zasedli samo s tem namenom, da bi ga kasneje zapustili pod pogojem, da jim ostane Odrin. Širijo se vesti, da bo Rusija Turčiji zapretila s prekinjenjem dipiomatičnih odnoša-jcv. Ta vest jc morda nekoliko prezgod-ja, a ni brez vsake podlage. Francoska javnost je precej v skrbeh, da ne bi se orientalno vprašanje zopet v celoti razvilo. NEMŠKO POROČILO O NAMENIH RUSIJE. Berolin, 19. avgusta. »Lokalanzei-gerju« se poroča iz Pariza: Glasom pe-terburških vesti je v včerajšnji Sazo-novi avdienci pri carju šlo za to, kakšno stališče zavzame Rusija nasproti Turčiji. Govori se o prekinjenju dipiomatičnih odnošajev s Porto. V Peter-burgu bi radi prišli na jasno, v koliko Grčija podpira turške namene za za-sedenjc Bulgariji priznanega dela egej-ske obali. V Parizu so vsled teh vesti nekam vznemirjeni. ITALIJA NE UGOVARJA NASTOPU RUSIJE. Rim, 19. avgusta. »Tribuna« in »Vi-ta3 v enako glasečili se člankih pojasnjujeta, zakaj se Italija v novi bulgarsko - turški spor tudi potem me bo vpletla, ako bi kaka velesila prečrtala turške račune. Šele potem, če bi stvari nepričakovano res posegle v mednarodni položaj, ho tudi Italija morala vodo. toda vzdržal jc težo telesa, ker je bilo na dotičnem prostoru nakopičenih dovolj trdih snovi j, korenja in ma-hovja. Včasih se je tudi zgodilo, da sc jc kakšna ženska pogreznila v smrdeče, gosto, lepeče blato, iz katerega bi se sama lc s težavo mogla izkopati, kajti kolikor bolj se je silila, toliko bolj se je pogrezala. Velikokrat jc goljufala potnike zlasti od začetka prehoda bliščeča se mala loka jasnozelenih trav, ki je takorekoč vabila, da bi stopili nanjo. Toda kakor hitro se jc kdo dotaknil z nogo, sc jc trava brez najmanjšega odpora in šuma razmaknila in odkrila vodno globino. Odredba Malinova, naj za vsako žensko gre en moški, se jc izkazala za jako potrebno in koristno. Bile so namreč v družbi tudi starejše in sla-botnejše ter boječe ženske, in tem so pomagali moški na težavnejših krajih, jih vlekli iz blata in globokejše vode ter ugrezajočega se močvirja. Pomagali so nesti cule z nedeljsko obleko in čevlji. V teb sanjaviii vodah s<< jc zaleglo obilo vsakovrstnih obadov in črvov, go-mazelo je in bilo vse črno po blatu in na vodi, kamor so segali solnčni žarki. A vse je bilo lačno, krviželjno in se je s nožcljivostjo spuščalo na razgaljene zavzeti mesto, ki ji gre. Dotlej se pa Italija ne ho ganila, to se pravi: Italija ne bo ugovarala nastopu Rusije v prilog Bulgarije v zmislu londonske konference. BULGARIJA SE PROTI TURČIJI PRI-PRAVLJA? Carigrad, 19. avgusta. V tukajšnjih dipiomatičnih krogih imajo obvestila, da je Bulgarija demobilizacijo ustavila. V pokrajini Kiistendila, Plovdiva in Ivafcanlika se vrše vojaške pripraNe. Možnost spopada ni izključena. SRBIJA SI ŽELI MIRU Z AVSTRIJO. Dunaj, 19. avgusta. Pašič izjavlja v »Neuc Frcie Pressc«y da ijc Srbija svoje čete iz Albanije že umaknila. Na Balkanu jc napočila doba mirnega razvoja. Evropa se bo iznebila skrbi za Balkan. Kar sc tiče Avstro-Ogrskc, se Srbija v njene notranje razmere nc bo vtikala. Srbija želi z Avstrijo v miru živeti in ne bo da jala nobenega povoda k nesporazumljenju. PAŠIČ ODPOTUJE V MARIJINE VARI. Belgrad, 19. avgusta. (Izvirno.) »Politika« poroča, da Pašič v kratkem odpotuje v Marijipe Vari na tritedenski odpočitek. BERCHTOLD SE SESTANE S PA-ŠIČEM? Dunaj, 19. avgusta. Mogoče je, da se Pašič, ko sc vrne iz Marijinih Var, sestane na Dunaju z grofom Berchtol-dom. BALKANSKA ZVEZA. Frankobrod, 19. avgrSsta. Pogajanja med Srbijo, Rumunijo, Grčijo in Črnogoro glede nove balkanske zveze dobro napredujejo. Baje sc v to svrho štirje ministrski predsedniki v kratkem v Belgradu snidejo. Bukarešt, 19. avgusta. Med Srbijo in Rumunijo se vrše pogajanja za železniško zvezo Radujevac—Niš—Mitro-vica—Djakovica—Skader ali Sv. Ivan Medua, oziroma Leš. RATIFIKACIJA MIRU V GRČIJI. Atene, 19. avgusta. Vlada bo v svrho ratifikacije mirovne pogodbe sklicala zbornico konccm tekočega tedna. VPRAŠANJE ANEKSIJE. Belgrad, 19. avgusta. (Izvirno.) »Pravda« poroča, da je vlada opustila svojo namero, da bi že sedaj skupščini predložila zakon o aneksiji administracije v novih krajih. Takoj po ratifikaciji miru bo kralj z ukazom proglasil aneksijo, skupščini se pa zakon noge, a raznovrstni klopi so sc prijemali rok in obrazov in odkritih prsi. Na suhejših prostorih se je bilo treba ustaviti in obrati požrešni mrčes s telesa. Iz teh majhnih ran in pikov se je cedila kri, sicer samo v majhnih kapljicah, toda dovolj, da jc vabila hrane željni mrčes. Oblaki komarjev in muh so brenčali nad potniki, a dasiravno jih je na stotine ginilo, raje jih je bilo vedno več nego manj. Vrcsjakova Handza, ki jc bila še mlada in močfna, jc šla po težki in mu-kapolni poti kakor za zabavo, a Dobek, dasiravno ugleden gospodar, se jc šalil 7. njo in smejala sta se oba. Takoj za Dobkom je korakala žena Mihaela. Sekirskega, ki se jc obljubila k čudodelni podobi v Ležajsku za srečno vzgojitev svojega prihodnjega otroka. 1'trnje na od dela in kot navadna ženska v tem položaju, nekoliko okorna, se jc često ustavljala in zadrževala s tem tudi ostalo vrsto ljudij, idočih drug za drugim v gosjem pohodu. Priganjali so jo in sikali nanjo, da zadržuje pohod in beg iz gozda, od koder so od časa do časa prihajali romarjem na ušesa kriki iskajočih jih vojakov (Dalje.) predlogi šele jeseni. Skupščina bo imela sedaj lc par kratkih sej, nakar odgodi. MEJNE KOMISIJE. Belgrad, 19. avgusta. (I z v i r n o.) Včeraj so začele svoje delo mešane komisije za določitev novih srbsko - bul-srarskih mej. RUMUNSKA ARMADA. Sofija, 19. avgusta. Rumunska vlada je danes sporočila, da bodo rumunske čete tekom prihodnjih 10 dni Bulgarijo zapustile. VOJAŠKE ODREDBE V SRBIJI. Belgrad, 19. avgusta. (I z v i r n o.) Kralj je podpisal ukaz. s katerim pooblašča vojnega ministra, da vpokliče na šesttedenske orožne vaje potrebno število rezervistov prvega poziva, da se obdrže garnizije v določeni višini. Drugi in tretji poziv se odpustita domu. V novih krajih sc razan v bregalniški diviziji v kratkem začne novačenje. IZ GRČIJE. Atene, 19. avgusta. Pri včerajšnjem slovesnem sprejemu je množica vzklikala kralju: »Živel Konstantin Veliki, uničevalec Bulgarov!« Kot znano, jc to zgodovinski pridevek in priča o silnem protibulgarskem razpoloženju v Grčiji. — Grčija ustanovi v Solunu zemljiško-kreditno banko s 25 milijoni akcijskega kapitala, nadalje paroplovno družbo v Siri in zgradi velike doke v Pirej u. SRBI PROTI BULGARSKIM ČETA-ŠEM. Belgrad, 19. avgusta. Ena sama bulgarska četa se je vtihotapila v srbsko Makedonijo, a so kmetje sami četo naznanili in so srbski orožniki-vse četaše polovili. Prebivalstvo pravi, da četašev ne bo več trpelo in da je konec njihovemu počenjanju. IZSTOP IZ EKSARHATA. Belgrad, 19. avgusta. Makedonsko prebivalstvo trumoma zapušča eksar-hat in pristopa z duhovniki in učitelji vred samostojni srbski cerkvi. Bulgarski vpliv je popolnoma izginil. KOLERA. Belgrad, 19. avgusta. (Izviru o.) Glasom uradnih podatkov kolera zelo pojenjuje. Vsega skup je bilo v Srbiji do pred 15 dnevi 573 obolenj in 129 smrtnih slučajev — večinoma med vojaki, ki so se takoj izolirali. Tudi sedaj mora vojaštvo prestati karanteno, Drediio se vrne v svoje garnizije. XXX Sofija, 20. avgusta. Finančni minister odide v inozemstvo pogajat se za posojilo v znesku 600 milijonov frankov. Atene, 20. avgusta. Septembra bodočega leta pride v Atene angleška komisija, ki se bo skupaj z grško lotila reorganizacije grške mornarice. Belgrad, 20. avgusta. (I z v i r n o.) Belgrajska občina je sinoči priredila banket na čast 82 inozemskim zdravnikom, katerega se je udeležilo tudi 50 drugih povabljencev. Na banketu je bilo izrečenih mnogo napitnic. Belgrad, 19. avgusta. (Izvirno.) Belgrajska občina jc kot prva votirala 100.000 dinarjev za veliki spomenik zmage, ki se postavi v Belgradu. Belgrad, 19. avgusta. (I z v i r n o.) »Pravda« poi-oča, da je vojvoda Putnik lahko obolel; nevarnosti ni. Belgrad, 19. avgusta. (I z v i r n o.) V Skoplju bi imel v bližnjih dneh začeti izhajati velik dnevnik za nove kraje. Belgrad, 19. avgusta. (I z v i r n o.) Sokolske organizacije v novih krajih bodo v jeseni pristopile sokolski zvezi. XXX Berolinski srbski poslanik odstopi. Belgrajski listi poročajo, da bo berolinski poslanik Miloš Bogičevič radi svojih izjav, ki so v protislovju s srbsko vladno politiko, v kratkem vpokojen. Njegov naslednik bo Ivan Pavlovič, bivši srbski poslanik na istem mestu. Podaljšanje moratorija v Srbiji. Komisija, ki je imela proučiti to vprašanje, ni stavila nobenega predloga, pač pa je mnenja, da bi z ozirom na težaven gospodarski položaj kazalo moratorij podaljšati za pol leta ali celo za celo leto. Davki v novih srbskih krajih se bodo za enkrat, dokler sc ne dovrši natančen popis zemljišč, pobirali po starem turškem načinu, samo nc v natu-ralijah, marveč v denarju. Trgovci, obrtniki in drugi davčni obvezanci po mestih pa bodo takoj obdavčeni po srbskem davčnem zakonu. Nova ženska gimnazija v Belgradu. V Belgradu se otvori že z bodočim šolskim letom še ena popolna ženska gimnazija z osmimi razredi. Rešitev agrarnega vprašanja v novih srbskih nokraiinah sc izvrši na podlagi poročila in predlogov posebne komisije, ki ji je vlada poverila nalogo, da natančno prouči tozadevne gospodarske razmere v novih krajih. Učiteljice bolniške strežnice. Srbski naučni minister jc dovolil učiteljicam, ki sc nahajajo v bolnišnicah kot prostovoljne bolniške strežnice, ostati ondi toliko časa, dokler bo njihova pomoč potrebna. Blagajne srbske Narodne banke so iz Kragujevca, kjer so se nahajale za-časa vojno, zopet prepeljali v Belgrad. Srbski gospodarski svet sc pre-osnuje tako, da se namesto dosedanjega birokratizma uvede vanj demokratični uuh in sc gospodarskim živ-ljem da prilika, da sodelujejo in vplivajo na uradno državno gospodarsko politiko. Pošini promet med Bulgarijo in Srbijo se v kratkem upostavi. ATENTAT NA HRVAŠKEGA KOMI-SARJA. Stanje barona Skerlecza je popolnoma povoljno; temperatura normalna, utrip dober, tek izvrsten. Noč je bolnik ugodno prebil. Primarij dr. Wittelhauser jc včeraj zjutraj rano prevezal in z Rontgcnovimi žarki dognal, da ni poškodovana nc kost, nc živci in sploh nobena važnejša žila. Ker jc rana popolnoma nenevarna, so barona Skerlecza prepeljali v bansko palačo. Včeraj dopoldne sta ga v bolnišnici obiskali mati in sestra, ki sta prispeli iz Budimpešte. — Napadalca Dojčiča so včeraj dvakrat zaslišali in ga danes izročili sodišču, ravno tako njegovega brata, ki je za kuharja v »Narodni kavarni« v Zagrebu. Nekega drugega kuharja, ki so ga tudi zaprli, so še včeraj izpustili na svobodo. Pri Dojčičevem bratu niso našli nič sumljivega, razen brovvningrevolverja. Preiskava, če je vedel za namero svojega brata, sc nadaljuje. — Zdi se, da je Dojčič res prišel v Zagreb kot odposlanec neke hrvaške ameriške organizacijo. Kmalu po njegovem odhodu iz Amerike je neki hrvaški ameriški list pisal, da se je nekoga poslalo v Evropo, da napravi konec komisarijatu. Ker Dojčič, ki je oktobra prišel v Zagreb, ondi ni našel prilike za napad na Čuvaja, se je večkrat peljal za njim v Pešlo kjer pa tudi ni mogel izvesti svojega namena. Državnega tajnika dr. Unkelhauserja je Dojčič smatral za ustavnega podbana in ga zato ni zalezoval. Že se je hotel vrniti v Ameriko, ko je bil imenovan novi komisar Skerlecz. Takoj se je peljal v Zagreb in izvršil atentat. Pri zaslišavanju pred policijskim načelnikom je Dojčič izjavil: Hotel sem Hrvaško rešiti nasilne vlade in dokazati Pešti in Dunaju, da se s Hrvaško ne sme več pometati. Prvi komisar je slučajno ušel smrti, drugi lahko ranjen, a če se imenuje še tretji, nc bo ušel smrti. Kar sem storil, nc obžalujem in sem postopal s popolno zavestjo in jasnim pre-računanjem. Nisem niti nervozen niti eksaltiran, kar povdarjam zato, ker so Jukiča proglasili za nenormalnega, a jaz hočent dokazati, da je takega dejanja za domovino zmožen tudi popolnoma normalen človek. — Izjavil jc dalje, da je tajnik čikaškega srbsko-hr-vaškega društva »Napreclak«, ki stoji pod pokroviteljstvom srbskega konzula. Ironično je pristavil, da je mimo barona Skerlecza tudi on prevzel nalogo, da deluje za upostavo ustavnih razmer na Hrvaškem. KOLERA V BOSNI. Sarajevo, 19. avgusta. V Gornji Tuzli se je pripetil nov slučaj kolere. V bolnišnici so sedaj trije bolniki, oboleli za kolero. V Simin-Hanu se je pojavi! en slučaj kolere, v Tuzli en sumljiv slučaj. V okraju Tuzla so dosedaj obolele za kolero 4 osebe. V Brčki sta dva nova slučaja, od teh eden smrten, 10 poprej obolelih jc že ozdravilo. V Bosenskem Samcu je ena oseba umrla za kolero, tri so obolele. Ena oseba je na opazovanju. POŽAR V RUSKEM NOTRANJEM MI-NISTRSTVU. Petrograd, 19. avgusta. V poslopju notranjega ministrstva je izbruhnil požar, ki je uničil skoraj cel arhiv. POVODENJ V PRUSKI ŠLEZIJI. Vratislava, 19. avgusta. Iz vseh krajev pruske Šlezije prihajajo poročila o velikih povodnjih in ogromni škodi, katero je povzročila povodenj. VELIKA NESREČA V MEHIKI. Mehiko, 19. avgusta. Tukaj jc eksplodiral en voz z dinamitom. Eksplozija je imela velik učinek. Več hiš je porušenih in nad sto ljudi mrtvih. Vzrok nesreče se ni znan. Dnevne novice. — Hrvaško • slovenski katol. shod se vrši v polnem obsegu! Vse priprave se vrše zadovoljno in v redu. Na dvorišču deželne domobranske vojašnice se postavljajo tribune in se krasi zbo-rovalni prostor. Hrvaško - slov. katol. shod se vrši torej brez spremembe po določenem programu. Opozarjamo na podatke v naši prilogi »Ljubljana ob hrvaško - slovenskem katoliškem shodu«. To prilogo dobe vsi udeležniki katoliškega shoda brezplačno. — Bivši ministrski predsednik Beck v Idriji. Včeraj popoldne se jc pripeljal v Idrijo bivši ministrski predsednik Beck. Obiskal jc cerkev, jamo in žgalnico. Danes si jo ogledal čipkarsko šolo in šolski vrt. Ob pol 10. uri se je odpeljal na Brionske otoke. — Za ljudski sklad so nabrali ta-rokisti v hotelu Balkan v Kranjski gori pretekli mesec zopet 5 K. -- Ta hotel našega odličnega somišljenika toplo priporočamo! — Dalje je prispeval gospod župnik Rajčevič 10 K. — Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6. — Gorenjsko živinorejsko okrožje je priredilo v soboto, dne 16. avgusta v Škof ji Loki svoje običajno vsakoletno zborovanje, katerega sc je udeležilo nacl 150 zavednih živinorejcev. Obravnavale so sc zelo važne stvari, kako povzdigniti živinorejo. Živahna debata, ki je sledila vsakemu referatu, je pričala, kako zelo sc je že razširil med našimi kmetovalci zmisel za umno živinorejo. Na shodu so bili sprejeti tudi mnogi koristni predlogi. Koncem shoda se jc sklenilo, cla sc vrši drugo leto zborovanje na sv. Roka dan v Gorjah pri Bledu. Natančneje poročilo sledi v »Narodnem Gospodarju«. — Sestanek voditeljev III. reda bo v ponedeljek 25. avgusta ob 9. uri v tretjeredniški dvorani na porti frančiškanskega samostana. — Avto-zveza Ljubljana—Celje. Ob priliki katoliškega shoda odpelje avto-onmibus izjemoma v nedeljo že ob 6. uri zjutraj iz Celja, tako da pride pravočasno do obhoda v Ljubljano. Iz drugih postaj ob progi vozi torej redni avto ta dan pol ure pred določenim časom. V nedeljo zgodaj zjutraj odpelje poseben voz iz Kaplje v Ljubljano, dalje poseben voz ob četrt na 7 zjutraj iz Črnega grabna (Blagovica). Istočasno vozi proti Ljubljani še četrti voz iz Kaplje. — Iz Ljubljane odpelje voz redno ob pol 7. uri zjutraj in ob pol 4. uri popoldne proti Celju. Izredne vožnje iz Ljubljane se določijo po dogovoru v nedeljo. V ponedeljek, ako potrebno tudi v torek, vozita zjutraj istočasno proti Ljubljani in popoldne iz Ljubljane dva avto-omnibusa. — Izletnike vnovič opozarjamo na lepe kraje ob avto-progi Ljubljana—Celje. Iz avto-postajališč je polno lepih neutrudljivih kratkih izletov v hribe; ti izleti so pripravni za one, ki so jim naše planine pretežke, pripravni za ne-turiste in mladino. Daljše ture so za utrjene pešce. — Izletniki, preskrbite si krasen zemljevid teh krajev; na zemljevidu so izleti razločno zaznamovani. Zemljevid, ki ga je izdala avto-zveza, se dobi v vseh knjigarnah. — Kongres za mladinsko skrb. Od 4. do 6. septembra t. 1. zboruje v Solnogradu drugi avstrijski kongres za mladinsko skrb. Razpravljalo se bode osobito tudi vprašanje. kako urediti delo otrok. Prijave sprejema »Zentralstelle fiir Kinder-schutz und Jugendfursorge, Wien, I., Biberstrafie 2«, ki tudi daje radevolje interesentom nadaljnja pojasnila. — Imenovanja v davčni službi. Davčni upravitelji Kari Seme n, Kari P e r z . Alojzij P o d b o j in Bogomir Zazula so imenovani za davčne nad-upravitelje v območju c. kr. finančne direkcije za Kranjsko. -- S pošte. Za poštne praktik.Tite so imenovani: absol. pravnik Rudolf Palčič, gimnazijski abiturient Henrik J a k 1 i t s c h in Alojzij D e s e n i -bu s. -f- Izjava. V številki »Slovenca« z dne 22. marca 1913 se je ponatisnil dopis iz »Slov. Doma«, ki je žalil gospoda Rudolfa Franza, inženirja, jiadkomi-sarja pri grad bi belokranjske železnice v Semiču. Uredništvo »Slov. Doma« jc izprevidelo, da ni resnično, kar je tiskalo o g. Rudolfu Franzu, prosilo je odpuščanja in ga dobilo. Naše uredništvo stori s tem isto. — Uredništvo »Slovenca«. — Tiskano poročilo evharističnega kongresa za vse udeležnike iz Kranjske, kateri ga imajo pravico dobiti, jc na razpolago. Kdor istega še ni prejel, blagovoli to naznaniti pisarni v Ljubljani, Alojzišče, I. nadstropje, nakar sc mu takoj dopošljc. — Odlikovanje. C. kr. cestnemu mojstru Francu R a ni o r v Novem mestu je cesar za njegovo dolgoletno izvrstno službovanje podelil srebrni zaslužni križec s krono. 17. t. m. mu je stavbni svetnik Ilanuš v navzočnosti 10 cestarjev odlikovanje slovesno pripel. — Kolodvor v Radovljici začno V najkrajšem času graditi. Preddela so že v teku. Zgrudi se prostorno kolodvorsko poslopje in obširna skladišča. — Poročil se je včeraj gosp. Josip Gogala, redni učitelj Slov. trgovske šole v Ljubljani, z gdčno Evgenijo Be-nigar, hčerko 1 judskošolskega ravnatelja g. Antona Benigarja v Gorici. Poročil jih je ženinov bra t g. Ivan Gogala, kaplan iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. - »Vojvoda Mirko« ranjen. Svoj čas smo v našem listu poročali o 16-letni Srbkiivii Mileni Mandič, ki jc Šla med četaše. Sedaj eitamo v srbskih litih, cia sc jc »četaš Mirko« s svojo četo udeležil zadnje vojne na levem krilu divizije, ki je operirala pri Dukatu na »Viiinem kolu«. Držal se je izredno hrabro in vzpodbujal tovariše in stare vojake k vztrajnosti in pogumu. Trikrat je bila več ali manj ranjena: prvič jo je poškodoval na nogi kosec šrap-nela, drugič jo jo od šrapnela dvignjena zemlja popolnoma zasula, da so jo komaj odkopali, tretji dan, 9. julija zvečer, jo jc istotako zasulo, in ko se je s težkim trendom izkopala iz zemlje, je videla, da je sama v okopu. Dasi ranjena sc je sama podala na prvo pre-obvezovališče in je pravo čudo, da se ji v dežju topovskih, mitraljeških in puškinih krogelj ni nič hudega pripetilo. Sedaj leži v ruski rezervni bolnišnici v Belgradu. -- Logarska dolina v nevarnosti? Kakor se poroča, so hudourniki gozd, ki jc pred 40 leti segal še do slapa Rinke in pokrival obronke ob obeh straneh doline, že tako uničili in zasuli s kamenjem, da sega goličava že skoro prav v dolino. Plodni Savinjski dolini in tamkajšnjim seliščem in ljudem preti velika nevarnost. — Tekma fermačev se vrši 8. sep« ternbra 1913 pri Domžalah v loviščih društvenega podpredsednika g. Frana Urbanea, in sicer ob vsakem vremenu. — Cene goveje živine na Kranjskem. Glasom uradnih podatkov so bile minoli mesec julij na semniih cene goveje živine za 100 kg žive teže te-le; V kočevskem okraju napol debeli voli 88 K, suhi 78 K; v krškem: napol debeli voli 80 K, suhi 78 K, vprežni 78 K; v kranjskem: pitani voli 89 K, napol debeli 84 K, suhi 80 I<; v litijskem: pi* tani 94 K, napol debeli 83 K, suhi 76 K, vprežni 76 K; v logaškem: pitani 87 K, napol debeli 84 K, suhi 81 K, vprežni 83 K; v radovljiškem: pitani 91 Iv, napol debeli 78 K. suhi 70 K, vprežni 75 K; v novomeškem: pitani 90 K, napol debeli 86 K, suhi 80 K, vprežni 86 K; v črnomaljskem okraju: napol debeli vo- 11 80 K, suhi 70 K. Primorske vesli. p Cesarjev rojstni dan se je obha« jal v Pulju kakor druga leta tudi letos nad vse sijajno. Že na predvečer je naznanilo 24 strelov iz topov, da sc bliža dan, ko obhaja naš vladar svoj 84. rojstni član. V ponedeljek zjutraj ob pol 5. uri jc oddala vsaka v službi se nahajajoča vojna ladja 21 strelov iz topov. Garnizija jc prisostvovala sv. maši z zahvalno pesmijo na prostem, katere se je udeležilo vse še tukaj se nahajajoče vojaštvo, admiraliteta, častni-štvo in predstojniki civilnih uradov. Po sveti daritvi so se razdelili med ono častništvo in moštvo, ki sc je udeležilo mobilizacije, spominski križci. Tucli v stolici se je vršila slavnostna služba božja, kateri so prisostvovali vojaški in civilni dostojanstveniki. Mesto si jc nadelo praznično obleko. Ve-čina hiše jc bila v zastavah in skoro vse prodajalne popoldan zaprte. p Odlikovani častniki. Cesar je pi« sal poveljniku c. i. kr. vojne mornarice lastnoročno pismo, s katerim mu podeljuje za izvanredne zasluge red železne krone prvega razreda. Kontreadmiralu Njegovanu, prejšnjemu prisedniku admiralskega sveta v Skadru, je cesar podelil Leopoldov red. Razen teh so bili odlikovani še mnogi drugi morna-rični častniki, uradniki in podčastniki. p Princ Danilo črnogorski v Trstu. Včeraj zjutraj je prispel v Trst iz Monaka črnogorski prestolonaslednik princ Danilo s svojo soprogo Milico, rojeno vojvodinjo Jut to meklenburško. Nastanil se jo v »Excelsior Palače Hotelu«. Zvečer se jo princ odpeljal s svojo soprogo z avtomobilom v Reko in Opatijo. p Poneverjanje pri opatljskl občini. \ Opatiji je poneveril 45 let stari Priloga „Slouenca" St. 190. dne Z0. augusta 1913. ob hrvaško-slovenskem katoliškem shodu oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ti 1 Spored: Sobota, dne 23. avgusta. Sestanek Slov.-kat.-narod. dijaštva. Ob 8. Sv. maša v stolnici. Zborovanje v veliki dvorani hotela „Union". 1. Di jak-katolik; ref. bog. Fr. Rupnik (Ljubljana). 2. Delo za ljudsko izobrazbo; ref. iur. Dominik Zvokelj („Zarja"). popoldne: 3. Katolicizem in literatura; ref. phil. Franc Koblar („Danicau). 4. Nujnost reorganizacije narodno-obramb-nega dela in naše naloge; ref.I.Zavadlal („Dan"). Komers mladine v veliki dvorani hotela „Union". Pri komerzu svira godba »Slovenske Filharmonije." 3/48. uro dopoldne: 1/2 9. uri 3. zvečer: Nedelja, dne 24. avgusta. Od 7. do 1/28. ure zjutr.: Ob 8. uri dopoldne: Zbiranje udeležencev. Prosimo udeležnike, da se natančno ravnajo po teh navodilih: Prva skupina. (Zbirališče od 7. do '28. ure na jubilejnem mostu.) 1. Konjeniki. — 2. Fanfaristi. Druga skupina. (Zbirališče od 7. do V28. ure na dvorišču Katoliške tiskarne in ob Poljanskem nasipu.) 3. Zgodovinska zastava s častno stražo. — 4. Poslanci in zastopniki občin. — 5. Slovenci iz Nemčije in iz drugih krajev inozemstva. Tret j a skupina. (Zbirališče od 7. do Vz8. ure na vrtu Alojzišča.) 6. Salezijanska godba iz Trsta. — 7. Poljska odposlanstva. — 8. Češka odposlanstva. — 9. Hrvatje. Hrvaška društva in hrvaške nar. noše. — 10. Salezijanska godba iz Ljubljane. — 11. Deklice in dečki v narodnih nošah. Četrta skupina. (Zbirališče od 7. do '/28. ure v Ljudskem domu in pred Ljudskim domom.) — 12. Novomeška godba. — 13. Koroški Slovenci in koroške slov. narodne noše. — 14. Akademiki in starešine. Peta skupina. (Zbirališče od 7. do 1/2 8. ure na dvorišču domobranske vojašnice ob Poljanski cesti. 15. Domžalska godba. — 10. Češki Orli. — 17. Slovenski Orli. — 18. Vmes orlovski godbi. Šesta skupina. (Zbirališče od 7. do 1/28. ure zjutraj na drugem dvorišču domobranske vojašnice.) 19. Jeseniška godba. — 20. Narodne noše iz Primorske, Kranjske in Štajerske. — 22. Vmes idrijska godba. — 22. Bogomile. — 23. Pevci in pevke. — 24. Urad* niki zavodov. — 25. Učiteljstvo. Sedma skupina. (Zbirališče na dvoriščih Marija« nišča od 7. do V2 8. ure zjutraj.) 2(3. Višnjegorska godba. — 27. Rokodelska društva. — 28. Viška godba. — 29. Društva Slovenske krščansko-socialnc zveze, iz Štajerske, Primorske in Kranjske, Jugoslovanske strok, zveze, Prometne zveze, moške Marijine družbe. Pri prvem znamenju s fanfarami naj se vsi udeležniki postavijo v vrste, pri drugem znamenju naj bodo pripravljeni za odhod, pri tretjem znamenju se sprevod prične pomikali dalje. Reditelji sprevoda imajo bele trakove in se jim vsak mora brezpogojno pokoravati. Glavni reditelji imajo poleg belih trakov trobojne kokarde. V vsaki vrsti koraka po šest mož, izjema je samo pri narodnih nošah, kjer se koraka poljubno, na Kongresnem trgu pa morajo tudi narodne noše stopiti v vrste. Vrst se ne sme zapuščati. Odhod k sv. maši, posvetitvi Brezmadežni in proslav! 65 letnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa. Sprevod se izvrši ob vsakem vremenu! Sprevod se pomika po Kopitarjevi ulici, jubilejnem mostu, Resljevi cesti, po cesti mimo južnega kolodvora, Dunajski cesti, v Šelenburgovo ulico na Kongresni trg. V slučaju slabega vremena cesta mimo južnega kolodvora odpade in se pomika sprevod po Komen-skega ulici, po Slovenskem trgu na Dunajsko cesto. Sv. maša na Kongresnem trgu pred Uršulinsko ccr-kvijo. Sv. mašo daruje nadškof koadjutor zagrebški dr. Ante Bauer. Posvetitev Brezmadežni. Prečita knezoškof ljubljanski dr. A. Jeglič. Udanostni izjavi sv. Očetu in cesarju. Predlaga predsednik pripravljalnega odbora kanonik dr. J. Gruden. Sprevod na slavnostni prostor v domobransko vojašnico. Po končanem sprevodu na Kongresnem trgu sc pomika sprevod po Vegovi ulici, Cojzovi cesti, preko šentjakobskega mostu na sv. Jakoba trg, po Starem trgu. Mestnem trgu, Pred škofijo, Vodnikovem trgu, Poljanski cesti v domobransko vojašnico. Ob 11. uri dopoldne: 3. 4. 7. 8. popoldne: zvečer: Veliko maniiestacijsko zborovanje na dvorišču domobranske vojašnice. Vhod v domobransko vojašnico samo z Domobranske ceste! Slavnostna govora: dr. Janko Brejc v imenu Slovencev in dr. Janko Šimrak, v imenu Hrvatov. Popoldanska služba božja v ljubljanskih cerkvah. Javna telovadba na dvorišču domobranske vojašnice. Shod rokodelskih društev v Rokodelskem domu, Ko-menskega ulica št. 12; po shodu svira na vrtu Rokodelskega društva višnjegorska godba. Družabni večer v vseh prostorih hotela ,,Union" s sodelovanjem godb in pevskih zborov. Ob Od '/2 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne in od 2.-4. ure ooooldne: Ponedeljek, dne 25. avgusta. uri dopoldne: V stolnici cerkveni govor nadškofa in metropolita ilirskega dr. Fr. Sedeja: »Versko življenje". Pontifikalna sv. maša. Zborovanja odsekov: a) Slovenski: Odsek za versko življenje. Velika dvorana Ljudskega doma, 1. nadstropje. 1. Za svobodo sv. Očeta in katol. Cerkve: Dr. Jos. Sre-brnič. — 2. Skrb za priseljence z deželo v mesto: Dr. Ant. Ogrizek. — .'!. Skrb za kat. Slovencc v inozemstvu: Dr. Anton Zdešar. — 4. Rafaelova družba: Dekan Andrej Lavrič. 5. Misij oni: Dr. Anton Zdešar. — 6. Skrb za rekrute in vojake: Ref. za Slovence: Iv. Kokalj, superior c. in kr. mornarice; ref. za Hrvate: Mirko Čunko, kaplan v Požegi. — 7. Javna nravnost: dr. Josip Dermastia. — 8. Sv. Evharistija: Dr. Fr. Lukman. — 9. Marijine družbe: Dr. Fr. Lukman. —- 10. Tretji red sv. Frančiška: Ref. za Slovence: P. Kasian Zemljak, ref. za Hrvate: O. Ferd. Krčmar, franj. v Zagrebu. — 11. Nabožno slovstvo: Dr. Gr. Pečjak. Odsek za krščansko izobrazbo in občni zbor Slov. Kršč. Soc. Zveze. Velika dvorana hotela ,,Union". 1. Izobraževalno društveno življenje: Ref.: Dr. Val. Rožič, dr. Josip Hohnjec, dr. Mar. Natlačen, prof. Evgen Jarc, ravn. Bog. Remec. — 2. Znanstvo : Dr. K. Capuder. — 3. Leposlovje: Prof. Ivan Grafen-auer. — 4. Umetnost: Dr. Fr. Stelč. — 5. Ljudsko šolstvo: Dr. Lambert Ehrlich. — (i. „Slovenska Straža": prof. Evg. Jarc. — 7. Družba sv. Mohorja: M. V. Podgorc. — 8. Polit, časopisje: Dr. A.Korošec b) Hrvatski: Odsek za religiozne organizacije. Katoliška tiskarna, II. nadstropje. 1. Pučke misije, Marijine kongregacije i duhovne vježbe za obrazovane, referira O. Marko Stipkovič, tajnik hrvatske provincije Družbe Isusove u Zagrebu. — 2. Treči red sv. Franj e, referira U.Ferdinand Krčmar, franjevac u Zagrebu. — .'5. Apostolat sv. Cirila i Metoda i religijozno jedinstvo Slavcna — referira dr. Šimrak Janko, svečenik kod sv. Cirila i Metoda u Zagrebu. — 4. Svečeničkc zajednice — referira dr. Ante Alfirevič, profesor u Spljetu. — 5. Ivletva i psovka i organizacije proti v njih — referira jedan od oo. Družbe Isusove iz Zagreba. — 0. Narodna poklonstva ili hodočašča, referira o. Miroslav Škrivanič, kapucin na Rijcci. S o c i al n o-g o sp o d ar sk i odsek. Katoliška tiskarna, III. nadstropje. 1. .Seljački stalež: rane i lijekovi — ref. dr. Matko Laginja, zastupnik na carevinskom viječu, i dr. Pctar Trbuha, župnik u Rečici. — 2. Obrtnički stalež, referira Pero Rogulja, urednik .,Riječkili Novimi". — 3. Iscljeničko pitanje, a napose „Društvo sv. Rafaela" i „Putnik" ref. dr. Krunoslav Janda, odvjetnik u Zagrebu. — 4. Radnički stalež — ref. dr. Rudolf Eckcrt, Louvain, Belgija. — 5. Hrvatsko paroplovstvo — ref. pop Ante Pilepie, kapelan u Krku i bivši brodski časnik. —G. Hrvatski katolički narodni savez — ref. Vclimir Deželic mladji, Zagreb. — 7. Omladinska društva i skrb za novakc — ref. Mirko Cunko, kapelan u Požegi. — 8. Djetička društva — ref. Matija Rihtarič, vojni superior u Zagrepu. — 9. Dačke organizacije — ref. Petar Grgec, urednik „Luči" i podtajnik „llrvatskog knji-ževnog kola", Zagreb. Db 9. uri dopoldne: popoldue: 3. 5. 8. zvečer: Zborovanje slov. In brv. učiteljskih abiturljentov. Dvorana glasbenega društva „Ljubljana", Frančiškanska ulica št. 2. Občni zbor S. D. Z. Telovadnica Ljudskega doma. Zborovanje moških kongregacij. Alojzišče, 1. nadstropje. Prvo slavnostno zborovanje. Velika dvorana hotela „ Union". 1. Katoliško izobraževalno delo; dr. J. Honjec (Maribor). 2. Ovažnosti katoliškega shoda za hrvatski katoliški p okr e t; dr. Stj. Markulin (Zagreb). 3. Katoliška načela in javno življenje; dr. M. Lavrenčič (Podgrad). Koncert v veliki dvorani hotela „Union". Pri koncertu svira godba 27. pešpolka in poje zbor „Ljubljane'1 Torek, dne 26. avgusta. Ob 7 uri dopoldne: V stolnici cerkveni govor tržaškega škofa dr. Andr. Karlina: „Karitativno delo". Pontifikalna sv. maša. Zborovanje organizacijskih odsekov S. D. Z. Telovadnica Ljudskega doma. Zborovanje literarne sekcije S. D. Z. Telovadnica Ljudskega doma. * Va9. „ * '/ali. „ Od l/a 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne in od 2.-4. ure popoldne: Zborovanja odsekov: a) Slovenski: Karitativni odsek. Rokodelski dom.Komenskega ulica Št. 12. 1. Vincencijeve in Elizabetne konference: Dr. M. Božič. — 2. Varstvo otrok: Dr. Jos. Gruden. — 3. Šolarske kuhinje: Kaplan Karol Škulj. — 4. Skrb za šoli odraslo mladino: Alojzij Stroj. — 5. Boj proti alkoholu: nadučitelj Janko Grad. — 6. Patronaže za delavke: Učiteljica Antonija Štupca. — 7. Skrb za posle in kolodvorski misij oni: Učiteljica Antonija Štupca. — 8. Bolniška postrežba: Dr. Fr. Dolšak. — 9. Skrb za občinske uboge: Karol Škulj, za Hrvate referira Bog. Strižič, sveč. v Zagrebu. Socialno-ustavni odSek. Velika dvorana Ljudskega doma. 1. Kmetska stanovska organizacija: Kom. svetnik Fr Povše. — 2. Špekulativno razkosavanje zemljišč: Drž. posl. Jos. Hladnik. — 3. Obrtna organizacija: 1. Kregar. — 4. Delavska organizacija: Dr. J. Zajec. — 5. Zadružništvo: VI. Pušenjak. — 6. Notranja kolonizacija: Dr. J. Mohorič. — 7. Skrb za zdrava in cena stanovanja: Dr. J. Adlešič. b) Hrvatski: Odsek za krščansko prosveto. Katoliška tiskarna, II. nadstropje. 1. Znanstvene organizacije, Leonovo društvo, Enciklopedija, ref. dr. Fran Binički, profesor u Senju. — 2. Katolička štampa i Pijevo društvo, ref. dr. Stjepan Markulin, odvjetnik u Zagrebu. — 3. Katolička be-letristika i hrvatske literarne organizacije, ref. dr. Vladimir Deželic, bibliotekar u sveučilišnoj biblioteci u Zagrebu. — 4. Pučka knjiga i društvo sv. Jero-nima, ref. Ferdo Rožič, profesor u Zagrebu. Od 2,-4. ure popoldne: Ob 9. url dopoldne: Od 10. ure dopoldne do 1. ure popoldne: Od 3. ure popoldne do '/25. ure popoldne: Ob 3. uri popoldne: n n » „ y28. „ zvečer: * 8. v f, Kongres slovanskih katoliških pedagogov. Velika dvorana hotela „Union". Občni zbor »Slomškove Zveze". a) Odborovo poročilo. b) Volitev novega odbora. c) Samostalni predlogi in nasveti d) Slučajnosti. Otvoritev kongresa: a) Pozdravni govori. b) Katoliška etika kot voditeljica člove« štva; predava profesor Josip Demšar. c) Učitelj in katehet; predava mestni učitelj Miroslav Galevič (Zagreb). d) Kako more šola sodelovati, da* se varujejo in utrdijo temelji socialnega reda) predava učiteljica Marica pl. Kleinmayer. e) Vychova naboženska a snahy po p o upi a-tučni nevereeke v narodč č e s k č m; predava strokovni učitelj Oldrich Ot&hal iz PfibOra. f) Katoliški učitelj _ pravi vzgojitelj narodov; predava nadučitelj Janko Grad (Košana). Občni zbor Leonove dražbe. Velika dvorana Mest« nega doma. Drugo slavnostno zborovanje. Velika dvorana hotela „Union". 1. Katoliška in narodna šola; poslanec Fr, Grafenauer (Koroško). 2. Katoliški tisk; dr. Josip Srebrnič (Gorica). 3. Kulturno edinstvo Slovencev in Hrvatov; profesor Ferdo Rožič. 4. Avtonomni zastopi in katoliška misel; dr. Evgen Lampe. Skloptlčno predavanje p. Puntigama o Bosni. Velika dvorana Ljudskega doma. Prijateljski sestanek udeležencev pedagoškega kon* gresa na vrtu hotela „Union". Ob Sreda, dne 27.' avgusta. 7. uri dopoldne: V stolnici slovesni rekvlem za umrle člane preJSnJlh katoliških shodov. 9. 9 — yi Tretje slavnostno zborovanje. Velika dvorana hotela „Union". 1. Vera in umetnost; dr. J. Mantuani (Ljubljana). 2. Naša omladina; Ivan vitez Mahulja (Krk). 3. Ljubezen do domače zemlje; dr. J. AdlešiČ (Ljubljana). Sklepni govor; knezoškof dr. A. Jeglič (Ljubljana). Izlet v Postojno, povzatok zvečer. Četrtek, dne 28. avgusta. Izleti na Gorenjsko. Kažipot po Ljubljani in okolici. Ljubljana, od leta 1371. glavno mesto vojvodine Kranjske, je liila v prazgodovinski rlobl selišče ribičev-mostiščarjev. Za časa prvih rimskih cesarjev je bilo tu žc mesto Emona, okoli leta 18 p. Kr. v oblasti Panoncev. Okoli leta 452. je hunski kralj A t i 1 a na svojem po- • hodu proti Ogleju mesto razrušil. Leta 579. se pojavljajo Slovenci. Novo zgrajeno mesto so podjarmili Franki v 9. stoletju. V drugi polovici 10. stoletja je bilo sedež cesarskih namestnikov. Početkom 13. stoletja so Ljubljani podelili meščanske pravice koroški vojvode. Potem je bilo mesto začasno last češkega kralja Otokarja II. in je prišlo leta 1282. v posest Ilabsburžanov. Nekaj časa je bilo s kranjsko deželo vred zastavljeno Koroški in po zneje v posesti tirolskega grofa Majnharda. Pod turškimi navali je Ljubljana mnogo trpela. Od leta 1809. do 1813. je mesto pripadalo francoski provinclji Iliriji in bilo sedež namestniku Napoleonovemu. Leta 1821. se je tu vršil shod evropskih vladarjev; spomini: za-jajenjc »Zvezde« in ime »Kongresni trg«. Potres leta 1895. je opustošil mesto, ki pa se je vsled tega prenovilo in polepšalo. Sedanja dela zaradi osušenja ljubljanskega barja bodo v tem oziru tudi mnogo pripomogla. Ljubljana, šteje danes okoli 50.000 prebivalcev, razen kakih 5000 oseb samo Slovenci-katoličani. Od domobranske vojašnice (nasproti je podkovska šola c. kr. kmetijske družbe, proti vzhodu mestna klavnica) pridemo mimo »Marijanišča, sirotišnice za dečke, ki ima sedaj tudi konvikt za gimnazijce, gospodinjsko šolo, vzoren čebelnjak itd., potem mimo vzorno urejene sirotišnice za dekleta »Lichtenturnov zavod« na Ambrožev trg. Tu stoji kameniti križ iz 1.1622. Postaja električne železnice. Na desno čez St. Peterski most mimo tat. Peterske vojašnice k cerkvi Sv. Petra, najstarejši župni rerkvi ljubljanski, ki so jo Turki leta 1472. razrušili. Nadalje k deželni bolnišnici, sanatoriju Leoninum, Franca Jožefa azilu za neozdravljive bolnike — ustanova Kranjsko hranilnice o priliki 501etnice vladarskega jubileja našega cesarja — dalje ob tramvajski progi do garnizijske bolnišnice. Ob tramvajski progi nazaj in po brvi čez Ljubljanico k deželni prisilni delavci z vzgoje val iščem za mladoletne. Obrnemo se in gremo ob Ljubljanici nazaj! Če pogledamo na levo, vzdiguje se na levi strani Golovec, kamor je lep izlet. Pred nami je Ambrožev trg ob šentpeterskem mostu. Z Ambroževega trga jo krenemo naprej proti stolnici. Na levi strani Elizabetna cesta. Na levi se vidi nova cerkev sv. Jožefa v zidavi, zavod oo. jezuitov s prelepo kapelico sv. Jožefa; na desni Elizabetina otroška, bolnišnica; dalje po Streliški ulici na desno; tu jc Ljudski dom — bivše Strelišče — od tam na cesarja Jožefa trg. Dalje sc vidi na levi strani Poljanske eeste, po kateri nadaljujemo svojo pot, druga državna gimnazija, z lice-alno knjižnico, potem bivše Alojzije-višče — ustanova škofa Wolfa iz 1. 1846. — ter deželno finančno ravnateljstvo. Pred nami trg cesarja Jožefa. Na levi Mestni dom z rešilno postajo, gasilnim shraniščem, postajo za bolne na pljučih in z veliko dvoravio za shocle. Na desni dobro znana Mahrova trgovska šola. Ob tej zgradbi na desno: Kopitarjeva ulica s prodajalnico devocionalij in papirja K. tisk. društva in Katoliška, tiskarna, ki tiska »Slovenca;, »Domoljuba«, »Dom in Svet«, »Čas«, Bogoljuba« itd., skupaj nad 20 listov. Naprej je Jubilejni most čez Ljubljanico; po Resljevi cesti — iznajditelj ladijskega vijaka — mimo c. kr. moškega in ženskega učiteljišča — na desni — najbližja pot na južni kolodvor. Ob koncu ceste na desni je mestna plinarna. S cesarja Jožefa trga pridemo na Vodnikov trg z Ganglovim spomenikom prvega slovenskega pesnika Vodnika (»Ilirija oživljena«). Na desni stolno župnišče z lepo urejeno »Katoliško bu-kvarno«; naprej stolnica sv. Nikolaja; leta 715. še ribiška kapela, od leta 1248. župna cerkev; po ustanovitvi sedanje ljubljansko, škofije leta 1461. je bila tu gotiška cerkev; sedanja romanska cerkev sc je zidala ocl leta 1707. do 1. 1841. Znamenite freske Italijana Quaglie, kranjskega slikarja Langusa, kipi Italijana Robbe, Slovenca Zajca itd. Stolnica, je po hodniku na obokih zvezana s škofijsko palačo. Proti Ljubljanici stoji duhovniško semenišče. Nasproti stol- nici korarske hiše v starinskem slogu. Pogled na magistrat. Vrnimo se nekoliko korakov nazaj 1 Mimo Vodnikovega spomenika pridemo skozi Študentovsko ulico po ovinkih na ljubljanski Grad. Ravna pot »Na utrdbe«. Krasen razgled odtod, zlasti pa s stolpa proti vstopnini nekaj vin. za osebo. Na zahodu polhograjski dolomiti in Julijske alpe s Triglavom, na severo. zahodu Karavanke, na severovzhodu Kamniške planine z Grintovcem in Ojstrico, na vzhodu dolenjsko gričevje, na jugu in jugozahodu Kras in ljubljansko barje. V bližini proti severozahodu sredi ravnine Šmarna gora z romarsko cerkvijo, na jugozahodu Krim, na jugovzhodu z gozdovi pokriti Golovec; proti severu in vzhodu ljubljansko polje z reko Ljubljanico. Z Grada prijetna, zložna pot čez Orlov hrib h Karlovskemu mostu čez 2 km dolgi Gruberjev prekop, otvorjen leta 1780. Ob Dolenjski cesti na desno botaniški vrt in dolenjski kolodvor. na, levi vojaško strelišče, dalje salczijan-ski zavod Rakovnik. Z Grada pridemo do podružne cerkve sv. Florijaua, sezidane leta 1660., potem do Št. Jakobske župne cerkve, bivše jezuitske cerkve, z mnogimi umetninami — freske Jurija Šubica. Na trgu Marijin spomenik iz i7. stoletja po načrtu kranjskega zgodovinarja Valva-zorja. Mimo mestne dekliške šole gremo na Stari trg (rojstna hiša Valvazorjeva) in na Mestni trg. Tu so najslikovitejša poslopja iz starejše dobe, zlasti magistrat, sezidan leta 1717.; posvetovalnica. Pred magistratom vodnjak z obeliskom, delo benečanskega kiparja Robbe. Po Stritarjevi ulici (ob vogalu na desno Ljubljanska kreditna banka) pridemo čez Frančiškanski most na Marijin trg. Na desno spomenik največjega slovenskega pesnika Prešerna. Precl nami frančiškanska cerkev Marijinega Ozna- njenja z lepim pročeljem. Pred letom 1784. so jo imeli Avguštinci. Mnogo umetnin. Z Marijinega trga proti severu po Miklošičevi cesti: na desni Ljudska posojilnica, na levi hotel »Union«, naprej na levi Slovenski trg, z modernimi stavbami obzidan. Spredaj deželno sodišče; nasproti spomenik cesarjev. Od tod po Komenskega ulici mimo učiteljišča h gotiški cerkvi Srca Jezusovega oo. la^aristov (končana leta 1899.), nadalje čez trg Tabor mimo infanterijske vojašnice na južni kolodvor ali po Škofji ulici k Št. Petru. Naša pot gre z Marijinega trga naprej po Prešernovi ulici do glavne pošte (na levo Mestna hranilnica, na desno c. kr. priv. kreditno društvo). Na levo, po Šelenburgovi ulici, jo krenemo mimo Kazine v »Zvezdo«, bivši kapucinski vrt. Na desni uršulinska cerkev, dogotovljena leta 1748., sedaj z dekliškim penzijonatom. Umetnine v cerkvi, rimski kameni. Pod košatimi kostanji gremo ob doprsnem kipu slavnega vojskovodje Radetzkega proti deželnemu dvorcu na Kongresnem trgu (končan leta 1902.). Pozornost zasluži deželnozborska dvorana. Nasproti jc poslopje dosedanje c. kr. višje realke, last Kranjske hranilnice, zgrajeno leta 1870. Ima potresno opazovalnico in postajo za brezžično brzojavljenje. Od deželnega dvorca na levo proti Ljubljanici je poslopje nemškega glasbenega društva, dalje hiša Matice Slovenske. Med deželnim dvorcem in realko pojdemo po Vegovi ulici, mimo Glasbene Matice na levi, na Turjaški trg s starim deželnim dvorcem, kjer je sedaj nastanjena c. kr. kmetijska družba in c. kr. agrarna oblast. Na, daljnji poti srečamo spomenik nemškega pesnika Anastazija Grilna, učenca našega Prešerna, in pridemo mimo Križevniške cerkve (nemškega viteškega reda, pre-zidane leta 1714.) na Valvazorjev trg, odtod na Rimsko cesto. Na levi c. kr. obrtna šola, polep nje zidovje iz rimskih časov (Mir je)'. Od tod sc vidi na levi v bizantinskem slogu zgrajena trnovska cerkev; na desni strani nemško jubilejno gledališče. Po Gregorčičevi ulici pridemo na Bleivveisovo cesto. Na desni uradno poslopje c. kr. deželne vlade, na levo jc le par korakov do c. kr. tobačne tovarne, katere ogled se priporoča. Nadalje izprehod po Tržaški cesti na Vič-Glince (nova franč. župna cerkev sv. Antona). Po Bleivvcisovi cesti. eni najlepših v Ljubljani, jo krenemo proti severu; na levi mestni dekliški lice j, na desni deželni muzej z znamenitimi zbirkami iz prazgodovinskih in rimskih časov, zbirko narodnih noš itd. Pred poslopjem spomenik kranjskega zgodovinarja Valvazorja. Dalje na desni deželno gledališče, nasproti Narodni dom, v ozadju I. državna gimnazija. Pred Narodnim domom prehod čez progo južne železnice v Lat-termannov drevored in tivolske nasade. Hotel »Tivoli«. Radetzkijev spomenik, pot pod Rožnik, na Rožnik belo-rdeče markacije — do hotela »Bellevuc« skozi Spodnjo Šiško nazaj. Ob Trubarjevi sohi pred Narodnim domom jo krenemo mimo Kolizeja (bivša vojašnica) do Marije Terezije ceste; ob protestantovski cerkvi na Dunajsko cesto. Na vogalu kip sv. Trojice iz leta 1843., zadaj kavarna »Evropa«. Ob Dunajski cesti navzgor sc pride mimo Gospodarske in Zadružne zveze na južni kolodvor, ali pa nazaj h glavni pošti, oziroma po Sodni ulici čez Slovenski trg (na desno hotel »Union« in frančiškanska cerkev) v Komenskega ulico (Rokodelski dom) in li Katok tiskarni oziroma stolnici. ....... Nadaljnji krajši izleti. 1. Iz Marijinega trga, oz. od glavne pošte po Dunajski cesti mimo starega pokopališča sv. Krištofa (nagrobni spomeniki Vodnika, barona Zoisa, Blei-weisa, Čopa, Linharta, Resselja itd.), mimo topničarske vojašnice (na desni) na Posavje. Na Ježici okrepčilo v gostilni Vilfan. Skozi Tomačevo mimo novega pokopališča pri sv. Križu po Martinovi cesti nazaj k Sv. Petru, oziroma v mesto. 2. Od Karlovskega mostu proti I-Ira-deckega vasi, prehod čez dolenjsko železnico, navkreber na Golovec, na desno voj. strelišče, na levo restavracija »Na Visokem«. Potem ob markacijah v Rakovnik, ob Dolenjski cesti pazaj .v mesto, ali pa po isti v Rudiiik in.v.La-verco (7 km od Ljubljane); povratek z železnico. JJelovadba Orlov se vrši, kakor je javljeno v glavnem sporedu, v nedeljo, dne 24. avgusta, na dvorišču domobranske vojašnice ob uri popoldne in traja do 6. ure zvečer. Nastopijo tudi češki »Orli«, Stojišča so z vstopnicami na katoliški shod plačana. Kdor ima vstopnico na katoliški shod, je s tem plačal tudi vstopnico k telovadbi na stojišče. Sedeži k telovadbi »Orlov« se pa prodajajo v soboto, dne 23. avgusta, v osrednji pisarni v »Unionu« (pred vhodom v glavno dvorano na levo), v nedeljo pa pri blagajnah pred domobransko vojašnico. Sedeži so po 2, 3, 5 in 10 kron. Z o z i r o m na velike stroške prosimo premožnejše somišljenike, da si kupijo sedeže! Udeležencem slavnostnega sprevoda katoliškega shoda. Vse udeležnike slavnostnega sprevoda katoliškega shoda lepo prosimo, da natančno prečitajo spored slavnostnega sprevoda, ki je pri občen na prvi strani. Vsaka skupina naj natančno pazi na svoje zbirališče, kjer naj bo točno ob naznanjbni uri. Zastave posameznih skupin naj bodo tudi vse točno na svojih zbirališčih. Prosimo vse odbornike naših društev in sploh vse udeležence, naj se povsod hitro uvrste v vrste po šest in šest oseb v eni vrsti. Izjema je samo pri narodnih nošah, kjer se bo stopalo v poljubnih vrstah. Na Kongresnem trgu morajo! vsi udeleženci ostati v svojih skupinah, da se potem pravilno more razviti odhod. Sružabnice JVCariJinih družb, ki imajo vstopnice, pa nimajo narodnih noš, naj prihajajo v Zvezdo, v. nedeljo skozi AVolfovo ulico ob JKICQ LJUBLJANE * - bEZEL.NO UL^bf) 2 - bEi.SLE bf)U 5C£' 3 -NOfJO&NI DoM 4-pojrf? 5-Kqzino 6-URŠOLIN5K' 3. Od Narodnega doma skozi tivolsko nasade na Rožnik ali do hotela »Bellevue« nad Spodnjo Šiško, mimo cerkve, skozi Gornjo Šiško po poteh med polji v Št. Vid. Knezoškofijski zavodi: zasebna gimnazija s pravico javnosti, internat. Povratek iz Vižmarij z železnico (6 km, vozna cena 30 vin.). Nekoliko celodnevnih izletov. Bohinj. Vožnja z železnico 3Vi ure; cena* 3 K 50 vin. Z južnega kolodvora po državni železnici do Jesenic, potem po novi karavanški železnici do postaje Bistrica—Bohinjs'ko jezero. 507 m nad * Železniške vozne cene za osebne vlake 3. razreda. P o 1 8. u r i z j u t r a j in naj se podajo za ograjo, ki sega od kazine do Kongresnega trga. Zdravniška služba. bo za časa katoliškega shoda funkci-jonirala v p e r m a n e n c i in se bo razširila ob času sprevoda še na posebne reševalne postaje. Rešilne postaje, ki bodo občinstvu na razpolago ves čas katoliškega shoda, so. sledeče debelo tiskane: I. postaja Mestni Dom; U: postaja: Južni kolodvor; III. postaja: Na dvorišču trgovine Verovšek na Dunajski cesti; IV. postaja: Hotel Union; V. postaja: Uršuiinski samostan; VI. postaja: Deželni dvorec; VII. postaja: Mestna šola pri Sv. Jakobu. VIII. Domobranska vojašnica; Ostale drobno tiskane postaje so otvorjenc samo za čas sprevoda. V vsaki postaji bo opravljal po en zdrav-iiik s potrebnim personalom zdravniško službo. Reševalne postaje bodo vidno opremljene z znaki ženefske konvencije (rdeč križ na belem polju) in napisi; JYCarijine kongregacije. V nedeljo popoldne ob treh imajo v stolni cerkvi svoj shod Mariji ne družbe: govor in slovesne pete litanije. Pri zborovanju moških kongregacij bodo govorili: dr. Ivo Česnik: Pomen kongregacije za katoliško inteligenco v sedanjem času. En hrvaški govornik: Delovanje kon-gregacij na zunaj (apostolsko delo). Prof. Ivan Grafenauer: Versko življenje temelj katoliški akciji. V ponedeljek, dne 25. avgusta, bo ob 9. uri zjutraj sestanek voditeljev III. reda sv, Frančiška v dvorani kn.-šk. dvorca. -realko -t>E£. OuOf^LC -TRNOtf 5KO CERKEl/ -HOTEL UNION bbLENSKt KOI.ODU0R* morjem. Snežnik Triglav, Mišljev vrh, Kanjavec, Debeli vrh, Bogatin, Vogel, Roclica, Črna prst, Možic obdajajo bohinjsko dolino. V Bohinjski Bistrici lepa župna cerkev, kopališče. Do Bohinjskega. jezera peš eno uro; z omnibusom za 1 K pol ure; avtomobil k slapu Savice eno uro. Poizvedbe brezplačno pri Društvu za tujski promet v Bohinjski Bistrici. Bled, postaja nove karavanške železnice. Od Ljubljane do postaje državne železnice Lescr V/j ure. vožnja stane 2 Iv 10 vin., od tod pol ure z vozom, peš %ure Blejsko jezero. Otok z romarsko cerkvico Marije Device. Pogled na Triglav, Karavanke (Stol, Golica) in Julijske alpe. Toplice. Prešernov spomenik. Sprehodi: na Osojnico z lepim razgledom {% ure), s čolnom ma otok. V Bohinjsko Belo DA ure), v Kupljenik pod Babjim zobom (2 uri), v Radovljico (1(a> ure), v Šum-Vintgar (31/- ure),vRa-dovino—Mojstrano (5 ur) k Belopeškim jezerom, v Bohinj. Na Babji zob, Stol, Golico, Črno prst, Triglav itd. Poizvedbe pri Društvu za tujski promet. Postojnska jama. Postaja južne železnice Postojna, sedaj mesto. Vožnja traja 2 uri in stane 2 K 70 vin. Vstop-ljeno jamo s krasnimi kapniki 5 K, ob nedeljah in praznikih 3 K. Sveta vojska. V torek ob dveh popoldne v Aloj-zjšču: občni zbor protialkoholne zveze »Sveta vojska« in ustanovitev hrvatske. Shod obrtnikov. tava ročnih del iz ši šole S. K. S. Z. v Mliani Na rokodelskem s h o d u v nedeljo zvečer ob 7. uri v Rokodelskem Domu bodo govorili: Vojni superjejr M.! R i h t a r i č iz Zagreba, državni poslanec Evgen Jarc in stolni vikar •Janko-C e g n a r. Sež. muzej in dež. gledališče sta vse dni katoliškega shoda za udeležnike katoliškega shoda odprta, in sicer v soboto, 23. avg., popoldne, v nedeljo 24. avgusta od 2. ure popoldne do 6. ure. zvečer, ostale dni pa od 10. ure dopoldne do 12. ure opoldne. Tudi deželni dvorec na Kongresnem trgu se v nedeljo popoldne lahko cgleda. BeoeseseeGeeosoo previdnost pred žepnimi tatovi, ki prilike, kjer se zbere mnogo ljudstva, radi izrabljajo! se otvori v soboto dne 23. avgusta ob pol 10. uri dopoldne v prostorih šivalne šole v „Ljudskem Domu", vhod skozi Lončarsko stezo nad Ljudskim Domom. & Razstava je odprla v soboto 23. avgusta od 9. ure dop. do opoldne in v nedeljo od 2. ure popoldne do 8. ure zvečer. Vse druge dni je razstava odprta od 9. ure dopoldne do 8. ure zvečer. K tej razstavi Vas najvljudneje vabi odbor S. K. S. Z. Kse odbornike naših društev nujno prosimo, da natančno prebero spored na prvi strani in posebno zbirališča in druge točke sporeda, jih pred nedeijo 24. avgusta udeležencem natančno raztolmačijo in so pri ureditvi sprevoda rediteljem v pomoč. Osrednja pisarna katoliškega shoda se nahaja v slavnostnih dneh v hotelu ,Union4 pred vhodom v glavno dvorano na levo. Slovenci! Drugo efektno loterija ..Slovenske Straže" je dovoljeno! Slektrična železnica v £jubljani bo svoj promet posebno 23. in 24. avgusta pomnožila. Vozila bodeta dva voza drug za drugim. Uvedene bodo za vožnje enotne cene, da se z eno ceno lahko pelje na poljuben kraj. Vse to bo natančno plakatirano v vozovih električne železnice. Spominski znaki pravo izvirno umetniško delo, se prodajajo po 1 K. Ta znak naj bo častno znamenje za vsakega uldeležnika hr-vaško-siovenskega katoliškega shoda! Slavnostne razglednice katol. shoda so izšle! Razglednice so naslednje: 1. Brezmadežna. Krasna barvasta razglednica z besedilom posvetitve ljudstva Brezmadežni, ki bo prebrano v nedeljo, clne 24. avgusta, na Kongresnem trgu. 2. Hrvaška in Slovenija se združujeta v znamenju vere. 3. Nove orlovske razglednice. 4. Splošne spominske razglednice. Razglednice se bodo prodajale pri vseh priredbah katoliškega shoda; razglednica po 10 vin. Vsak naj kupi po več teh razglednic, ker bo to vsakemu, pa tudi prijateljem in znancem najlepši spomin na katoliški shod. JVtale podobice Brezmadežne z besedilom posvetitve so izšle in sc bodo dobivale po 5 vin. izvod. Tudi to bodi trajen spomin vsem, ki sc udeleže katoliškega shoda in lep spomin domačim. Velika krasna podoba v spomin na posvetitev ljudstva ^Brezmadežni. Izšle so velike, krasne, trobarvne podobe Brezmadežne z besedilom posvetitve, ki bo prebrano dne 24. avg. na Kongresnem trgu. Ta podoba bodi trajen zgodovinski spomin na posvetitev našega ljudstva Brezmadežni. V vsaki naši hiši, v vsakem društvu, v vsaki naši šoli, v vseh prostorih, kjer sc zbira ljudstvo, naj vise te podobe! Cena prekrasni podobi je samo 1 K. Hotel Trabesinger slovenska gostilna v Celovcu. Društvene zastave veže po jako nizki ceni JOŽEFA GLOBELM Ljudski Dom ki se tem potom najudaneje priporoča. Trst—Ljubljana ln nazaj. Vozni red za udeležence katoliškega shoda. Pripombe k voznim redom državne železnice. Splošne pripombe. 1. Levo od imena postaj je označen čas odhoda proti Ljubljani, desno pa čas povratka. 2. Označene vozne cene veljajo do Ljubljane in nazaj; radi redne odprave pri železniških blagajnah imej vsakdo potreben denar pripravljen. 3. Radi povratne vožnje bodi opozorjeno na pripombe pri posameznih voznih redili. Udeleženci proge Kranj—Tržič se prav posebno opozarjajo na pripombo, tlo- dejano posebnemu vlaku Kranj —Tržič; zanje je za povratek izjema. 4. Za otroke ni nikake znižave, plačajo isto ceno, kakor odrasli. 5. Prtljaga, ki jo nosi potnik seboj, je prosta. f 6. Karte se pri dohodu v Ljubljano ne oddajo, ampak jih je treba skrbno spraviti za povratno vožnjo. 7. Na čas odhoda pazite tako na potovanju v Ljubljano, kakor tudi na odhod iz Ljubljane, za to ravno je skrbljeno, da ima vsak udeleženec posebnih vlakov v rokah vozni red. ., 8. Udeleženci naj se ob prihodu v Ljubljano nemudoma po izstopu uvrste, da odkorakajo na prostor, koder se sestavlja slavnostni sprevod. To je tembolj potrebno, da se začne slavnostni sprevod pravočasno pomikati in pa, da se na kolodvorih ne dela nepotrebnega napotja. Brežice—Ljubljana in nazaj. Dnevni čas Odhod Postaje Dnevni čas Prihod Voznina 1 ura min. ura min. K v 25. VIII. . 24. VIII. 3 ! ponoči 12 03 8 40 zjutraj 3 47 Videm-Krško............... 24. VIII. 11 47 7 80 3 57 Rajhenburg................ ponoči 11 38, 7 80 4 24 Sevnica................... 11 17 7 — 1 4 42 11 01 (i 20 4 50 U 35 i) 40 5 15 Zidani most................ 10 36 .1 0 40 5 26 Hrastnik.................. 10 26 4 60 5 34 Trbovlje.................. 10 19 4 60 5 41 Zagorje................... 10 12 3 80 0 53 •Sava..................... •• 10 01 3 20 6 03 Litija.................... i ,, 9 52 •> U 20 (i 13 Kresnice.................. " 9 42 »> —, • (i 25 Laze..................... j !l 31 1 120 1 " (5 35 Zalog.................... •< I 9 oo — ŠO dohod 1 6 46 1 ■ Ljubljana................. ! odhod 9 12 — 1 Radi prekratke proge južna železnica pri tem vlaku ni dovolila naročili smo pa lc v udobnost udeležencev, da isti pridejo pravi čaš povratku zopet zvezo proti Brežicam. Ivartc sc dobe pri blagajnah po Cene ccnc veljajo za obe smeri. Reka—Ljubljana in nazaj. nikake znižane voznine, v Ljubljano in imajo na vsakdanjih cenah, Ozna- Dnevni čas Odhocl Postaje Dnevni čas Dohod Voznina ura min. ura min. ! I< v | 23. Vil I. 10 52 ; Keka............ 25. VIII. 1 I 11 7 20 j ponoči lt 19 Opatija-Mattul je........ ponoči ! 12 55 6 90 11 42 Jurdani ........... 1 12 44 (i 70 24. VIII. 12 03 Sapijanc........... 20 6 50 ponoči 12 23 Trnovo-Bistrica........ i 1- — 6 30 » 12 37 Kilovče........... 24. Vili. 11 47 li 10 i 03 Sv. Peter na Krasu....... 11 18 5 90 dohod 3 01 Ljubljana, južni kolodvor .... zvečer 9 — zjutraj odhod II Dnevni čas Odhod ura min. 1 Postaje 24. VIII. 5 05 Tržič........ zjutraj 5 15 Križe ........ » d 26 Duplje........ » 5 39 Naklo........ » i 11 H Kranj........ » 6 25 Škofja Loka...... » 6 35 Medvode ....... i , ." , 6 4.'! Vižmarje..... , dohod « 50 Ljubljana drž. kol. . , , i r ~~~~ Ljubljana juž. kol. . . , • • Dnevni Prihod Voznina ca.s ura min. ir v 24. VIII. „ 47 1 2 60 zvečer n 39 j O 40 n 29 i) 10 n 15 t 80 a u 00 _ — i 10 33 _ _ 10 20 _ 10 12 _ __ 10 03 _ _. odhod 10 01 i - — vozi p os iebni vlak, k i se v Kranju Odhod Posta j a Povratek Voznina j v Ljubljano I in nazaj oh dnevni čas ob dnevni čas uri min. uri min. K v ! »> 40 ponoči Trst, južni kolodvor 1 32 ponoči 7 50 : 56 Miramar . . . 1 20 •7 20 3 01 zjutraj C.rignan . . . 1 16 7 tO 3. 08 Sv. Križ . . . t 10 7 _ 3 25 1 00 t; SO 3 43 12 49 ' 6 70 3 54 12 42 n. 6 50 4 07 Sežana .... • • 12 33 " (I 40 i 34 Divača .... 12 12 6 30 4 55 Gornje Ležeče . 11 57 6 20 5 19 11 42 5 90 — — H Rakek .... • • 11 02 _ — — Logatec , . , t • t . . . 10 34 zvečer _ _ 7 00 zjutraj 9 30 odhod 1 — Navadni osebni vlak Maribor—Ljubljana in nazaj. Dnevni Odhod Postaje Dnevni Prihod čas ura min. cas ura min. 24. VIII. 12 00 Maribor................ 25. VIII. 4 53 ponoči 12 11 Hoče.......... zjutraj 4 49 i » 12 16 4 43 i 12 21 !' . 4 39 ! 1 00 " , 4 14 1 09 Slovenska Bistrica......... 4 04 1. 22 ! .3 51 1 43 '3 32 : t 50 " 3 23 1 56 Sv. Jurij ob juž. žel............ 3 18 o 04 l) 09 » 2 20 Celje................. ponoči o 51 2 33 2 38 2 43 Rimske toplice............. 2 ' 28 zjutraj 3 15 1 46 3 27 1 37 O 35 1 28 3 43 1 21 3 54 1 09 ,i 4 05 1 00 4 15 12 49 4 27 Laze .....a........... 12 38 4 37 Zalog................. 12 29 dohod 4 48 odhod r 12 18 Udcležnikom iz Štajerske severno od Zidanega mosta priporočamo radi pravočasnega dohoda v Ljubljano vsakdanji redni osebni vlak, čigar vozni red v udobnost potujočih smo tukaj natisnili. I. Jesenice—Ljubljana drž. kol. in nazaj. Dnevni čas Odhod ura min.: Postaje Dnevni čas 24. VIII. zjutraj dohod : 01 06 12 20 24 33 39 48 53 05 (j 15 D 0 5 5 5 5 5 5 5 6 23 30 Jesenice .... Javornik .... Žirovnica .... Lesce..... Radovljica . . . Otoče ..... Podnart-Kropa. . I Sv. .Tošt .... Kranj..... Skofja Loka. . . Medvode . . . . Vižiftarje . . . . Ljubljana drž. kol. 24. VIII. ponoči Prihod ura min. odhod 11 11 11 10 10 10 10 10 10 10' !) i 9 ■ 9 18 13 05 55 49 37 31 21 12 00 40 37 29 Voznina ITT (50 (50 40 20 80 1 40 ; šo ■ <50 . Prvi vlak Jesenice—Ljubljana in nazaj pobira potnike na vseh postajah od Jescni?~do Vižmarjev. Izstop pri dohodu oziroma vstop pri povratku se vrši v Ljubljani državni kolodvor. Potniki, ki so prišli s tem vlakom, naj se vrnejo samo s tem vlakom. II. Jesenice—Ljubljana drž. kol. in nazaj. Dnevni čas Odhod Postaje Dnevni čas Prihod Voznina ura min. ura min. K v 24. VIII. 5 15 Jesenice ........ • • • 1 25. VIII. 12 14 3 zjutraj 5 20 ponoči 12 09 3 — ■ 5 27 Žirovnica....... . . • 12 01 O (50 5 35 Lesce ........ • • • 24. VII1. 11 50 »t (50 5 40 ponoči 11 45 O 40 5 49 11 35 20 5 00 Podnart-Kropa..... • • • 11 29 »> 20 6 05 11 20 t 80 6 11 11 12 t 40 6 25 n 10 58 1 _■ 6 35 i» u 10 47 — 80 6 43 Vižmarje....... 10 39 — 60 dohod 6 50 Ljubljana drž. kol. . . . 10 33 — — — — — odhod 10 28 ' — _ Drugi vlak Jesenice—Ljubljana in nazaj pobira istotako potnike na vseh postajah od .Tcsenic do Vižmarjev. V Kranju se mu priklopi iz Tržiča došli posebni vlak. Pri dohodu je izstopiti v Ljubljani na državnem kolodvoru, pri povratku zvečer pa se lahko vstopi tudi na južnem kolodvoru. Potniki s postaj glavne proge Jescnice—Ljubljana naj sc vračajo le s tem vlakom. Ajdovščina—Jesenice—Ljubljana drž. kol. in nazaj. Označene ccnc. veljajo za vožnjo do Ljubljane in nazaj; karte se v Ljubljani pri dohodu ne oddajo, ampak shranijo za povratno vožnjo. Karte, sc bodo pri tem vlaku dobile v železniških vozovih meti vožnjo. Tržič—Kranj—Ljubljana in nazaj. Dnevni Odhod Postaje Dnevni Prihod Voznina i čas ura min. cas ura min. K v 23. VIII. 11 . 47 Ajdovščina ..... ■ a • 25. VIII. 2 48 8 60 ponoči 11 56 Sv. Križ-Cesta .... . a zjutraj 2 40 8 40 24. VIII. 12 01 Dobravlje ..... • , • 34 8 30 zjutraj 12 07 Kaninje...... • t , a a 2 27 8 20 12 17 Batuje....... ■ a >> 16 7 ' 90 u 12 27 06 7 90 12 32 Prvačina...... • • • , 1 57 7 60 ■ 12 39 1 50 7 60 12 45 Sv. Peter pri Gorici . • • a t 5» 1 45 7 20 t 05 1 30 7 20 t 23 5> t 13 6 40 1 31 12 56 6 40 1 40 J) 12 48 5 •JO 1 55 Sv. Lucija-Tolmin . . , , a a a » 12 37 5 40 2 04 *1 12 22 0 40 o 12 Grahovo ...... • • • a ?J 12 16 0 . __ 2 29 Huda južna..... • • • • 24. VIII. 12 05 i 60 o 43 Podbrtlo...... • a • 11 57 4 60 o M Bistrica-Boli. jezero . . • • • • ponoči 11 41 4 20 3 02 Nomenj...... • • • • »i 11 30 3 «0 3 09 Soteska...... • • • u 11 24 i) 80 3 16 Bohinjska Bela . . . • • • „ 11 19 3 40 » • > 25 Bled........ • t • • « ii 11 12 3 40 3 30 Podholm-Vintgar . . . • • • • • ii lt 08 3 40 3 36 Dobrava ...... • • • • • n 11 03 3 M dohod i 3 i>;i Jesenice ...... • • • « ,, 10 37 — • — 0 27 odhod 1 » . . » 53 Tržič—Kranj—Ljubljana in nnzaj. Od Tržiča do Kr priklopi z Jesenic prihajajočemu posebnemu vlaku. Potui&uiu v ruunju m uuua presiopiu iu dobe že v odhodnih postajah tudi za progo od Kranja naprej vozno listke, vsak dobi po dva listka za označeno ccno. Izstopi sc v Ljubljani državni kolodvor. Ob povratku se odpeljejo udeležcnci proge Kranj—Tržič iz.Ljubljane južni kolodvor z rednim osebnim vlakom, ki odhaja ob 10. uri 1 min. V Kraniu ic urestoniti v tržiški nedeliski vlak. Ajdovščina—Jescnicc—Ljubljana in nazaj. Vlak sprejema priglašcncc samo na postajah do Jesenic. Potniki proge Ajdovščina—Dornberg dobe za označeno ccno ze na domači postaji dve karti, in sicer eno za lokalno in eno za glavno progo; obe karti naj vestno shranijo. Priglašene! s postaj južno od Prvačine odpotujejo do Prvačine z rednim osebnim vlakom, ki odhaja iz Du tovlja-Sliopo ob 11. url 30 min., iz '.Štanjela-Kobdilj ob 11. uri 45 min., iz Rifenberga ob 11. uri 50 min., ter prestopijo v Prvačini v posebni vlak in bodo od tukaj naprej deležni znižane voz nine. Izstopi sa pri dohodu v Ljubljano, oziroma pri odhodu vstopi na državnem kolodvoru (v šiški). Povratek sc mora vršiti brezpogojno zopet s tem posebnim vlakom, ker drueače izRubt karte veljavo uradnik Franc Polak tamosnjc občine 2000 kron uradnega denarja in je pobegnil. Sedaj ga išče policija povsod in tod. p Shod Kmečke zveze. Nad vse pričakovano je uspel javni shod »Kmečke zveze« za koperski okraj dne 16. t. m. pod sv. Petrom, občine Piran. Kaj takega se šc ni vršilo na tleh, kjer gospodari še Italijan nad naišim narodom. Zbranega je bilo našega naroda okoli 2000, ki jc javno in odločno manifestiral svoj obstanek in zahteval rešitev izpod tujega jarma. Iz Bujščine, Piranščine in Koperščinc so prihajale gete ljudstva z narodnimi zastavami. Navzoči so bili poslanci: Mandič. Va-lentič, Pangerc, Flcgo; zastopnik političnega. društva za Slovence in Hrvate v Istri; odvetnika: dr. Černe in dr. Ag-neleto; župniki: Škrbec. Čemažar, Ga-brielič, Mandič, Sonc; učitelja: Orel; Gabrielič. Govorili so: dekan Škerbcc o namenu »Kmečke zveze«; poslanec Mandič o državnem zboru. Med njegovim govorom so zborovalci z medklici izražali nezaulipico italijanskemu poslancu Spadaro, ki jc s svojo interpelacijo proti slovenski šoli v Portorose ogorčil vse svoje slovenske volilce. Poslanec Valentič pojasni žalostne razmere v deželnem zboru Istre. Poslanec Pangerc poživlja zborovalce k medsebojnemu zaupanju. Poslanec Flcgo slika težavni položaj sužnosti našega naroda v Istri. Odvetnik dr. Černe praktično dokazuje, kako je naše ljudstvo samo krivo, da ne pridemo do narodnih pravic na sodiščih in drugih uradih, ker si ne upa ali se boji govoriti v ma-ternem jeziku. Odvetaik dr. Agnelcto slika življenjsko moč slovanskega naroda, vzpodbuja navzoče k samopomoči in pozdravlja ustanovitev »Kmečke zveze«, ki ima ravno namen v kmet-skern stanu vzbuditi zavest do lastne moči. Nadučitelj Orel daja pojasnila glede ustanovitve slovenske šole v Sv. Petru. Z »2ivio«-klici in splošnim odobravanjem so se slednjič sprejele štiri resolucije: Za ustanovitev slovenskih ljudskih šol v Št. Petru, Kostabonu in Kerkavcu; za napravo novih in popravo starih cest v hribovitih krajih ko-perske okolice; za nameščen jc slovenščine zmožnega sodnika in ' uradnika ina davkariji v Piranu; in clala se je zaupnica slovenskim in hrvatskim poslancem v deželnem zboru Istre za odločen nastop za pravice slovenskega jezika. Z gromovitimi »Živio«-klici zaključi predsednik Medoš ob 6. uri popoldne zgodovinsko pomenljivi prvi javni shod v tem za Slovence tako važnem okraju. p V sanjah je videla umirati mater. V noči od torka na sredo minolega tedna se je sanjalo v Padovi neki gospe, ki je rojena Tržačanka, da je padla njena mati, ki je živela v Trstu pri drugih ljudeh, z okna in se ubila. Gospa se je prebudila po težkem snu in je tresoča se povedala možu o dogodku. ki ga je videla v spanju. Mož se je nekoliko smejal ženinim sanjam, slednjič pa ji je vendar dovolil, da sme v Trst k materi, ki je gotovo zdrava kakor riba v vodi. Gospa je res odpotovala in v Trstu jc izvedela, da je mati ono noč umrla. Lahko si je misliti žalost hčerke, kateri niso bili ničesar javili o smrti, ker je bila starka nekam založila njen naslov. p Vojna ladja »Kaiserin und K5ni-gin Elisabeth« jc odplula v torek za dve in pol leta na Kitajsko, kjer bo ostala, kakor žc poročano, kot naše interese čuvajoči stacijonar. p Lanthierljeva palača v Gorici. Znano Lantliierijevo palačo v Gorici hočejo podreti. Zgodovinski del te palače se poruši v to svrho, da se zgradi tam nova cesta. p Iz vlaka je skočil. Žanclarmerija v Grahovem je prijela radi jaivnega nasilstva 32 let starega Ivana Polja-. niča iz Malega Lošinja in ga jc skušala spraviti po železnici v Gorico v zapor. Poljaniču nemara ječa ni nič kaj dišala im je skočil blizu Podmelca iz vlaka. Beg pa se mu ni obnesel, kajti možak se je tako pobil na glavi, kolenih in rokah, da je obležal kakor mrtev in namesto v ječo so ga poslali v bolnišnico. p Cesarjev rojstni dan v Tolminu. Naknadno se sporoča: Pri vojaški bak-ljadi z godbo na 17. t. m. je bil ves trg razsvetljen. Posebno zanimanje je bilo za vojaške vaje, katere so se vršile na hribčku pri vojaškem strelišču. Naloga je bila, zavzeti strelišče. Zato je bilo vse na nogah in obrnjeno proti strelišču radovedno čakalo, kaj da se v temni noči zgodi. Okrog 9. ure so začeli posamezni streli, kateri so se v kratkem času razvili v bitko, pri kateri so streljale strojne puške in topovi, da je bilo. kakor da bi toča padala in grmelo. Videti ni bilo drugega kot samo bliskanje strelov na obeh straneh. Naenkrat jc začelo grozno liura-vpitje in trobenje, godba je pa zaigrala znano Radetzkijevo koračnico; v tistem trenutku so zažgali že pripravljene velikanske črke F. J. I. s krono na vrhu, na razsvetljenem prostoru pa je bilo desno in levo vse polno vojaštva. Ko jc godba zaigrala cesarsko himno, je vojaštvo trikrat zaupilo: »Eljen!« (to je živio; bili so Ogri). Po vajah jc godba spremila vojaštvo v vojašnico. Ob pol 11. zvečer se je začel ples in jc trajal pozno v noč. Na 18. t. m. v jutro ob (j. uri jc bila budnica z godbo po celem trgu. Ob 8. uri se jc vršila vojaška sv. maša na vežbališču pri Soči, katere se je udeležilo mnogo občinstva. Ob 10. uri pa jc bila sv. maša z zahvalnico v župni cerkvi, katere sc jc udeležil gosp. okrajni glavar baron Baum, vse tukajšnje uradništvo, g. baron Wink-lcr in mnogi drugi. Ob pol 1. uri popoldne je bil slavnostni dine v častniški jedilni dvorani v vojašnici, pri katerem je koncertirala. vojaška godba. p Padec iz četrtega nadstropja. Iz četrtega nadstropja je iz svojega stanovanja padel v ponedeljek popoldne pet let stari Viktor Cossio v Trstu. Mati je kar okamenela, ko je videla otroka zdrkniti z okna, a k sreči je priletel na balkon v tretjem nadstropju, kjer je obležal. Mali Viktor je ostal živ, a pretresel si je možgane in sc tudi sicer precej pobil. p Premeščenje. Ocl c. kr. okrajnega glavarstva v Tolminu je premeščen namestniški koncipist g. Berbuč v Gorico, na njegovo mesto je prišel g. dr. Anton Debenjak. — Tukajšnji poštar g. Ivan Zampcrlo, bivši poštar v Žireh. je premeščen v Radovljico na Gorenjskem. p PetdesetJetnica dela, V nedeljo je praznovala Ana Kovačičeva v Trstu petdesetletnico svojega službovanja pri veletrgovini Franc Siegmund. Da bi ostala delavka toliko časa pri hiši, je redek slučaj. p Merski volk. V višini Crkvenice je zapazil kapitan parnika »Ungaro Croate« »Lika« 4 metre dolgega morskega volka. Malo razveseljiva vest za tant se nahajajoče tujce. p Aretirani narednik šmuc, ki je bil, kakor znano, aretovan s puljskim poštarjem Nicolichem vred radi vohunstva, sc nahaja na prostem. Dokazali mu niso ničesar. Nadpoštar Nico-lich se nahaja še v zaporih, ker se gre pri njem za poneverjenje uradnega denarja. p Zoper puljskega vodjo državne policije policijskega nadkomisarja Mle-kuša se jc začel nad vse hud časni-ški boj. »Polaer Tagblatt« pravi med drugim, da ne odneha preje, dokler nc bodo oblasti prišle do spoznanja, da je sedanji policijski nadkomisar kot vodja puljske policije tu nemogoč. Povod temu nastopu so dale najrazličnejše drakonske odredbe omenjenega funkcionarja v zadnjem času. Bomo videli, kako sc bo stvar končala. p Smrtna kosa. Umrl je v Gorici g. Peter P r c m r o u v 73. letu starosti po kratki bolezni, oče gosp. Svitoslava Premroua, voditelja »Goriške zveze«. Pogreb bo v sredo ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v ulici Orzoni št. 27. siajersKe novice. šVelikanska nemiikutarska predrznost. Iz Šent. Lenarta v Slovenskih goricah poročajo: V ponedeljek, na rojstni dan presvitlega cesarja, jc po končani božji službi organist tukajšnje cerkve intoniral po »Te Deumu« cesarsko himno, katero je vse ljudstvo slovensko pelo. Naenkrat pa so začeli otroci šulferajnske šole pod vodstvom nadučitelj a Floryja grozno vpiti nemško pesem. Kričali so neznosno, brez tempa, brez enote, očividno podliujska-ni, kar t je v en dan. Gospod župnik Janžckovič, da napravi red v cerkvi, je dal organistu znamenje, naj neha z orglanjem, kar jc ta tudi ubogal. Nato je zaklical gospod župnik divjim Nemcem: »Konštatiram, da se je božja služba motila! Ncmirneži iz cerkvc!« Nemci so nehali in se izgubili iz božjega hrama. Vse je bilo razburjeno nad predrznimi šulferajnovci in hujskači, ki so prišli očividno samo zato v cerkev, cla bi Slovence dražili in prekričali. Vpili so neznosno. Celo Nemci sami, ki jim mrzi nesmiselna Floryjeva hujska-rija in zdivjanost šulferajnske mlade-ži, so ostro obsojali nemško početje. Saj bi bili Nemci lahko mirno med seboj prepevali ces. pesem in nihče sc ne bi zgražal. A kdo bo tako huronsko vpitje divjih Tevtonov v božjem hramu mirno prenašal! Dolžnost, sveta dolžnost gospoda župnika, ki je drugače mirna duša in proti Nemcem mnogokrat predober, je bila, da je spodil šulferajnske barantače in goljufe iz cerkve. Ali bi storil kak nemški duhov- nih, recimo v Cmureku, Strasu, Lipnici ali Gradcu drugače s slovenskimi otroci v enakem slučaju? Seveda bo sedaj ves nemški svet rjul nad gospodom župnikom, nemški listi od Adrije pa tje do Belta bodo v dolgih člankih pisali o groznem črnem slovenskem župniku tam v »nemškem« Šent Lenartu v Slovenskih goricah. (»Marbur-gerica« je že začela. Op urodn.) Romale bodo peticije in deputacijc v Maribor, vršile sc bodo grozne preiskave. Vojska bo! Ubogi nemški svet, kam si š Otvoritev novega dravskega mostu v Mariboru. Kakor sc nam poroča, je zastopnik S. K. S. Z. v torek popoldne, dne 19. t. m., bil radi Otvoritvene slavnosti novega mostu pri mariborskem okrajnem glavarju Adamu pl. Weissu-Sehleissenburgu, kateri mu jc dal pojasnila glede na slovenske pritožbe. Weiss jc izjavil, da smejo slovenski posestniki slobodno razobesiti raz svoje hiše slovenske zastave. Če se bo od strani policije ali mestnega urada delalo kake zapreke, naj sc vsak takoj obrne na okra.ii.io glavarstvo, ker je od višje politične oblasti naročeno mestnemu uradu, naj se slovenskim zastavam na. hišah nc dela nobenih zaprek. Poskrbelo se bo tudi za varstvo Slovencev na ulici. »Živio«-klicev slovenske množice na ulici nc sme nihče braniti. Če bi kak varnostni organ skušal nastopati proti Slovencem, ki bi nadvojvodo pozdravljali z »Živio«-kli-ci, naj se ga takoj javi. Vsekako pa se svetuje, da ohranijo Slovenci na ulici mirno kri, nemške Izzivače naj sc popolnoma prezira. Zbirališče Slovencev bo pri glavnem kolodvoru in Cirilovi tiskarni. Oni, ki bodo nadvojvodo pozdravili pri kolodvoru, naj pridejo pozneje na Glavni trg, da se tam pridružijo slovenski četi. Nadvojvoda se bo s kolodvora odpeljal po Tegethoffovi, Grajski in Gosposki ulici z avtomobilom na slavnostni prostor, kjer ga bo pozdravil župan dr. Schmidercr. Takoj po pozdravu bo ekscelenca mil. g. kne-zoškof blagoslovil novi most. nato bo ogled mostu, potem pa bo okrajni glavar Weiss pozdravil nadvojvodo. Nadvojvoda bo nato imel kratek cerklc. Blizu Teresienhofa bo cesarski paviljon. Nadvojvoda se bo krog 5. ure odpeljal z avtomobilom v hotel »Mohr«, kjer bo izstopil. Ali ostane v Mariboru ali pa se odpelje v Gradec, še ni določeno. Na vsak način prosimo, da naši zaupniki agitirajo v mariborski okolici za obilno udeležbo. LjuDUanske novice. lj Tudi Belokranjec noče zaostati, tudi on hoče pokazati svetu, kakšna je njegova narodna noša. Namenil je tudi zakonski par iz Adlešič pri Črnomlju udeležiti se slovenskega katoliškega shoda. Oblečena bodeta v lepo, prr.vilno narodno nošo, okrašena z najlepšim lišpom, kakršnega nosi ondot-no ljudstvo. Predno pa odideta k shodu, se hočeta za par dni pokazati v izložbi F. M. Regorschek nas],, Ljubljana, Stritarjeva ulica. lj Tržne vesti. Danes so deželani prinesli na trg srednje veliko živil. Izredno veliko je bilo pa perutnine, katera so prinesle tudi take ženske, ki jih sicer zelo redko vidimo pa trgu, kar je na dnevni kurz cen zelo vplivalo. Bilo ie 271 kurnikov razne perutnine. Piščanci so bili par po 3 I\, kokoši ena po 2 K (50 vin., petelini po 2 Iv 40 vin.; race po 2 K 20 vin.; mladi golobiči po 50 viu.; gosi pa po 7 K. — Jajec je bilo 72 košar in so jih prodajali po 8—9 vin. komad. Domači zajci (mladiči) so bili po 30 vin. Na trgu je bilo tudi v tej lovski sezoni (od 15. t. m.) 15 jerebic, katere so bile prodane po 1 K 50 vin. komad. — Poleg domačega sadja sta pripeljala tudi dva Vipavca 149 ška-telj vipavskega sadja in grozdja. Grozdje jc bilo kg po 80 vin. — DomaČa drobnejša, jabolka so bila dva za 2 vin., debelejša pa trije 10 vin. — Češplje so bile 4 za 2 vin., drobne j šc pa po vinarju. — Maline so bile kg po 40 vin. — Solata vendibija je. bila komad po 8 vin., druga pa po 3—4 za 10 vin. — Zeljna-tih glav je bilo na trgu štiri voze in so so prodajali na debelo po li K 100 glav, na drobno pa glavica po 15 vin. — Krompirja je bilo 16 voz in so ga prodajali na debelo 100 kg po 6 K, na drobno pa 16 komadov za 10 vin. — Pese je bilo 8 komadov za 10 vin., drob-nejšega korenja se je dobilo 5 za 2 vin. lj Kanalske dela so tekom zadnjih štirih tednov tako-le napredovala: Pri jubilejnem mostu (na Resljcvi cesti) se je zveza glavnega kanala končno dovršila. Kanalska dela na Krakovskem nasipu so dovršena; začela so se dela na Sv, Jakoba nabrežju in dalje proti Prulam. Ob levem bregu Gradašicc in proti Rimskemu zidu so kanalska dela deloma končana. Med frančiškanskim in Ilradeckega mostom se bodo dela na obeh straneh za nekaj časa ustavila, in sicer na desnem (frančiškanskem) bregu radi nekaterih ovir pri hišnih kanalih Vi obrežnem zidu, na levem bregu pa zato, ker obrežni zidovi, za katerimi bo ležal zbiralni kanal, še niso zgrajeni. Kjer so zbiralniki že dovršeni, sc je zveza s hišnimi kanali že izpeljala. Ako bodo dela tako napredovala in nc bo neprevidenih ovir, bodo zbiralniki ob Ljubljanici in Gradaščici, v kolikor še niso gotovi, do novega leta 1914. popolnoma dovršeni. lj V prisilno delavnico so danes pripeljali 36 letnega postopača Ivana Teodorja Vogla rodom iz Kapela, okrai Landcek na Tirolskem. lj Umrli so: Gabrijela Kremžar, žena vpokoj. nadupravitelja deželnih dobrodelnih zavodov, 70 let. — Anton Štrukelj, prisilne delavnice nadpaznik v pok., 77 let. — Franc Pogač.ar, zas. uradnik, 63 let. — Marija Toni, mesarica, 46 let. — Ivan Krmelj, tovar. delavec, 38 let. Zadnje vesli. TURČIJA NE PREKORAČI MARICE. Carigrad, 20. avgusta. Porta sestavlja noto na velesile, v kateri ponovno zagotavlja, cla nima namena zasesti ozemlja onstran Marice. Porta jc ge-neralissima že vprašala, katere iz taktičnih razlogov zasedene kraje onstran Marice bi lahko takoj izpraznil, ne da bi bilo treba čakati definitivne ureditve odrinskega vprašanja. V diploma-tičnih krogih se govori, da Turčija res ne misli na nič drugega kakor na to, da obdrži saj južni del Odrina. Zlasti Turčija ne namerava zasesti od Grkov prepuščenih ji krajev ob Egejskem morju. GLAVAR OGRSKIH PRETEPAČEV. Budimpešta, 20. avgusta. Grof Tisza sc jc danes dopoldne z markgrofom Pallavicinijem dvobojeval. Duel se jo vršil s težkimi kavalerijskimi sabljami. Tisza jc bil na glavi, Palavicini pa na vratu lahko ranjen. Nasprotnika sta se spravila. TURISTIKA, Kašmir, 20. avgusta. Laški alpinist Mario Piacenza je v himalajskem pogorju s svojimi spremljevalci dosegel 7200 m visoki vrh Nunkama, na katerem še ni bilo človeškega bit ja. Turisti so preje 6 dni in noči prebili med velikim mrazom in snegom 6000 m visoko. VELIKA IZGUBA. Karlove Vari, 20. avgusta. Neka dama je izgubila biserni collier v vrednosti 100.000 K in ponuja naiditelju 5000 K. POSLEDICE ATENTATA NA SKER« LECZA. Zagreb, 20. avgusta. Stolno cerkev, ki je bila vsled atentata na. kraljevega komisarja onečaščena, so vnovič blagoslovili. Matere sc pri svojih otrokih ničesar tako zelo ne boje kot. driske, ki preti uničiti življenje njihovih dojenčkov. Prava prehrana je najboljše obva-rovalno sredstvo, in sicer naj bo tam, kjer manjka maternega mleka, hrana »Kufeke« z mlekom, ki prepreči vsake nevarno kipenjc v črevesu. Mnenje g. dr. \V a g n e r j a , primarija v B r u n e k u. Gospod J. Serravallo. »v Trst Mi je drago poročati Vam o porabi Vašega ž e 1 e z n a t e g a kina vina Serravallo, s katerim sem dosegel lepe uspehe pri konvalescentih, otrocih in pri slabokrvnih odraščenih, kateri so ga prav radi vzeli. Radi tega priporočam Vaš izdelek kar najbolje. Brunck, 7. junija 1911. __D r. W a g n c r. „KUFEKEi" Redilno, lahko prebavno živilno in krepilno sredstvo! za bolnike, slabotne in prebolele vsake starosti. Dobroslastno je in se pripravlja v različnih oblikah. Zahtevajte v lekarnah, drogerl-jah ali naravnost od firme 11. Kufeke, Dunaj III. kuharsko knjigo ,,Kufeke" s 107 preizkušenimi recepti za kuhanje. pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji v mestu na Sp. Koroškem. Krasna postojanka. - Resni kupci naj «e obrnejo na Franlo Mavhler, živinorejski inštruktor v Volikovcu, Koroik„, dijakinje Od poštenih staršev. Kje pove upravništvo lista pod štev. 2461. (Znamka za odgovor.) Poštena in vešča kuharica išče kakšno dobro službo. Ponudbe na upravo lista pod »Kuharica« štev. 2458. Mi Zaloga vin Podpisani imajo veliko zalogo izvrstnega belega in črnega vina lastnega pridelka. Naročila .se izvršujejo na debelo in na drobno bodisi krč-marjem. društvom kakor tudi posameznim družinam. Vzorci na razpolago. Vino se prodaja po zelo nizki ceni. o^joj Cantine Corazza, Levade, Istra. Predpisane avbe za otroke priporoča trvrdka F. III. Regorschek nas!., Ljubljana, Stritarjeva ulica. Cena komadu K 4-50. «484 srednje šole, prvega ali druzega razreda sprejme na stanovanje in hrano kot tovariša k lastnemu sinu. — Naslov pove uprava lista pod številko: .,2437". (Znamka za odgovor!) Kupi se na letni sklep za takoj ali pozneje vsaka množina dobrega — polnega Urez posebnega obvestila. Ponudbe z označbo cene in množine, se prosi na upravo „SlovencaM pod letni sklep 2441. Sanatorium Emona Komenskega ulica 4. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in Set-zdravnik: Dr.Fr. Derganc, primar. I.klr. odd, dež.boln. Službe išče kot žagarski mojster Skladiščni mojster, gozdni manlpulant ali kaj podobnega v lesni trgovini dobro Izvežban 38 letni, vojaščine prosti mladenič. Dobra spričevala na razpolago. Na zahtevo more položiti 1000-5000K varščine. Službo lahko nastopi takoj. — Naslov pove uprava lista pod štev. 2456. (Znamka za odgovor.) 2456 2 t Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš blagi soprog, oziroma oče, gospod Franc Pogačar uradnik tvrdke G. Tttnnies po mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, danes v Gospodu zaspal. Pogreb preblagega ranjkega bo v četrtek, 21. avgusta ob 6 i/4 zvečer iz hiše žalosti, Ilirska ulica 29, k Sv. Križu. Ljubljana, 20. avgusta 1913, Žalujoči ostali. 248 L iMm Pretužnega srca javljamo vsem sorodnikom nriia teljem in znancem prežalostno vest, da je naša prelVub ljena soproga, dobra mati, sestra in svakinja, gospa marija Toni Pogreb predrage rajnicc bode v četrtek, 21. avgusta na P°M—a\eSta Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah blag spom?n° ° pnporočamo v pobožno molitev in V Ljubljani, dne 10. avgusta 1913. Josip Toni posestnik in mesar, soprog. Josip, Minka in Franc otroci. I. slovenski pogrebni zavod Josip Turk. H it 2485 2479 - b°8u Vsemogočnemu je dopadlo, mojo ljubo soprogo naso dobro mater, taščo in staro mater, gospo 1 Marijo Koceli * Eberhardf po dolgem, težkem trpljenju v dopolnjenem 75 letu sta- k°SobiPveJečnostS sv> zakl'amenti za umirajoče, poklicati Pogreb se vrši iz hiše žalosti v škof j i Loki dne 20. avgusta 1.1. ob V26. uri popoldne in sv. maše zadušnice se bodo darovale v tukajšnji uršulinski cerkvi. škofja Loka, dne 18. avgusta 1913 Iv. Nep. Koceli, Mici vd. Hallada, Ela Muhlinghaus, M. Manda-lena Koceli, Ana Lenče, Niko Lenče, Oton Miihlin0haus in 7 vnukov. Stavbinsko podjetje 6. Tiinnies naznanja tem potom vest o smrti svojega dolgoletnega zaslužnega uradnika, gospoda Frana Pogačarja ki je izdihnil po dolgem, mučnem trpljenju, dne 19. avgusta. Pogreb se vrsi v četrtek, dne 21. avgusta ob 6V< uri zvečer iz hise žalosti Ilirska ulica št. 29. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1913. Vožnja na kafol. shod zastonj! Opozarjam cenj. udeležnike katoliškega shoda im^hnn . • ■ šivalnih strojen touarne Pfaff &!* STjffiK! nanrePkar^mi SfER" '» «™ln. povrnjene. naroči, dobi stroške za pot Druga popravila točno in ceno Se priporočam za mnogobrojen obisk 2476 I (Iti llilb šnecialna troovina šivalnih strojev in holes ■sM« u UK umu, sodna ulica 7 (zraven sodnije) KUHARICA pridna in poštena, vešča kuhe in drugega dela, išče dobre službe pri č. g. duhovniku v mestu ali na dezeh, gre tudi v Istro ali na Goriško ali na Štajersko. Cenjene ponudbe do 28. t. m. pod št, 2475 na upravo „Slovenca". (Znamka!) Golša se da hitro odstraniti brez joda in medicin s sredstvom, ki ga je izumil neki ozdravljenec sam. Obrnite se zaupno na kemični laboratorij PARACELSUS STERNBERG, MORAVA Vprašanjem naj se priložita dve znamki. 1731 Brzojav! Znižane cene za narodne noše. Prva največja, najcenejša zaloga zlatnine in srebrnine Fr. Čuden, Ljubljana Št. 504 uhani zlato na srebro K 5'5Q samo nasproti frančiškanske cerkve. Lastna tonama ur d Šnlcl. Zafltevajlfi VGlIkf CBRlk ti PO POŠti ZaSlOllj. BI V S. Ta! ja n' 3 N rm Št. 441 broška zlato na srebro I Izročitev trgovine. Radi pomanjkanja prostorov sem prisiljen opustiti svojo šnece-njsko trgovino na drobno (Mestni trg 26) ter vljudno sporočam da sem isto oddat v nadaljnje vodstvo tvrdki Viktor Schiffer („pri Bučarja") na Mestnem trgu m- ff'mljujoč se najtopleje svojim p. n. odjemalcem za v tako obilni ZuZr "u "tr dat sc pmeH Mo ™ Velespostovanjem Ant. Krisper. Prevzetje trgovine. Ozirajoč se na enostransko naznanilo, si usojam tem potom ob« sostom:liadno —H'da sem « mestu obstoječo najbolje renomirano špecerijsko trgovino na drobno tvrdke Ant. Krisper. Pr°T\ da SC tUdJ rni dobrotno " cnaki meH poveri -aupanje, ki je je užival moj prednik, beležim velespostovanjem Viktor Schiffer („pri Bučarju"). Tisk: »Katoliške Tiskarne« ~ ■ - ...... ^—— 11Skarne*' Odgovorni urednik: Jožei G^stinčar, državni poslanec. Dnevni 24. Vili. zjutraj dohod Odhod Postaje ura min. OH 14 29 42 58 14 25 38 45 04 13 27 33 44 Kočevje . . . . Stara cerkev . . Lipovec . . . . Ribnica . . . . Ortenek . . . . Veliko Lašče . . Dobrepolje . . . Čušperk . . . . Prodole . . . . Grosuplje . . . . šmarje-Sap . , . Škofeljca . . . . Laverca .... Ljubljana dol. kol. Dnevni čas Prihod ura nun. Voznina ~K ! v. 25. VIII. ponoči 24. VIII. zvečer i; odhod 12 12 II 11 11 11 10 10 10 10. 10 9 9 ' 9 18 10 55 42 2(5 10 58 45 37 10 01 47 40 29 80 40 20 80 30 90 (SO 30 80 50 40 6dse^ za starjouanja udeležencem l 90 4 49 Velika Loka ..... -11 11 70 1) 4 56 Sv. Lovrenc...... ... II 04 ■ 2 50 ■ 5 09 Radohova vas ..... ' . . . ■ 10 5t o 20 )) H 5 5 14 24 Št. Vid pri Zatičini . , , ... » .! tO 10 46 36 «> t 10 80 » 5 38 Višnja gora...... ... J) 10 22 l 60 5 48 kalina........ ... t) ' 10 12 1 30 1f 5 53 Doštanj....... ... 10 07 1 1 20 6 17 Grosuplje....... . . . J, 9 48 t — 6 28 Šmarje-Sap ...... ... J, 9 38 24 80 0 46 9 j 50 40 ti 52 Laverca....... . . . » 17 i - dohod 7 03 j Ljubljana dol. kol. . . . ... odhod 9 06 i _ , Straža-Topllce—Ljubljana in nazaj, dvora v Ljubljani in odhaja s tega. Najboljši in najcenejši papir za pisarne dobite v zalogi Tudi ta Pišite po vzorce na pisarno »Slovenske Straže" v Ljubljani. izredni vlak vozi samo do dolenjskega kolo- 11 !ii! Kamnik—Ljubljana in nazaj. j Dnevni čas 24. VIII. zjutraj dohod Odhod Postaje ura min. 30 42 49 59 08 27 30 42 Kamnik..... Homec..... Jarše-Mengeš . . Domžale . , , . Trzin..... Črnuče ..... Ježica . . . . . Ljubljana drž. kol. Dnevni čas 24. VIII. zvečer odhod Prihod Voznina ura min. | ura min. j K v 8 24 12 00 1 60 8 11 1 1 56 1 20 8 06 lt 51 1. 20 7 57 11 42 1 20 7 50 ! u 35 1 20 7 30 II 15 — 60 7 27 i H 12 _ 40 7 • 15 11 00 •'i'. :1 'S> Gostilne ki so naročene na „Slovenca" so: Kamnik—Ljubljana in nazaj. Na tej progi ni posebnih vlakov; skrbljeno pa je za zadostno število voz. V udobnost udeležencev priložimo vozni red vlakov, ki pridejo na tej progi v poštev. V Ljubljano je na razpolago samo en vlak, za povratek pa sta dva, potniki se lahko poslužijo enega ali drugega. □ □ a a NaJbolJSa in naJstgurneJSa prilika za Sledenje! LJW POSOJILNICA registr. zadruga z neom. zavezo LJubljana, Miklošičeva cesta 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in ▼loge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč =aaaa a a a a Bizilj Tomaž, »Pri kolovratu«, Pred škofijo 14. — Banko Ignacij, Martinova cesta. — Bergant Fran, Sv. Jakoba trg 5. — Bevc Jakob, Dunajska c. — Bizjak Franc, »Pri Krčonu«. Tržaška cesta 1. — Cuzak Ana, Poljanska cesta 4. — Černak Josip, »Pri Kroni«, Gradišče. — Černe Ivan, »Na šrangi«, Radeokega cesta. — Černe Marija, Sv. Petra cesta 87. — Čcšnovar Franja, Vinska klet, Pred škofijo. — Češnovar A11- ; . s - BiiBiBBBHBlBBBBBillllBiSillHiBlBE gela, Kolodvorska ulica 33. Činkolo Ivan, Kopitarjeva ulica. Daks Marija, Florijanska ulica. — Kdor Avgust, hotel »Tivoli«. - Fajmoštrova gostilna. Sv. Petra nasip. — Fiala.Jan., Gradišče. — Flegar A., Zaloška cesta. — Godec Fran j o, Dunajska cesta 41. ■—■ Gostilna »Pri Sokolu«, Pred škofijo. —■ Gratzer Marija, Prisojna ulica 5. —-Jclenič Jernej, Stara pot 1. — Kos-Pilko Beti, »Pri levu«, Marije Terezije cesta. — Kovač Anton, Kolodvorska ulica. — Kovač Antonija, »Pod skalo«, Križevniška ulica. — Kralj Ncžika, »Pri solncu«, Franeovo nabrežje. —> Krisch Peter. Kopitarjeva ulica. —-Lampret Martin, Kolodvorska ulica. —* l.unče Josip, »Pri belem volku«, Wol-fova ulica. Lloyd hotel, Sv. Petra cesta 9. — Ložar Jernej, Koinenskcga ulica I:?. — Majcen Mihael, »Pri ribiču«, Dolenjska cesta. — Marenče Jurij, Dolenjska cesta. - - Maljan Ivanka, »Pri 1'erlcsu«, Prešernova ulica. — Mi-kuš, Kolodvorska ulica it. —■ Mrak Valentin, Rimska cesta 4. — Novak Anton, Rimska cesta 19. —■ Brata Novakovič, Sodna ulica. Pavšek Ivan, Martinova cesta. Perhavec Ivan, Poljanska cesta lil. Rodrža.j Ivan, Florijanska ulica 4. Poljšak Franc, Marti-* nova ccsta 32. — Putricli Anton, Dolenjska cesta. — Ravnikar Marija, Sv. Jakoba trg 2. — Rošker Ludovik, »Pri Auru«, Wolfova ulica. — Roža restavracija, Židovska ulica. — Stelzer Avgust, Kolodvorska ulica 43. -- Stric Jakob, Breg (i. Škof Franc, Rcčv.a ulica 8. Schrey Josip, Južni kolodvor. Štrukelj hotel, Dalmatinova ulica 15. —■ Škulj Rudolf, Florjanska ulica 20. — Tratnik Leopold, Sv. Petra cesta 27. — Težak Anton, Sv. Jakoba trg 4. — »Union«, Miklošičeva cesta. — Urbane Peter, »Pri Štefanu«,Miklošičeva cesta. — Zabukovee Anton, Breg 1. — Zajec Avguštin, Sodna ulica, — Vse kavarne. Prva največja in najcenejša zaloga FR. ČUDEN« LJ i samo Prešernova ulica, nasproti Frančiškanske cerkve Lastna tovarna ur, zahtevajte veliki cenik zastonj tudi po pošti. a a ter jih obrestuje po 31 0 4 4 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolago. g Vlačelstuo. Udeležencem kato< liškega shoda se toplo priporoča trgovina \ a aoaa= □ a a D =aaaa Ljubljana Stari trg 10 V zalogi ima: klobuke, slamnike, čevlje, kravate in vse potrebščine za Orle. Svoji k svojim. Zmerne cene. Solidna postrežba. Ako nameravate j skleniti življensko zavarovanje pišite prej na pisarno „Slovenske Straže" v Ljubljani. / Z njenim posredovanjem bo za Vas zavarovanje cenejše, kot bi sc zaupali agentom. Trgovina s pohištvom Dunajska cesta 19 priporoča svojo bogato zalogo. Strogo solidna postrežba. Najnižje cene. 8 s1 pnnat-innt ir n—lr-ir-ir-ir-it—in 8 A. Sušnik § Ljubljana, Zaloška cesta q a a a □ □ 8, priporoča svojo trgovino s a n D 0 D D inaanananncin Solidna in točna postrežba. !3E3EIQDDBDIIBnnDDDn ——" 11 n Franc Pust, mestni tesarski mojster Ljubljana, Streliška ulica sc priporoča za izvršitev vseh v tesarsko stavbinsko stroko pripadajočih del, kakor vodne stavbe mostove, ame-rikanske ledenice, strešne stolpe in vse vrste ostrešja, kupole, zvonike, verande, kegljišča, ladijska iu parketna tla, vsa krovska dela itd. po primernih cenah si solidni izvržbi. A. SUŠNIK | Ljubljana, Zaloška cesta priporoča 8 svojo trgovino s špecerijo,