27. štev. V Ljubljani, dne 11. julija 1901 XI. leto. Izhaja vaak četrtek ter stane za vse teto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 10 v. če se enkrat tiska; 24 v. če ue dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati ,H*rodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo* Deželna zavarovalnica. V duhovniških časopisih so bere vsak čas, da so napredni poslanci preprečili ustanovitev deželne zavarovalnice. To je laž, ali duhovniški politiki jo pogrevajo vsak Čas. Ta laž se čuje na duhovniških shodih, čuje se na prižnici in tudi v spo-vednici, samo da bi ljudstvo naščuvalo. Kako stvar v resnici stoji, to se je pokazalo v deželnem zboru kranjskem. Poslanec Božič jo stvar sprožil in katoliški poslanec, načelnik kluba klerikalnih poslancev, dež. odbornik Po v še jo je pojasnil in dal obrekljivim klerikalcem tako po žnabljih, da si jo bodo zapomnili. Glasom Btenograiičnega zapisnika je posl. Požič govoril tako-le: »Pred nekaj leti pričelo se je bilo prav živahno gibanje v naši deželi in sploh v javnem življenju glede deželne zavarovalnice proti požaru. To jako hvale vredno gibanje je imelo posledico, da so jo stavil tu v visoki zbornici predlog, kateremu som se z vsem prepričanjem pridružil, da naj bi so osnovala uu Kranjskem deželna zavarovalnica proti požaru, in v zasedanju 1. 1898, jo visoki deželni zbor storil soglasni sklep, s katerim so je bilo dalo deželnemu odboru naročilo, da skličo onketo, obstoječo iz zastopnikov dežele in strokovnjakov itd., ki naj natančno preiščejo to zadovo in potem, da se vrše poizvedbo po vseb tistih krajih, kjer so že take zavarovalnico osnovano. Ta sklop jo bil soglasno sprejet, in cela zbornica je bila tega mnenja, da je taka zavarovalnica potrebna, zlasti pa mi kmetski poslanci moramo to zadevo najtopleje priporočati. Vendar jo pa po tom sklopu deželnega /.bora vsa stvar nekako potihnila. V letnih poročilih za I. 1898, 1899 in PJUO ne najdem nikjer nobene opazko o njoj. Ne vem, kaj se je zgodilo v tej zadevi, in ali je sploh deželni odbor kaj ukrenil ali no, ali se je dotična enketa vršila ah ne, in ali so se sploh izvršile kako poizvedbo. Ta molk zdi so mi zolo sumljiv in to tembolj, ker se bojim, da to tudi gospodje iz tiste strani, ki so ivojo dni predlog stavili in s hvale vredno Vnemo zagovarjali dotični predlog, ki jo bil tolike važnosti v življonski in tudi v J politični borbi, v tej dobi nekako prezrli in iz vida pustili. Jaz, ki som za svojo oiobo io od nekdaj bil pristaš deželno lavarovalnico, usojam so pri tej priliki, ker so v letnem poročilu ničesar ne nahaja o izvršitvi dotičnoga dožolnozbor-■koga sklepa, gospoda referenta v deželnem odboru vprašati, ali te jo o stvari kaj zgodilo, in kako vprašanje stoji, za Vsak slučaj pa prosim, da gospodje, ki to *a to stvar zanimajo, glasujejo za reso- lucijo, ki jo bom stavil in ki ima jedini namen, pospešiti to vprašanje. Resolucija se glasi: Deželnemu odboru naroča se, da v prihodnjem zasedanju zanesljivo poroča O uspehih poizvedeb glede osnovanja deželne zavarovalnice proti požaru odnosno, da stavi primerne predloge.« Na ta poziv je referent posl. Po vse odgovoril tako-le: Ker je dotično vprašanje sproženo, hočem tudi takoj odgovoriti. Če ni deželni odbor izročil visoki zbornici dotičnega zakonskega načrta, da se napravi zadevna zavarovalnica proti požaru, je povod temu to, da je uspeh deželne zavarovalnice najbolje zagotovljen, ako se to stori, kar so je v državnem zboru v prejšnjem in sedanjem zasedanju naglašalo in za kar je vsa nada, da se uresniči, ker se je vlada strogo izjavila v dotičnem zavarovalnem odseku, da hoče ona vse gradivo nabrati, da se napravi državni zakon, okvirni zakon, po katerem bo deželam mogoče napraviti deželne zavarovalnice. Ta dotični državni zakon bo imel v sobi določilo, da more vsak posestnik primoran biti, da svoja poslopja zavaruje. S tem, da bo vsak primoran so zavarovati, so bo Btvar tudi bolj jednakolično razdelila, da bo mogočo, tudi dotične promijo nižjo postaviti, kakor so danos ter so bo s tem zakonom tudi doseglo to, da so izreče dotičnomu zavarovalnem zavodu monopol. To je odina stvar, edina pre-porna točka, glede katere še ni prišlo do sporazumi jenja. V sedanjem zasedanju je vlada sama to priznala, da bodo le takrat mogli uspevati deželni zavarovalni zavodi, ako bodo imeli koncesijo do monopola. Ako ho napravi ta državni zakon, bo prilika, da bo deželni odbor stopil pred visoko zbornico ter ji izročil dotični svoj predlog. Material je nabran, in gospod poslanec Požič se šo spominja, in so mu dotični izkazi v mojem referatu na razpolago, da so popisana vsa poslopja našo deželo, da so namreč vsa županstva — izvzemši G do 8 malih občin, ki so pozivu niso odzvale — doposlala deželnemu odboru prav natančne izkaze, koliko jo hiš, koliko postranskih gospodarskih poslopij, ali so strehe trdo ali mehko krite, kolika jo vrednost vsakega poslopja, za koliko jo dotično poslopje zavarovano, tako da je ves material podan. To pa odločno v imenu deželnega odbora naslušam, da dokler ne bo prisiljen zakon veljaven, da se bo moral vsak zavarovali, in da se takim deželnim zavarovalnim zavodom da prednost moru »pola, da ni misliti na uspešno delovanje deželne zavari »valnice, ker bi bil to samo tekmovalen zavod, za deželo pa je potrebna zdrava podlaga, in ker je vladi na tem, da se stvar hitro dožene, in ker so zlasti gališki poslanci, ki silijo, da se ta zakon napravi ter je sedaj ogromna večina dotičnega zavarovalnega odseka za tak zakon, upati je pri količkaj rednem poslovanju državnega zbora, da bo na jesen zakon sprejet in potem bo v bodočem zasedanju novemu deželnemu zboru mogoče skleniti tak deželni zakon, ki bo ustregel visoki zbornici. (Klic: »Dobro!«)« Iz tega poročila o Božičevem vprašanju in o Povšetovem odgovoru je spoznati, kako grdo so klerikalci napredno stranko obrekovali, ko so trdili, da je napredna stranka preprečila deželno zavarovalnico. Povše je pošteno in po pravici razložil vso stvar. Klerikalci pa se zdaj strašno jeze na njega, da je stvar pošteno pojasnil, bralci pa spoznajo iz deželno-zborske razprave, kako duhovniški časopisi lažejo in obrekujejo. Politični pregled. Deželni zbori so večinoma pretrgali svoje zasedanje, samo kranjski deželni zhor še zborujo, ker ta bo koj zdaj vsa opravila dognal. V češkom deželnem zboru so vpeljali sedaj tako volilno pravico, kakor jo imamo na Kranjskem, da volilci več no volijo volilnih mož, ampak kar naravnost poslance. V Gališkem doželnem zboru so maloruski poslanci na zadnje vendar izgubili potrpežljivost in — izstopili iz dož. zbora, meBto da bi s pestjo vdarili ob mizo in poljskim grofom, škofom in prelatom pokazali zobe. Vojna v južni Afriki se bo toroj na-daljovala. Med Angleži in Puri so tekla dolgo časa pogajanja zaradi miru, 1 ta pogajanja so se razbila. Hrabri kmetski Pari so namreč hotoli skloniti mir samo, če Angleška prizna njih popolno neodvisnost, tega pa ošabni Angleži niso hoteli privoliti in zato so bo boj nadaljeval, /daj traja vojna že 19. mesecev. Angleže volja vojskovanje na teden 40 milijonov kron, Puri so Angležem na odprtem polju ne morejo zoperstaviti, ali v mali vojni dosegajo Puri vedno novih uspehov in bo Južna Afrika morda šo res — grob Angleške.__ Dopisi. Ii ornovrtko obolno. Sprejmite je-donkrat dopis od nas, da bode svet zvedel, kako so nam v naši gorski vasi godi, Ne čudimo se, da »Rodoljub« prinaša vodno vesti o slabih duhovnih, o dobrih je le malokaterikrat kaj slišati. Nestrpnost do »Rodoljuba« je od klerikalne strani tako velika, da se ne da popisati. Tu Vam hočemo naša dva zaslužna go- spoda na zasluženem mestu prijaviti, ker to želita sama že več kot pol leta. Mogoče, da se jima s tem kaj prikupimo, ako svetu razširjamo njih slavo in moč. Naša dva maziljenca, Janezek in Pepe, žrtvujeta vse svoje duševne in telesne moči za naš blagor in varujeta svojo čredo pred volkovi, ki v ovčji obleki okrog hodijo, to pa seveda le ob času volitev. Pretečeno jesen za časa volitve državnega poslanca letala sta od hiše do hiše, ljudstvo terorizirala tako, da se je mislilo, da je že sam antekrist javno na svetu nastopil. Na dan volitve pazila sta s svojimi pomagači na svoje zbrane, da niti jednega glasu nista izgubila, pač pa jima je ušla duša neke stare ženice brez po-■ledne tolažbe pred večnega sodnika. Bila je uboga in isti dan tudi ni bilo časa, je obiskati. S tem sta pokazala, da je več vreden jeden glas pri volitvi, kakor pa jedna duša. Nad pol leta sem razlsga naš kaplan na prižnici, s svojimi puhlimi govori le politične reči. Ni je slišati več božje besede. Ni čuda, da Be naše pobožno ljudstvo zgraža na takim postopanjem. K zadnji velikonočni spovedi pride k »ta malemu gospodu« osemdesetletni starček. Isti — morete si pač misliti — je vzoren in veren kristjan, on pač ne razume, zakaj bi po sedanjih novih cerkvenih postavah ne smel brati »Rodoljuba« in zakaj bi zaradi tega ne dobil odveze. Kaplan ga nagovarja, naj mu obljubi, da ne bere več »Rodoljuba«, in da mu potem odveze ta veliki smrtni greh. Starček pa mu pravi, da tega mu ne more nikakor obljubiti, ker »Rodoljub« je list, kateri odpira ljudem oči. Nadalje pravi, da odveze ni dobil v svojem življenju kot osemletni otrok in zadnjič kot osemdesetletni starček. Pred par tedni vršite so se pri nas občinske volitve. Naša dva goatoljubna gospoda lazila sta ves teden okrog vo-lilcev in zmaga jima je bila zagotovljena. Na dan pred volitvijo sta naroČila v neki gostilni kar 50 poroij golaža, da bodota pogostila Bvoje volilce, a ljudstvo se ni dalo na njih limanice ujeti. Že med vo litvijo jo kaplan pobere v dotično gostilno in pravi, da naj golažev napravijo manj kakor polovico naročenih. Previdna go-stilniČarka pa je rekla, da je sedaj prepozno, ker so naročeni golaži že v ponvi; — no, pa kaj jima to stori, ssj lahko zaslužita. Po dokončani volitvi za podobČine pelje svojih 17 mož za pogrnjeno mizo in bajd golaže na mizo. Popraševali so se, kdo je ukazal in kdo bo plačal, ko pa pride do ušes Pepetovih, pravi, golaž in pijača je že poravnano. Takoj po obedu odpelje se kaplan iskal novih volilcev. Mislil si je, škoda pustiti naročene go-lažo. Kmalu pripelje še nekaj kimovcev. Njegovo krdelce Be jo dobro povečalo, a vendar še vse zaman, zmagala je narodna stranka v tretjem razredu popolnoma, in tudi v ostalih dveh razredih ima večino. Le tako naprej zavedni volilci, za jeden-krat smo se pokazali kot samotitojno misleči možje. Veliko skrb ima naš Pepe tudi za našo mlekarno in tudi vemo dobro, zakaj ga ta tako peče. Preje je dobival pogosteje putrove štruoe, kakor sedaj. Tudi neki kapucin z Reko se je pri zadnjem beračenju jezil Čez mlekarno, češ, da se je putrova bira dobro zmanjšala, toda povemo Vam, maziljeni gospodje, da temu, da se bira manjša, niso vzrok mlekarne, ampak ljudstvo uvideva da poleg mastnih plač, pač nt treba kmetu še posebej vedno s polnimi jerbasi kolin, jajc in masla v farovških kuhinjah stati. Iborjaroc po milosti „ta malega gospoda". Iz gornjogradskoga okraja. »Slov. Gospodar« prinaša notico iz Rečice, v kateri se hvali novo politično društvo z uspehom, ki ga je imelo o priliki ustanovnega shoda dne 23. junija na Rečici. Mi pa jim tega uspeha (ne dosti čez 10 udeležencev) nikakor ne zavidamo, kakor tudi politično zrelega (? !) ljudstva v lepi Rečici ne, še manj pa priljubljenega predsednika (vele? !)-posestnika Rajne-kerja. Ako se je res oglasil k temu društvu kak vpliven mož, tedaj se čudimo, če takoj zopet ne izstopi, ko izve, kdo je načelnik. Njegova surovost, nezmožnost in poBojilniški grehi so vsakomur znani in se je že mnogo o tem pisalo po časopisih. — Vprašali bi le še, kako se vjema to: predsednik polit, društva in pa mož v sodnijski preiskavi? — — No, če je to najboljši izmed vseh 10 udov, potem pa adijo novo društvo! In če »Gospodarjev« dopisun tudi na Rajnekerja razteza politično zrelost, s katero se baha, potem ni vse v redu v njegovih možganih, in treba bo brž v blaznici preskrbeti prostora zanj. — Rajneker — politično zrel, ko še do pred par leti ni vedel, kaj je časopis in sedaj 2 leti iz najslabšega slovenskega časopisa — »Gospodarja« namreč — zajema vso svojo politično vednost? O, jejmine! Mislim, da ste vsi skupaj — zreli. Mogoče, da je Rajneker zato tako politično zrel, ker je v družbi s hlapcem hitel trgati plakate »Slovenskega kmotskega društva«? Navadno ime takih ljudi, ki plakate trgajo raz zidov, jo — fakin. Na Rečici je sploh več takih polit, zrelih (?) fakinov. Plakate sta trgala in trgati pustila tudi kons. derohtar, znani pretepač itd. Plakati za »Slov. kmetsko društvo« pa se niso po noči nabijali nego p r i belem dnevu. Mogočo, da je vsevedna butica »Gospodarjeva« Še tačas od n a »k rane 1 arij i« nasrkanega alkohola pijana, obračala ko [to mehkih blazinah. Zato so tudi neumno prerokovanje umazanega »Gospodarja« ni izpolnilo, kajti po dnevi se je vsejalo dobro, plemenito zrnje, in jo pri bolem dnevu na ustanovnem zboru »SlovenHkega kmetskoga društva« dne .in junija 1901 v K o k a r j i h , kljub nečuvenoga sejanja ljulike po priž-nicah, rodilo tisočoren sad, ki bo rastel in se krepčal vedno bolj in bolj v strah »(Jospodarjevega« farbanja. Zborovanje tega društva se je namreč nad vse sijajno obneslo. Ljudstva je bilo okoli 200, čeprav so je raz pnžnic (!) ščuvalo in hujskalo, da jo gro/.a, in čt>-ravno je fajmošter is Rečice z znano Lojzo vred napovedal veliko božjo pot k sv. Križu (Saj je obema silno potrebna.) Kmetje so za tokrat odložili božjo pot in so rajo prišli k prekoristni organizaciji, ter pristopili v to za kmeta najbolj potrebno in najbolj pošteno društvo. Seveda je črna druhal poslala kacih BO od zadnje volitve znanih katoliških mol, — (kakor jih »Gospodar« imenuje), da bi zborovanje onemogočili, a ti junaki ai niso upali dalje, kot do gnoja. Tam so čakali nekaj časa, potem pa se klaverno razpršili na vse kraje, rekši, da le ni res, kar so duhovniki lagali o tem društvu, kajti kolikor so slišali in videli, je to društvo zares dobro za kmeta, kar se pa o katoliškem polit, društvu žalibog ne more reči. Tam pač kmet nima ničeBar opraviti! Še tisti dan je pristopilo k društvu čez 100 kmetov, sami trezni, vplivni možje, kojim je kmetska korist najbolj na srcu in ki se ne boje zaničevanja stranke, ki je kmetskomu blagru že od nekdaj nasprotna. Kmet gre na dan, njemu so se odprle oči, on se zaveda, da tista stranka, ki le po časti in oblasti hrepeni, ni prava ljudska stranka in da še nikdar za ljudstvo kaj koristnega storila ni. Ali je mar konsum na Rečici koristen našemu kmetu? Ali znabiti posojilnica ravnotam? O tem slišimo v kratkem kaj več, potem pa žegnani gaspudje lahko sami sedite v katoliškem političnem društvu, ter tam konsumsko in posojilniško žlindro prežvekujete. časten izid zborovanja, kakor tudi mnogobrojen pristop kmetov, ter v odbor voljeni kremeniti možje so nam porok, da društvo stoji na dobri podlagi, da društva zavednih slovenskih pa tudi katoliških kmetov v gornjogradskom okraju ne popiha nobeden vihar, pa naj pride od koderkoli. Prav od srca želimo sijajen procvit novemu društvu! Slovenski katoliški kmet s slovenskim katoliškim kmetom! Iz Kozjega. Z ozirom na dopis l7-Kozjega objavljenega v Rodoljubu Št. i* od 2. maja 1901 zahtevamo na podlagi § 19. tiskovnega zakona, da objavite na istom mestu sledeči popravek: Ni tob, da plačuje okrajni odbor okrožnemu zdravniku v Kozjem dr. Pr. Jankovič-u »v slučajih uboštva« zdravila in ordinacijo. Res pa jo, da dobiva dr. Jankovič za zdravljonjo ubogih plačano samo po* stavno taksirana zdravila, o čom so lahko vsakdo pri okrajnem zastopu prepriča. Za okrajni odbor v Kozjem, dno 1. julija 1901-Tomažič, načelnik; Mihael Horvat, J. Kuneji Jak. Povha, odborniki. Rodoljubi! Pripravljajte so zs cle<želiioxbor-•ke volitve. Vaio geslo bodi: Hmrl m km«1' lom, jcom|»oc1 k £oh|»tMlom. Domače in razne novice. Deželni zbor kranjski bo prilioW todon zaključil svojo letošnjo zasedanj«« ki jo tudi zadnje /usedanje v tekoči nje' govi šestletni dobi. Kmalu po koncu sedanja so razpišejo nove volitve. Zupanom v Kranju jo zopet izvoljen < I o s t«d, 111 p dolgoletni in jako zaslužni župan, ees. svetnik Karol Savn i k. Iz Kostanjevice so nam poroča: P'1 občinskih volitvah jo zmagala napredna stranka Dne 7. Julija je bil Globočni onoglanno voljen županom. Earnbljenje .KatoliHkejra dom** ae je izvršilo minolo aoboto. 1'H rubo^o so dobili 1440 K gotovega denarja, kaže, da ima sicer duhovna gospoda nar, ga pa neče plačati. Zarubili ao jim tudi zastavo in vso oštarijsko opravo. Ne bo dolgo, pa bo zapel — boben. Katoliška žlindra na Vipavskem. »Slov. Narod« piše: Pred 16. leti stali sta si prvikrat liberalna in klerikalna stranka povodom takratnih državnozborskih volitev v očitnem boju nasproti. Zmagal je bil Obreza zoper dr, Dolenca. Kmalu zatem napravila je bila povodenj v občini Št. Vid velikansko škodo, ter več ali manj porušila, odnosno odnesla skoro vse mline, stope, žage, jezove itd. Dežela in država prihiteli sta bili z znatno podporo nesrečnikom v pomoč, ki je pa svoj blagi namen popolnoma zgrešila, ker so jo vsled neprevidnosti vlade grabežljive roke delile. Vlada je bila baje poverila razdelitev sedaj že pokoj, župniku Tomažiču in pa takratnemu županu Uršiču, ki se je bil malo prej prelevil iz liberalca v klerikalca zato, da so farovži njegov brinjevec konsumirali, in ki je danes — seveda iz sebičnosti — steber klerikalstva na Vipavskem. Da izve javnost, kako vreden dr. Žlindre je »katoliški« steber petijotar Uršič, objavimo naj sledeče: Uršič bil je ob času omenjene povodnji župan v Št. Vidu, ter mu je povodenj nekoliko vreč moke v mlinu zmočila in mlin z blatom, gromozom onesnažila, vsled česar je tudi on prosil podpore. Vse je pričakovalo, da bode po povodnji prizadeti župan UrŠič, ki je tudi podporo prosil, poveril po povodnji neprizadetemu obč. svetovalcu razdelitev podpor^ ker vendar ni prav, ako se požrešnega kozla oamega v zelnik na pašo pošlje. Toda Uršič ni dal platna in škarij iz rok iz umevnih vzrokov ter je z župnikom To mažičem podporo tako razdelil, daje dobil on sam t. j. župan Uršič — blizu 700 gld. podpore, daai je imel iz povodnji direktni dobiček, kajti iz zmočone moke spekel je bil kruh, ki ga je v denar spravil, mlin sam je bil pa v 2 dneh osnažil, da jo mogol zopet mleti; in ker so bili vsi ostali mlini 2—3 mesece nerabni, imel je toliko melje, da jo jo jedva zmagoval, kar pa ni te čiste, za ljudske koristi požrtvovalne katoliškokonsumarBke dušo oviralo, da ne bi bila polog dobička iz obilo molje izkorišČevanje prav po židovsko ljudsko nesrečo jemala dvojno merico, dokler niso mogli drugi mlini mleti. Ali to ie ni največjo zlo, nego vse »krščanstvo« tiči v tem, da jo sobi oddolil v družbi z rečenim župnikom nad f>n° 0 podpore od eonjono (ncfaklično:) škode; boljšim klerikalcem naklonil jo le :' > podporo od eonjono škode, Četudi niso bili najpotrobniši, dočim je najsiromainojiin liberalootn oddolil lo po 7-/■•/• <-0 10°/o podpore od eonjono škodo, ali pa celo nič, kar seje nekemu velikemu siromaku zgodilo, ki jo potem v svoji ogorčenosti spisal in po pošti odposlal pritožbo »An don llerrn Kaiser von < >osterreieh«, ki pa se voda ni na namenjeno mosto prišla. Ako ho pomisli, da se pri takih prilikah škoda iz umevnih razlogov najmanj šo enkrat tako visoko oeni, vidi so, da je lopi ka-toliški župan Uršič poskrbel, da mu je bila iz podpor menda polna škoda povrnjena, dočim so dobili nekateri polovico, odnosno 1 \ povrnjeno, nekateri notorični občinski siromaki, ki se s tedanjim obrtnikom tu Zupanom niti iz daljave primerjati no dajo, pa prav ničesar, moj katerimi poalodn|imi se je nahajal tudi revež, kateremu Jo voda do tal porušila jedino njegovo premoženje, mlin z 1 tečajem brez stanovanja. Takrat je bil v občini velik vihar in ljudje so Uršiča javno psovali in za njim pljuvali; za božične praznike tistega leta so mu poškodovani siromaki v velikem demonstrativnem sprevodu v znak njegove pohlepnosti odnesli na drogu nataknjeno volovsko glavo — in honetni Uršič na vso to ni bil na časti žaljen. Sedaj pa po 16. letih ko reže v Vipavi kruh kazenske pravice njegov osebni in politični prijatelj, znani klerikalni adjunkt Jurij, čuti se nakrat kruto žaljenega, in toži vsakogar, ki mu očita, da je bila razdelitev zadevnih podpor krivična, in da je on sokriv ti krivični razdelbi. »Slov. Narod« ožigosal je bil že 1. 1885. podlost Uršičevega početja, in Uršič ga ni tožil. Ker se je sedaj morebiti premislil, in ker je treba take škodljive ljudi pred ljudstvom na čelo užgati, ponovimo tudi mi očitanje, da je bil takratni žur^an UršiČ sokriv krivični razdelbi podpor, in pričakujemo, da tudi nas postavi na zatožno klop. Marijine družbe — vir krivičnega dohodka. Doslej niso Marijine družbe, ki jih na škofov pritisk ustanavlja duhovščina po celi deželi, imele nobenega druzega uspeha, kakor da so mej kmetskim žen-stvom zarodile neko prevzetnost, ki je vzrok mnogim prepirom. Tudi taka »devica«, ki je že zaslužila kako kolajno za pomnožitev prebivalstva, si domišlja, da jo veliko več, kakor še tako pošteno dekle, ki ni pri »Marijini družbia. Klerikalci vedo sila veliko pripovedovati o verskem namenu teh Marijinih družob. Pesnica pa je, da jim je pri teh družbah ravno toliko za politično agitacijo, kakor za — proti t. Doznali smo za slučaje, da so morale neke starejše ženske plačati za sprejem v Marijino družbo kar 10 in 15 gld. To je naravnost nečuveno izkoriščanje revnega ljudstva. Kam pa gre ta denar? Gospod kaplan v Dobrovi pri Ljubljani, povejte vendar, v katero bisago pa se stoka denar, ki ga plačujejo do grla v babjovorstvu tičočo device? Pa tudi g. knozoškofa moramo vprašati, ali ve, kako se pleni ubogo ljudstvo in ali se godi to z njegovo vednostjo in z njegovim privoljenjem V »Znat se mora«. Klerikalci v Cerkljah na Gorenjskem, ki imajo sedaj tudi občinski odbor v rokah, in katerih duševni voditelj jo novomeški profesor Jenko, so bili v velikih skrbeh, kako si pri prihodnjih občinskih volitvah zagotovo večino. Ugibali so in računali som in tja, in naposled srečno iztaknili, kako si zagotovo večino; sklonili so imenovati nskaj častnih občanov. Ta svoj sklop so pa tudi koj izvršili. Ljubljanski škof, kanonik Kalan, zmešani tilozof dr. Krek in vole-ugledni kranjski tehant Koblar so bili imenovani za častne občane. Kot taki imajo seveda pravico glasovanja, in umojo se ob sebi, da so bodo te pravico tudi poslužili, saj imajo cerkljanski klerikalci samo z njihovimi glasovi večino v I. volilnem razredu. Da bi imeli ti štirje možje kakih zaslug za Cerklje, tega se soveda ne bo upal trditi niti sam, še vodno no ponzijonirani profesor Jenko Rim in tržaški škof Sterk Razni listi poročajo, da je kardinal Rampolla v papežovom imenu pisal tržaškemu škofu Sterku pismo, v katerem mu prav toplo priporoča, naj bo zmernejši v svojem sovraštvu zoper Italijane. Škof Šterk — pa sovražen Italijanom! Kdor količkaj zasleduje postopanje škofa Šterka, ve, da tega očitanja prav gotovo ni zaslužil, če tudi je suspendiral laškega župnika Ju-rizzo. Mogoče pa je že, da je dobil kako tako pismo, saj vladajo katoliško cerkev sami Lahi. Potovalna predavanja iz živino-zdravništva bodo letošnjo jesen v radovljiškem okraju naslednje dni: dne 1. septembra v Bohinjski Bistrici, dne 8. septembra v Breznici, dne 15. septembra v Dovjem in dne 22. septembra v Mošnjah. Nesreča v Gorjah. Umirovljeni mestni tajnik ljubljanski dr. Ivan Jan je z gore Klek pri Gorjah padel v 400 metrov globoko brezno in se ubil. Za živinorejce. V Rakitniku pri Postojni storila je krava (prvesnica) posestnika Ambroža trojčkejunčike. Trojčki so normalno raščeni, čili in zdravi. Res redek slučaj. Strela je v ponedeljek popoludne v Sinadoleh pri Senožečah ubila štiri delavce, tri pa je omamila, a tako da bo težko kateri izmed njih okreval. Delavci hoteč se obvarovati dežja so, vzemši kose seboj, iskali zavetja pod nekim hrastom, a trajalo ni dolgo, in strela je udarila v tisti hrast. Večina ponesrečencev je bila oženjena. Izpred sodišča. Dne 5. t. m. vršila se je v Celju pred okrajnim sodiščem kazenska glavna razprava, pri kateri je nastopil kot tožnik bivši drameljski kaplan g. Antonin Zavadil proti bivšemu svojemu župniku Andreju Podhost-niku. Inkriminirane besede so bile: »Veliko se govori, zakaj je g. kaplan proč šel; a jaz vam, farmani, povem, da je bil kaplan Zavadil le 7 let za kaplana, 5 let pa je bil zaprt. Na Piljštanju so mu vse njegovo imetje prodali, tako da je samo suknjico odnesel; na Remšniku ravno tako. Pri Sv. Kunigundi je samo zaradi njega šel gospod župnik v penzijon. Povem vam, da je prišel on sem v Dramlje naravnost iz kajhe. Jaz ne maram tacega pijanca, kateri cele noči po krčmah popiva ter vsaki krajcar tja zanese. Kdor pa hoče še kaj več zvedeti, naj pride v farovž, bom mu tam povedal, kar tukaj ne povem.« Lo te besede govoril jo župnik dne 19. maja 1901 na pri ž niči. Izid te kazensko razprave jo bil ta, da je g. župnik Andrej PodhoBtnik izjavil: Jaz Andrej Podhostnik, župnik v Dram« ljah, obžalujem in prokličem vse tiste žaljivo besedo, katere sem dne 19. maja 4901 govoril raz prižnico o bivšem drameljskem kaplanu g. Antoninu Zavadil u. Daljo jo plačal g. župnik Andrej Podhostnik tudi vse kazensko« pravdne stroške tor f>() kron na korist družbo sv. Cirila in Metoda. , kmet z gospodom, gospod h kme« toni". Tako piše mariborsko rovče »Naš dom«. Mi pa pravimo, jodino pravo je: »Kmet s kmetom, gospod z gospodom« in naj duhovniki še tako vpijejo, da so te besede hinavsko in lažnjive. Kaj hoče kmet z gospodom? Gospod bodo kmeta vedno izkoriščeval in ga opeharil, ker je bolj zvit in noodkritosrčon. Kaj hoče gospod s kmetom. Zlorabiti ga ho&e v svojo namene posebno hočejo to farovški gospodje kateri kmeta z jedno roko božajo z drugo pa lupijo, da bodo prišel ob vse. Duhovniki se prilizujejo kmetom le zaradi tega, da tem več dobijo od njega. Vera jim je več ali manj deveta briga. Kmečki apostel. Znani potovalni prefekt mariborski A. P. Korošec se zvija v »Slov. Gospodarju«, ker je napadal na shodu v Slov. Bistrici slov. deželne poslance štajerske in so mu ti sedaj stopili na rep. Fant je mlad, pa bi rad že vse vedel in vse komandirah Tudi v »Slovencu« se je repenčil nad poslanci. Kmetov ta novi apostel ne bode rešil. „Naš doni* je strašno neumen list in nam se smilijo tisti, ki ga berejo. Spod-tika se nad tem, da pri otvoritvi »Narodnega doma« v Ljubljani niso povabili kmetov, in da je bil na Kranjskem pri zadnjih državnozborskih volitvah postavljen kandidatom učitelj. »Narodni dom« v Ljubljani je vsakemu kmetu odprt in neštevilnokrat so se že zbrali kmetje v tem domu. Kaj pa naj rečemo zaradi kandidata v V. kuriji na Kranjskem ? Vprašamo samo, kdo je večji prijatelj in dobrotnik ljudstva učitelj ali jezični dohtar? In kranjski klerikalci so postavili kandidatom in ga tudi izvolili poslancem jezic-nega dohtarja, znanega dr. Sušteršiča, ki ima od žlindre umazane roke, in ki ga tudi imenujejo dr. Žlindra. Pojdi spat »Naš dom«. Drameljsko tolovajstvo pride spet pred sodišče. Klerikalci so se prezgodaj veselili zaradi izida kazenske razprave o zadevi napada drameljskih pretepačev in jurista Zabukovšeka. Obsojeni fant HibiČ ni s tem zadovoljen, da bi sam kašo pihal in je takoj imenoval vse svoje sokrivce in tudi tiBte, ki so jih naščuvali, (lovori se, da pridejo prav zanimive stvari na dan in da se bo preiskava spet vršila pri okrožnem sodišču. Iz Ponikve ob južni železnici. Nekateri možiceljni v naši občini so šo vedno nasprotniki »Slov. kmetskoga društva« in šo vedno rajo lazijo za farovš-kimi gospodi, kakor pa hodijo za zaved nimi kmeti. V Lutorjah imamo dva taka možiceljna, jeden je »kravji dohtar«, drugi pa jo Mglavar Luterčanov, visokoučeni potomec slovenskih knezov Kocolov". — j Kravji dohtar ali kravji mazač naj bode lo miren in pohleven, če no bodomo povedali, kako jo brez patenta hrave zdravil. Luterski modrijan naj tudi drži jezik za zobmi ali pa naj hvali Roga, da tudi on ni prišel v kajho, ker si jo na klerikalnem shodu v farovžu tudi jezik brusil proti županu in redarju. Kar še ni, se lahko še zgodi in potem bode tudi on šel v luknjo pajčevino ometat. Mož se jo monda preobjedel lemborške, da je tako kunšten. Na nlici porodila je v Ljubljani minolo soboto ponoči neka delavka in porojenega otroka sama v predpasnik zavitega prinesla na policijo. Porodnico so potem propeljali v bolnico. Milijonar v |eči. Nedavno so zaprli na svojem posestvu na Ogerskem biva-jočega milijonarja llorandnerja z Dunaja, kateri je hotel podtakniti svojemu nezakonskemu otroku tujega moža, ravnatelja deželne finančne direkcije, Josipa Jankarja za očeta. Sodna obravnava bo to dni na Dunaju. Osveta matere. Nedavno sta se kopala dva učenca v Tibru, Romeo di Jano in Alberto Bello. Pri tej priliki je 141etni Romeo utonil. Neutolažna mati je tožila Bella, češ, da je on kriv dečkove smrti. On je Romea, kateri se je obotavljal, pregovoril, da se je šel kopat. Ko je mati zapazila v sodnijski čakalnici Bella, je skočila k njemu ter ga trikrat sunila z bodalcem, kliknivša: »Mojega sina si oropal življenja, sedaj umri še ti!« Bello je zadobil tri težke rane v trebuh in prsi; prepeljali so ga v bolnico, napadalko pa so zaprli. Poha bije vanje otrok. Iz Petrograda poročajo, da jo našla ondi policija družbo beračev, ki so otroke pohabljali, da so ž njimi uspešnejše beračili. Lopovi so iz-taknili nekemu otroku obe očesi in mu odrezali jezik! Ko so nedavno zaprli nekega berača s takim pohabljenim otrokom, se je izvedelo za zločince ter so jih zaprli. Baje so berači pohabili več otrok. Loterijske srećke. Oradeo, 6 julija. Brno, 28 junija. Dunaj 8 julija Lino, 28 junija. Praga, 26. junija. Trst, 28. junija. 8, 11, 18, 28, 53. 46, ,77, 89, 90, 66. 59, 80, 79, 6, 85. 27, 84, 17, 77, 65. 32, 83, 90, 2, 77. 27, 84, 17 , 77, 65. Tržne cene v Ljubljani 6 julija 1991. Pšenica, 100 kg Re2, „ . Ječmen, „ Oves, „ . Ajda, , . Proso, . . Koruza, , Krompir, Leča, lit. . Grah, - . Fižol ] . Maslo, kgr. . Mast, „ . Spohsve2,„ 13 16 60 M8o 14 16160 13 16 BO 19180 sieo šip - 32 - 24 L! 40 1 lo 128 Speh povojen, kgr. . fl 60} Surovo maslo, „ . J 2 — \ Jajce, jedno .... — 6 Mleko, liter .... fl— 80] Goveje meso kgr. I 128] Telečje „ „ J 1;20 Svinjsko „ „ | 160) Ko&trunovo „ „ |M74 Piftčaneo .... l in Golob......U 40] Seno, 100 kilo . . II 4,8* i Slama, ,, ,. . . . i Drva trda, Mftr. . . | 7|B0 „ me)>ka.....6 50 Več tkalk za Tirolsko se išče za takojšnji vstop. Prosilke naj izrode svoj naslov norav-nifltvu ,8 ov. Naroda". (14B0—1) m—— —m—mm—— !Veliko denarja! j I.) ll III ki se dobi v vseh špecerijskih prodajalni c ah, in brez katero bi no smela biti nobena slovenska hifia - - jo najboljša primes k pravoj bobovoj kavi, katera jej daje dober okus in lepo barvo! — Kupujte In zahtevajte povsod kavo družbe SV. Cirila in Metoda I % Zmešane lase kupuje po najviSjih conah in plača bolje nego vsaka zunanja lirnia Ludovik Bnsinaro v Ljubljani, llil.šarjeve, ulice št 10. (^f Nabiralce la.s opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. Tfc^J 4-lttt lili MlOVCIlMlill lilcainnilfli raglstrovana zadruga z neomejeno zavezo 11 mii na Kongresnem trgu 14 Souvanova ln:;;i, v Ljubljani •prejema in iaplafiujo hranilne vloge in obrestuje po 4'/.°/o od dne vložitve do dne vzdige brei odbitka in brca odpovedi. Hnnllne vloge dobrodelnih, obtekortetnih »avodo* In vseh alovom