Se strinjate
Srednjeevropejci ali balkanci?
Tone Peršak
Pobuda, naj si ob odločanju za vključitev v EU - to želi, kot kaže, vsa slovenska politika doseči za kakršno koli ceno - zastavimo tudi vprašanje, kakšni pravzaprav smo Slovenci, ali smo dovolj evropski ali celo srednjeevropski (torej primerni za Evropo) ali preveč balkanski (neprimerni za Evropo), je zelo umestna. Seveda je takšno razmišljanje tudi kočljivo, saj nas zlahka zapelje na spolzki led razglabljanj o nacionalni mentaliteti, narodni duši, zavezanosti tradicionalnim evropskim vrednotam, o katoliškem bistvu Slovencev, o domnevno »krivičnem odrivanju« Slovenije na Balkan, dasiravno smo bili skozi vso zgodovino nesporno del Evrope ipd. A pobuda je kljub temu smiselna, kajti vprašanje, ali smo po svojem »bistvu« primerni ali neprimerni (preveč »balkanski«), je ključnega pomena. Če smo, denimo, bolj »balkanski« kot »evropski«, nas utegne vključitev kljub izpolnjevanju formalnih pogojev preveč stati. Kajti fraze, da moramo čim prej v Evropsko unijo tudi zato, da se bomo končno prisiljeni naučiti prave demokratičnosti in prevzeti evropske standarde ravnanja in obnašanja v gospodarstvu, medtem ko naj tisti, ki tega ne bodo zmogli, kar propadejo, so že davno izgubile svoj smisel.
Vendar kaj je tisto, po čemer naj bi se prepoznali, ali smo »srednjeevropejci« ali (še vedno) le »balkanci«? Če si hočemo odgovoriti na to vprašanje, moramo vsaj približno vedeti, kaj naj bi
bilo tipično in najvrednejše »evropsko« in še posebej »srednjeevropsko« in kaj »tipično« in očitno najnevrednejše »balkansko«? Kadar v kontekstu našega hrepenenja po vključitvi v EU ali še bolj meglenih sanjarij o naši pripadnosti srednjeevropskemu duhu in naši vključenosti v ta duhovni prostor utemeljujemo to svojo željo, najpogosteje poudarjamo demokratičnost, socialno-tržni gospodarski sistem z visoko ravnijo poslovne etike, pravno državo (beri kot vsesplošno spoštovanje zakonov, enakost pred zakonom itd.), red, odprtost (prost pretok kapitala, idej, delovne sile in blaga) in, zlasti ob omenjanju srednjeevropskosti, tudi domnevno visoko raven kulturnosti, spoštovanja tradicionalnih evropskih vrednot, širino duha itd. Evropa nam pomeni visok standard demokratičnosti, polno svobodo gospodarske in vseh drugih pobud, poudarjeno vlogo človekovih pravic in državljanskih svoboščin, in četudi oboževalci Evrope to včasih zamolčijo, poudarjeni individu-alizem (posamična odgovornost). Seveda tokrat nimam na razpolago dovolj prostora in časa za razmislek, ali t. i. Evropa sama vedno in dovolj spoštuje vse vrednote, ki jih v razpravah ob vključevanju v EU zelo poudarja kot absolutne, čeprav ne povsem jasne norme in standarde, kijih morajo doseči kandidatke za vključitev. O tem vprašanju torej tokrat ne bom razpravljal. Trdim pa, da jih ne spoštuje.
»Balkan in balkanstvo« pomenita ravno nasprotno: nered, nedemokratičnost, nepravno državo, nespoštova-nje človeka kot osebe, neenakost in neenakopravnost, zaostalost, zatiranje manjšin. Za »balkanskost« so značilni
Sodobnost 1999 / 720
Se strinjate
verska in nacionalna nestrpnost, ne-spoštovanje prava oziroma zakonov in vladavina nekakšnega plemenskega prava (krvno maščevanje, poudarjena vloga klanov), nespoštovanje demokratičnih pravil družbenega življenja in fevdalizacija oblasti in gospodarstva, korupcija, namesto poslovne etike
verolomnost in spretnost »nadmudri-vanja« in izigravanja poslovnih partnerjev. Tudi za to tokrat ni dovolj prostora in časa, da bi polemiziral s takšno oceno »balkanstva«, če s tem merimo predvsem na lastnosti prebivalstva Balkanskega polotoka, ki se prav gotovo razlikujejo od samovšeč-ne podobe »evropskosti«, pa hkrati v življenjski praksi izpričujejo tudi nekatere pozitivne značilnosti, ki jih v opevani Evropi ne opazimo. Zato na
tem mestu poudarjam le to, daje »bal-kanstvo« kot nekakšna paradigma vedenja, načina življenja in delovanja družbe, če ga brez pridržkov pripisujemo narodom in državam na Balkanskem polotoku, v marsičem krivična oznaka, ne glede na to, kaj vse se je tudi v zadnjih letih na tem polotoku dogajalo. Naj se torej posvetim vprašanju, ali je naše (slovensko) tipično ravnanje bolj »evropsko« in celo »srednjeevropsko«, kar naj bi po mnenju precejšnjega dela slovenskih humanistov pomenilo še višjo kakovost, ali bolj »balkansko«!
Vzemimo pod drobnogled uspešno obrtno-industrijsko cono nekje v Sloveniji! Seveda pišem o povsem konkretni coni, in to o eni najuspešnejših. Le malo manj kot polovica izmed vseh lastnikov poslovnih in drugih stavb v tej coni je brez dovoljenj asfaltirala ali tlakovala površine, ki so bile z zazidalnim načrtom določene kot zelenice ob ulicah, ki bi morale biti zasejane s travo in zasajene z drevesi in ki so kajpak javna last. Predstavniki razvojno najpomembnejšega sloja Slovencev (podjetniki in obrtniki) so se potemtakem mirne duše polastili tuje lastnine, preprečili načrtovano zazelenitev in s tem bolj sonaravno in lepšo ureditev lastnega okolja ter tako tudi kršili nekatere temeljne zakone, na katerih naj bi temeljila slovenska družba (nedotakljivost lastnine, načrtovano in nadzorovano urejanje prostora, vladavina prava itn.). Po drugi strani je treba priznati, da nezakonito ravnajo tudi oblasti. V isti obrtno-industrijski coni so zgrajeni in delujejo sistemi vodovoda, kanalizacije, javne razsvetljave, telefonije, električnih vodov, ulic in
Sodobnost 1999 / 721
Se strinjate
parkirišč, plinovoda, in več kot polovica teh sistemov je zgrajena in deluje brez gradbenih in uporabnih dovoljenj. Ker je tako, ni mogoče zakonito obračunavati amortizacije, in celo obnov in popravil ni mogoče načrtovati, saj pravzaprav nihče zares ne ve, v kakšnem stanju vsi ti sistemi so. In vse to, tlakovanje tujih zelenic in gradnjo komunalnih sistemov brez zakonitih podlag, so naročevali in izvajali naši sosedje. To niso bili kdovekakšni drugi ljudje. To so sosedje iz našega bloka, iz sosednje vrstne hiše ali morda iz one čez cesto. To so naši prijatelji, s katerimi pijemo kavo, hodimo na počitnice in zabavljamo o »balkancih« ter prisegamo na slovensko »evropskost«.
Zakaj smo pred leti našteli v Sloveniji več sto tisoč črnih gradenj? Po eni strani gotovo zato, ker so zakonodajni organi sprejemali zakone, ki so bili popolnoma neživljenjski in za katere so tudi tisti, ki so glasovali zanje, vedeli, da jih preprosto ni mogoče spoštovati. Po drugi strani pa tudi zato, ker se je velika večina preprosto požvižgala na zakone. Na to nas opozarja tudi naše vedenje na cestah, na katerih praviloma ne spoštujemo omejitev, razen če vemo, da se bližamo kakšnemu ovinku, za katerim pogosto čakajo na svoje žrtve prometni policisti.
Takšne zakone slovenski parlament sprejema tudi danes, ko si hkrati na vseh devetdeset ust prizadeva za vključitev v EU. V Sloveniji imamo ustavo, ki predpisuje t. i. integralni proračun, in hkrati imamo več kot sto različnih skladov in ustanov, ki poslujejo z javnim denarjem mimo proračuna in so v bistvu vsi po vrsti protiustavni. In to
vsi vedo, od predsednika republike in predsednika vlade navzdol.
Govorimo o klanih in fevdalizaciji družbe, gospodarstva in oblasti po eni strani in po drugi strani o svobodni gospodarski pobudi, o avtonomiji posameznih segmentov družbe (kulture, gospodarstva, univerze ...). Vsi pa smo že kdaj pred televizorjem poslušali prerekanje predstavnikov političnih strank o tem, katero banko naj obvladuje ta in katero druga stranka, ali naj bo nadzor nad tem ali onim gospodarskim velikanom prepuščen ljudem iz te ali iz one stranke itd. Še v kulturi se ve, da imajo pri dotacijah in drugih pozornostih prednost tisti, ki so se pravočasno včlanili v pravo stranko ali pa soji vsaj blizu. Imeli smo že tudi ministra, kije javno napovedal, kateri oziroma kako politično orientirani kulturniki bodo v prihodnje imeli prednost.
Morda se bo kak bralec vprašal, kaj išče članek te vrste v reviji, namenjeni umetnosti in mišljenju. A zdaj je govor o »balkanstvu« in »srednjeevrop-skosti«. In podpisani sem si vzel pravico spregovoriti o tistem področju našega življenja, na katerem se »bal-kanskost« in »srednjeevropskost« najbolj opazita. Lahko bi z grenkobo ugotovil, da smo sami celo veliko bolj »balkanski«, kot se nam zdijo pravi Bal-kanci. Vendar grenkoba ni potrebna, kajti zdi se, da Evropa ni veliko drugačna, le bolj prefinjena je. Kar ozrimo se k sosedom, v Italijo ali Avstrijo, lahko pa tudi še v kako drugo eminen-tno evropsko državo! Trenutno si Evropa prizadeva »evropeizirati« Balkan; vprašanje je, ali ni »balkan« uspešnejši, tako da že nekaj časa učinkovito »balkanizira« Evropo.
Sodobnost 1999 / 722