Glas zaveznikov Leto II - St. 235 informacijski dlneonik A. i. S. Cena 4 lire TRST, sobota 23. marca 1946 UREDNIŠTVO : Via S. PeJUco 12 • Telefon št 93354 in 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L 100), objave L 20, finančni in pravni oglasi I* 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.F.I., Soc le ti. per la Pubbliclti in Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco St 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. STALIM D ZDRUŽI MIH NARODIH HOT JAMSTVU MIRU IM VARNOSTI OBLJUBLJENO SOVJETSKO ŽITO Washington, 23. marca Predstavniki vojne prevozne uprave «War Shipping Administrationa so javili, da so prejeli sporočilo svojih zastopnikov v Sovjetski zvezi, da tam nimajo trenotno razpoložljivega žita, ki naj bi ga tovorile ameriške ladje, katere so naročili za prevoz desetih milijonov ton žita, ki ga je Sovjetska zveza obljubila Franciji. Obljubo je javil francoski javnosti vodja francoskih komunistov Maurice Thorez. Devet ameriških ladij je v Odesi ali na poti v to pristanišče. Omenjeni zastopniki so sporočili v Washington, da je v Črnem morju stalni promet ameriškega ladjevja in bodo t stavili potrebne ladje na razpolago, kadar bo žito pripravljeno za odpremo. Nadalje poročajo, da so na poti v Odeso razne francoske ladje, da bi naložile obljubljeno žito. KITAJSKI KOMUNISTI ODREKLI SODELOVANJE Cungking, 23. marca Vodja kitajskih komunistov Tung Pt Vu Tung je izjavil, da se komu-”fsti ne bodo udeležili zasedanja Orodnega političnega sveta. Zato komunistični poslanci niso bili navzoči pri otvoritvi seje. Tung je izjavil, da prevladuje v političnem svetu vplivna klika in skuša sabotirati sklepe, ki so jih sprejeli na zadnjem sestanku med raznimi strankami. i BREZKRUŠNI DAN V JUŽNI AFRIKI Capetown, 23. marca Južno afriški ministrski predsed-[ bik general Jan Smuts je poudaril nujno potrebo, da južna Afrika določi en brezkrušni dan v tednu. Ukinila pa naj bi brezmesni dan, ! ki je bil doslej v veljavi. Izjavil je, j da namerava takoj uvesti torez. j krušni dan zaradi poslabšanja za-lc>g žita in ukiniti brezmesni dan zaradi boljšega stanja živine. Perzijci navdušeno sprejeli njegovo izjavo LONDON, 23. marca. — Stalin Je lzja ll nekemu ameriškemu časnikarju, da pripisuje veliko važnost organizaciji Združenih narodov kot ustanovi /a ohranitev miru in varnosti. Po Reuterjevem poročilu je objavila moskovska ra lijaka postaja naslednje Stalinove besede: »Pripisujem veliko važnost organizaciji Združenih narodov kot važni ustanovi za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. Njena moč temelji na načelu enakosti med državami in ne na prednjačenju nekaterih izmed njih nad ostalimi. Prepričan sem, da narodi ne želijo druge vojne, temveč samo mir. Tleniin, da je vzrok trenutne bojazni pred vojno v nekaterih politikih, ki sejejo semena nesloge in negotovosti*. Stalina so nato vprašali: »Kaj morejo storiti vlade držav, ki ljubijo svobodo, da ohranijo mir na svetu?» 'Odgovoril je: »Totrebno je, da javnost in odgovorni krogi držav organizira jo protipropagando proti pridigarjem nove vojne in ne dopustijo v interesu varnosti nobenega njihovega govora brez primernega odgovora javnosti in tiska. Morajo o pravem času ugotoviti vojne hujskače ter jim onemogočiti zlorabljati svobodo govora proti interesom miru». Ugodno znamenje za usodo razprave pred Varnostnim svetom Kot poroča I.N.S. Je perzijski veleposlanik v Združenih državah Hussein Ali označil Izjavo ministrskega predsednika Stalina, kot znamenje, ki ga Je treba z veselje.n sprejeti. »To Stalinovo Izjavo jemljem kot vzpodbudo k dobremu upanju. Popolnoma Je v skadu z načeli listine Združenih narodov. NI dvoma, da bo ta Izjava razjasnila politično ozračje. Kor je prispela nekaj dni pred otvoritvijo Varnostnega sveta v New Yorku, predstavlja resnično znamenje, ki ga je treba pozdraviti. Ali je med drugim dejal, da Je trdno prepričan, da Stalin lskrerfo želi mir J.i razume svetovno mnenje ter potrebo sporazuma med narodi, ki sl prizadevajo za utrditev miru in svetovne varnosti bolj, kot kateri koli njegovi diplomatk BOJZAPAKISTAN Lahore, 23. marca. Predsednik muslimanske zveze Jinah je govoril indijskim muslimanom na zborovanju v Pandždbu: ^Junaško ste prispevali k zmagi na bojnih poljanah. Vaš meč bo zdaj še bolj čudovito prispeval k ustvaritvi Pakistana (muslimanske, države v delu Indije). Vi to lahko storite. Mi jo bomo ustanovili, če bodo muslimani zedinjeni. Pozivam vas, da-imejte vero in bodite zedinjeni ter poslušni in zmagali bomo. Četudi bi se Indijci zvezali z Anglež i, smo mi pripravljeni ter bomo šli v boj proti tej zvezi. Kar koli naj bi se pripetilo, mi se ne bomo predali.» SMRT LARGA CABALLERA Pariz, 23. marca V bolnišnici je umrl Largo Ca-ballero,, voditelj Španskih socialistov v tujini in bivši ministrski predsednik republikanske vlade za časa španske državljanske vojne. Odstop bolgarske vlade Sestavo nove vlade v skladu s priporočili moskovske konference le narodno sobranje soglasno poverilo Kiitionu Georgijevu BEOGRAD, 23. — marca. Ministrski predsednik bolgarske vlade Georgijev je v sredo zvečer izjavil, da je njegova vlada odstopila, da bi dali možnost ustavnim činiteljem izraziti svoje stališče o bodočem reiimu, ki ga bodo morali vzpostaviti v državi. Francoski umik iz Libanona PARIZ, 23. marca. — *Agence iz Bejruta, da je dala libanonska naj sprejme franccski predlog za Po mnenju dobro obveščenih krogov v Bejrutu, se bo večji del Jrancoskih tet umaknil s koncem junija, ostale pa bodo zapustile deželo tudi še letos pred koncem meseca avgusta. Francoski material bodo odpeljali pod nadzorstvom 300 francoskih častnikov in podčastnikov. Iz istih krogov se je izvedelo, da bodo ustanovili vojaško zvezno komisijo med francoskim in libanonskim poveljstvom, ki to skrbela za čimprejšnjo umaknitev čet v določenem roku. V Bejrutu pričakujejo prili i letalonosilke «Dixmude», ki bo pre- France Press» je prejela poročilo vlada navodila delegaciji v Parizu, umik francoskih čet iz Libanona. SMRT VON GALLENA MuNSTERSKEGA ŠKOFA Munster, 23. marca V starosti 68 let je umrl kardinal grof von Gallen, škof v Miinstru, ki Je bil med vojno velik nasprotnik hitlerizma. Znan je po svojih pastirskih pismih, v katerih je napadal nacizem. Njegov Izrek, da so angleške boir-bc manj nevarne kot nacistični nauk, bi ga stal življenje, če bi se Hitler ne bil odločil zaradi velikega števila nemških ka- Britanska vlada je obvestila tvojega zastopnika v Varnostnem svetu sir Alexandra Cadogana, v N ew Yorku, da ni nobenega vzroka ra preložitev razgovora o perzijskem protestu proti Sovjetski zvezi na prihodnjem zasedanju Varnostnega sveta. V Londonu izjavljajo, da Ima Littanska vlada za glavni razlog zadrževanje sovjetskih sil v Perziji, kar je v nasprotju z določbami pogodbe Iz leta 1942. Byrnes bo predložil stališ.e Združenih držav Uradno so objavili, da bo ame. r tki zunanji minister James Byr-nes esebno predložil seji Varnostnega sveta, ki bo prihodnji ponedeljek v New Yorku, stališče Združenih držav o perzijskem vprašanju. Združene države bo zastopal uradni predstavnik Edward Sfcet-tmius. Razen lastnih izjav bo predložil Eyrnes Varnostnemu svetu če osebno poslanico predsednika Trumana. Včeraj je šel sovjetski veleposlanik v Wash ngtonu Andrej Oromlko v Belo hišo na kratek General Mallnln, ki je vodja Zu- I obisk k predsedniku Trumanu. Po CVe8a glavnega stana, Je podal tem sestanku je odločno zan a , Orr>enjeno Izjavo na sestanku, ki ga cin bi s predsednikom razprav ja Imal Sve; 19. t. m. c perzijskem vprašanju. peljala v domovino prvo skupino I toličanov, prezreti njegovo ti e lov a-| pribliino 1000 Senegalcev. nje. Dopisniki v Sofiji so mnenja, da je ta odločitev v skladu z nedavnim moskovskim sVlepom, po katerem so zahtevale tri velesile vključitev dveh članov bolgarske opozicije v vlado. Prejšnja posvetovanja bolgarske vlade so ostala brezuspešna, ker vlada ni sprejela zahteve opozicije, da notranji minister ne bi smel hiti komunist. Opozicija je nadalje zahtevala, da bi razpisali čimprej svobodne volitve na podlagi ločenih kandidatnih Ust. Voditelja opozicije Petkov in Lulčev sta Izjavila, da morajo sprejeti te zahteve pred njunim vstopom v vlado. Posvetovanje z Moskvo Dopisniki javljajo, da se bodo verjetno stranke bolgarske domovinske fronte posvetovale z Moskvo pred pričetkom pogajanj z opozicijo. Dopisnik »Reuterja* v Sofiji poroča: »Sporočili so, da Sovjetska zveza podpira notranjo rešitev tega vprašanja z namenom, da prepreči, da bi tri velesile ponovno razpravljale o bolgarskem * prasanju. Domovinska fronta ln stranke opozicije bodo pričsle ločeno preučevati položaj. Mislijo, da so razgovori z bolgarsko opozicijo za sestavo nove vlade že v teku v zvezi z odstopom*. Kot odgovor na enodušno i....~- 1 tev na včerajšnjem sestanku parlamenta za sestavo nove vlade, je Georgijev obljubil, da bo bodočo vlado sestavil na širši podlagi. ZAPISKI ITALIJANSKA MIROVNA POGODBA OTON HABSBURG 0 AVSTRIJI Bern, 23. marca Po poročilu agencije Reuter je Oton Habsburg, pretendent na avstrijski prestol, v razgovoru z dopisnikom švicarskega lista «Schwet-zer Illustrierte Zeitungn izjavil, da ne bi v nobenem primeru želel nasilne vzpostavitve kraljevine aNikdar se ne bom hotel posluževali nezakonitih dejanj, ki bi jih mogli izvajali moji pristaši za mojo stvar. Spoštoval sem vedno načelo zakonitosti v Avstriji in ga bom še nadalje». zMoj cilj bi bil, da bi postala Avstrija vzorna demokracija z u-vedbo novega demokratskega u-stroja, v katerem bi političnega življenja ne vodile stranke, ampak posamezniku. Oton Habsburg je nato dejal, da sta bila njegova dva brata Robert in Rudolf Habsburški člana avstrijskega odporniškega gibanja in st« se borila na strani komunistov proti Gestapu. Pripomnil je, da je Rudolf ustanovil odporniško gibanje 1942 v Lizboni. Ko se je vrnil v Avstrijo 1944, ga je Gestapo aretirala, toda je ušel, ne da bi ga odkrili. Razen razširitve na južnem Tirolskem bi Avstrija ne smela i-meti teženj za razširitev ozemlja. Utrditi mora svoje prijateljstvo z zahodnimi zavezniki, na drugi strani pa mora sodelovati v duhu zaupanja in razumevanja \s svojimi vzhodnimi sosedi Ameriški zunanji minister Byr-nes je zanikal govorice o tajnem dogovoru velike trojice v Teheranu o italijanskih kolonijah. Tudi na zadnjem londonskem sestanku zunanjih ministrov o tem ni bilo govora. Zadeva italijanskih kolonij bo torej prišla v razpravo na prihodnji mirovni konferenci v Parizu. Zednja poročila o delu namestnikov zunanjih ministrov, ki pripravljajo vse podrobnosti za bodočo mirovno konferenco, so dala misliti, da delo napreduje počasi. Nekateri dopisniki velikih listov so javili, da bo zaradi tega potrebno preložiti mirovno konferenco, ki je določena za 2. maj. Zunanji minister Bj/rncs je zdaj dejal, da nihče izmed uradnih predstavnikov držav ni predložil preložitve začetka mirovne konference. Bgrnes je tudi dostavil, da ne vidi razloga, zakaj naj bi konferenco preložili. Svetovna javnost bo z zadovoljstvom vzela na znanje dejstvo, da so predpriprave za 1 onferenco že gotove v taki meri, da bo mogoče mirovno konferenco začeti ob predvidenem roku — t. ). ie čez šest tednov. V tem času se lahko zgodi, da se pojavijo nove težave. Toda zavezniki so si na jasnem, da je za vse boljše, če pride čimprej do mirovne konference in zaključitve miru. Italija, kakor tudi veliko drugih držav, ima še dolgo in težko pot, preden bo dosegla blaginjo. Podpis imirovne pogodbe bo velik korak naprej. GENERAL MAL1NIN Naslednik žukova London, 23. marca Poročilu britanske poročeval-Cenclje v Nemčiji je general 4 ‘hali Malinln naznanil, da bo za-nadvomestll maršala Zukova, rhovnega poveljnika sovjetskih Godbenih čet, v zavezniškem nnd-rirstvenem svetu v Berlinu. Velika Britanija v boju s povojnim pomanjkanjem - L??D0I1’J«; ™.ar°a. — Pred nedavnim je obiskal Zdru- a lr aVC bfuTkl mi^ter za prehrano sir Ben Smith. Angleški opozarjali, du bi znal prinesti ob vrnitvi abe vesti. - - ^ se bavijo z vprašanji prehrane, bo * * *■“prw- Ob njegovem prihodu v 'London Churchillovo slovo Ameriki Naloga Varnostnega sveta jo bltj resničen ne pa samo navidezen člnltelj mednarodnega miru NEW YORK, 23. marca. — Preden je zapustil Nevo York in odpotoval z ladjo «Queen Mary» v domovino, je Winston Churchill sprejel zastopnike tiska, katerim je podal sledeče . osebno mnenje: *Bilo bi res nevarno, da bi se položaj poslabšal, naj si bo v Perziji kot na turški ali iranski meji. Ta kriza je zelo težka preizkušnja za organizacijo Združenih narodov, ki je šele v povojih, toda ne vsebuje takih zaprek, ki bi jih ne mogla premagati.» «Nova svetovna organizacija se ne sme pustiti postaviti pred izvršeno dejstvo. Varnostni svet mora prikazati svetu, da je resnični organ in ne samo navidezen. Bodočo vojno lahko preprečimo, če rešijo spore že v začetku, preden spori pridejo tako daleč, da jih ne morejo več rešiti. Vedno sem občudoval pogum sovjetskega prebivalstva, toda v svojem govoru, ki sem ga imel v dobi invazije v Rusijo, sem odprto izjavil, da moja podpora Sovjetski z^ezi ne zmanjšuje moje opozicije do komunizma. ti tu Spanec, ne tl hotel živeti pod Francom, toda Spanci s° Ponosni in nočejo, da jim _ ° Poveljevale tuje sile. Ob- da ,e francoska vlada klonila pred komunističnim prih-skom in je danes v nosoglasju s Španijo. Ce bi jih pustil same, bi Spanci razvili vedno bolj sro mden ■ežim. Moj nedavni predlog sa bratsko zvezo med dvema naroior.a se lahko tolmači kot svet za utrditev AMERIŠKE OSEBNOSTI a titul x. -»rippe ravnatelj ePan American World Airways Sgslems, najveSje ameriške druibe za svetovni letalski promet. ,,Val osvajalcev je uničil vodnike" Gosp.'. Rooseveltova je v razgovoru z dopisnikom lista «New York Times* napovedala, da bo imela organizacija zkiiuzenih narodov »dolgo in sijajno* bodočnost, če se bo narod Združenih držav vneto zavzemal zanjo. »Pravim, narod Združenih držav, ker smo najmočnejši narod sveta in moramo prevzeti breme vodstva svetovne organizacije, kot moramo biti vodniki na drugih poljih*. Nobena organizacija ne more uspevati, če so narodi največjih držav ravnodušni. Zveza narodov je umrla, l::r se ameriški in drugi narodi niso zanimali, če bo živela ali umrla*. »Obnova Evrope je ovirana, ker ji primanjkuje vodstva. Kadar gre preko kakšne države ali celine val osvajalcev, uničijo krajevne vodnike. Kadar pa se val umakne, je obnova zelo otežkočena, ker je narod v negovosti zaradi pomanjkanja vodstva*. Gospa Rooseveltova je zaključila, da je prevzgoja mladine ravno tako potrebna kot materialna pomoč. Los Angeles (Kalifornija) 22. marca 191/6. Izjave ranjenega Pizzlna tovarišem TRST, 23. marca. — Na razpravi v četrtek popoldne so ob-teška, obramba ln predsednik sodnega dvora stavili številna vprašanja nadaljnjim petim pričam, elanom civilne policije Julijske krajine, ki so prispostvovale dogodku v Skednju. Vse so izjavile, da niso vstopile v šolsko sobo. V odgovoru na stavljena vprašanja predsednika In obrambe, je vsaka izmed prič zan'kala, da bi bila v kak] zvezi s fašizmom ali podobnimi organizacijami. Prvi policijski priči na razpravi, HITLERJEVA USODA 3e videti skoraj gotovo, da bodo Mižali obrok maščob z 200 na 170 'STatnov. Poleg tega bodo .morali ^'žati tudi obrok mila za približ-®no sedmino dosedanje količine, ^dar ta ukrep ne bo zadel ctro-' do petega leta starosti. Nasprotno pa je britanski irini-tl za prehrano uspel pri svojem c,|>isku v Washingtonu pri drugem t ‘u SVOJeea načrta, to je pri zve-Vsvm d°bav ilta Indiji ln drugim. Uklm narodom. Sporočajo, da sta , nd.ja in južna Afrika zahvalili ^ vladl za njeno 'podporo, Vjk ar tmsta obe deželi še nadalje aJali na ?vlšanju dobav žita. Minister Shinvvell hrt ' b°^U Za PremoS ShiinJ**18151 minister za goriva bresk-f" 3e prl opisovanju položaja «ijj ,rbe z gorivom v Veliki Brita-®3aL da je število rudarjev 40o 7<'etka tega leta naraščalo za sk0 r* 500 novih rudarjev teden-^atnlsli pa' da se bo to število še C, 0 zvečalo. J>i,eVMVrernenske prilike tne bodo sl»be, bo Velika Britanija ^ nevarnost hudega po-P*161110^ Shtawell je a premogovna Industri- ja prešla kmalu v državne roke, zaradi česar bo zavladalo kmalu bolj-e razpcjloienje v vsej rudarski industriji, Znižanje obrokov Ker ministru za prehrano sir Ben t na 8vojem oblsku v Združenih državah zagotoviti Veliki Britaniji zaželeno količino živeža, napoveduje tisk znižanje o-brokov. List «Daily Herald* predvideva, da bodo v kratkem izdali zadevno obvestilo, zlasti o maščobah Drugi Usti napovedujejo, da bodo uporabili za peko kruha ječmeno-vo moko. RA MADŽARSKEM PLENIJO FAŠISTIČNE KNJIGE Budimpešta, 23. marca Madžarski ministrski predsednik Tildv Zoltan je odredil zaplenitev vseh knjig fašistične literature. Policijski ravnatelj v Budimpešti je izdal odlok, na) policija najde vse knjige, ki bi jih prebivalci ne izročili ali poskrili. Enak ukrep so izdali že lanskega leta, toda ga niso izvedli. Lužiški Srbi Najmanjši slovanski narod so Lužiški Srbi, ki živijo v i: okrajih v Nemčiji. Njihovo ozemlje meri danes samo še 12.000 kvadratnih km, z 250.000 prebival. ci lužiškosrbske nuarodnosti. V \eku stoletij so jih Nemci skoro popolnoma ponemčili. Njihovo kulturno in politično središče je Budišin (Bautzen). Maksimalni program Lužiških Srbov je usla-novitev samostojne države, minimalni pa avtonomija v mejah Poljske ali Češkoslovaške. zaskrbljen razmišlja, kako bomo * bodoče ohranili mir, kako se bod« evropski narodi kljub avtoritativnim režimom po razvojni poti iz revolucionarnega razburjenja vrnil' redno dnevno življenje, iz nad-zemske občutljivosti in instlnd* nazaj k vladi razuma, miru in j* snih pogledov, iz nasilja hitro »j stvarjene avtoritete k sporazumi osebnosti, strank, razredov, z en0 besedo korak za korakom k nov° ojačeni ln prečiščeni demokracij miru, dobre volje in reda. Svetovno priznanje Mednarodni svet, prijatelji in sovražniki so sami do aehi ln bre> pridržkov priznali Ma*aryku njego vo mesto v sodobnem življenju kulturnega sveta, v času boja za avtoritativne režime gledajo v njem velikega predstavnika demokratski!1 idealov, demokrata, ki s« bori li avtoriteto, • proti anarhiji in P0, litlčni razuzdanosti, v obdobju r*z' uzdanega ' slepega nacionalizma vidijo v njem velikega človekoljub*’ ki napoveduje vojno nasilju vsa^ vrste. Masarykovo življenje je zaklP čen krog. V njegovem primeru l3*1' ko govorimo o harmonični staro*11' Dal Masarykovo življenje je irA res harmonični razvoj, harmonij vzpon ln harmonični vrhunec. B0* ki je z njim živel v zadnjih l«til'1 Ima do njega, sebe in naroda ko dolžnost — dalje korakati • poti tega sijajnega življenja*- Porazne posledice japonskih atomskih eksplozij Posebna znanstvena odprava a-merUke vlad«, ki j« preučevala po-sledice atomeke eksplozije v Hlro-liml In Nagasakiju na Japonskem, je zdaj v Washingtonu izdala posebno poročilo. Razumljivo je, da je ostalo veliko podatkov neobjavljenih, vendar je svetovna javnost zdaj prvič dobila na vpogled znanstvena dognanja o strahotah tsh eksplozij. Ameriško letalo je spustilo obe bombi nad japonskima mestoma is velike višine. Bombi »ta imeli padali, da sta padali počasi. V vilini okrog 900 metrov nad zemljo sta eksplodirali. Najprej se je pokazala modro-bela svetloba, ki je bila tako silna kot tisoč sonc. Njena začetna temperatura je bila izredno velika, vendar je niso objavili. Verjetno znata milijone stotin milijonov stopinj. Navadnemu človeku te ttevllke Itak veliko ne pomenijo; zanimive pa to »a fizike. Iz te eksplozije so prihajali drug za drugim te nadaljnji udarci. Najprej je preplavila zemljo strahovita vročina, ki je napredovala z brzino svetlobe (333 km na sekundo). Kilometer daleč od sredilča eksplozije je vročina v trenotku sežgala obleke in drugo lahko gorljivo gradivo. Temni predmeti so bili dojemljlvejtl ta vročino kot svetu. Marsikateri Japonec je imel po telesu maroge, ki so jih povzročile svetle in temne proge srajce. Pri nekaterih Japonkah so opazili različne oblike: kocke, kvadrate, roče itd., ki Jih je vročina včgala v njihovo telo. Tri kilometre daleč od eksplozije je bila vročina le tako velika, da je prizadejala smrtne opekline in začgala borov gozd. Drugi udareo je sledil takoj zn prvim. Zasliialt to etrahovtto bobnenje. val eksplozije je prihajal z brzino zvoka. Takoj za njim se je pojavil zračni pritisk. Le-ta je povzročil največ irtev. Japoncem je stisnil telesa, razrval notranje or. gane in uničil pljuča. Ko je potem nastal prazen prostor, so plini, ki so se nabrali v njihovih teletih, z veliko lilo eksplodirali in raztrgali tkivo. ' Četrti udarec je bil slralen. Val zraka se je podil z brzino tisoč do dva tisoč kilometrov n: uro. Vsa je potrgal z umije, nič ni vstalo cefo. Sprva je bil vroč kui eganj. Se' celo poldrugi kilometer daleč od sredilča eksplozije je bii vel 24 krat močnejli kot dotlej najmoč-nejli registrirani orkan leta 1026 v Miamiju na Floridi. Manile zgradbe je odpihnil kot stavbe iz kart. Večina poslopij se je Ur na mestu zrulila. Dobro in trdno zgrajena katolilka verkev v Nagasakiju je samo le kup rulevin. Le na\aj jele zobe tonskih zgradb -e ostalo od daleč nepolkodovanih. Ko pa pridete blile, opazite, da je njihova notranjost popolnoma porušena ter za stanovanja neuporabna. Nekateri Japonci pa so v obeh mestih le preUveli vse te Itiri strahote. Toda vse to jim ni dosti po. magalo, kajti kmalu nato so umrli zaradi nevidnih iarkov egammaz ki jih je sprostila eksplozija atomske bombe. Ti iarkl so prodrli najgloblja taklonilča in razkrojili človekovo kri, ki je postala neodporna za vsako obrambo proti bolezenskim klicam. Strokovnjaki mislijo, da pomeni atomska bomba konec človelke civilizacije. Pravijo, da bi 20 atomskih bomb zadostovalo, da bi bil ves New Vork do tal porulen in vsi prebimlcl pobiti. V sredilču mesta bi zadostovala en* sama sodobna atomska bomba, da bi umrlo milijon ljudi. Predsednik komisije za petletke Sovjetske zveze Nikolaj Voznešen-skl, je izjavil na skupnem zasedanju obeh zbornic vrhovnega sovjeta, da nova sovjetska petletka odreja opremljenje sovjetskih oborože. nih sil z najmodernejšim orožjem, ker «monopolaki kapitalizem kuje nov napad*. Voznešenski je dejal, da sovjetska petletka predvideva izkoriščanje znanstvenih pridobitev teT priprave laboratorijev za preučevanje atomske sile ter za uvajanje znanstvenih načel v industriji. V letu 1960 na koncu petletke bo celotna industrijska proizvodnja za 206 milijard rubljev višja, to je za 46% večja kot pred vojno. Pri-stavil je, da bodo racionlranje živil odpravili pred koncem leta 1947. Novi načrt predvideva sledeče točke: Povečati Industrijsko proizvodnjo, ki bi bila enkrat in pol višja od predvojne ln ki bi v prvi vrsti zagotovila preosnovo in razvoj težke industrije in železniških prevo-zov; razviti poljedelstvo in industrijo za proizvodnjo življenjskih potrebščin. Potrebno je nadkrillti predvoj no raven proizvodnje in zvišati življenjsko raven naroda; odpraviti ustroj obrekovanja ter ga nadomestiti z obširno dobro organizirano sovjetsko trgovino; zagotoviti sl nadaljnje tehnične napredke v vseh panogah narodnega gospodarstva v ZSSR. Nameravajo tudi povečati o-brambno zmogljivost ZSSR ter o-skrbetl oborožene sile ZSSR z najmodernejšim vojnim materialom. Sovjetski narod želi videti svoje oborožene sile še močnejše, da bi mogle ščititi svojo deželo ln ohraniti mir. Zgodovinske meje ZSSR so »pet vzpostavljene na vzhodu. Odslej ne bodo služili južni del Sahalina in Kurilskl otoki za ločitev Sovjetske zveze od oceana ln kot Japonsko oporišče za napad na vzhodna ozemlja, ampak bodo neposredna zveza med Sovjetsko zvezo ln oceanom ter obrambno opo- Četrta petletka rišče države proti japonskim napadom. Osvobojena in demokratska Poljska na bo več služila kot oporišče za nemški napad proti zahod, nim mejam, ker je zaveznica ZSSR proti nemškim napadom. Stalin Je kljub temu posvaril, da «se bodo mogli v bodočnosti narodi, ki ljubijo mir, ponovno znajti pred nenadnim napadom, seveda če ne bi že zdaj ukrenili potrebnih izrednih mer, da bi preprečili napad*, •Ne smemo pozabiti — je rekel Voz-nešenski — da je kapitalizem v stanju sprožiti ponovni napad ter je zaradi tega potrebno strogo nadzorovati napadalne države*. Petletka, ki bo zagotovila preosnovo in razvoj narodnega gospodarstva v ZSSR, bo istočasno prispevala k razvoju sovjetske družbe, kot so jo označili na 18. kongresu komunistične stranke in ki ga je začasno prekinil nemški napad. S tem predvidevajo izpopolnitev gradnje brezrazredne socialistične družbe in postopni prehod iz socializma v komunizem. Nadalje predvidevajo uresničenje glavnega gospodarske-ga namena ZSSR, in sicer, da bi na gospodarskem polju dosegli ln nad-krilili glavne kapitalistične države Številke pripovedujejo V petletki 1946-1960 bo neobhod-no potrebno povečati letno proizvodnjo na višino 16 milijard in 600 milijonov rubljev. Proizvodnjo že leza bo treba povečati na 19.600.000 ton za lito železo ln 25 milijonov 450.000 ton za jeklo. Proizvodnjo drugih kovin bodo tako povečali, da bodo popolnoma krili potrebe narodnega gospodarstva. Proizvodnjo bakra bodo zvišali v primeru s predvojno 1.6 krat; aluminija 2 krat; magnezija 2.7 krat; nikla 1.9 krat; svinca 2.6 krat; cina 2.5 krat; zlitine tungstena 4.4 krat; zlitine molibdena 1.2 krat; kositra 1.7 krat. Proizvodnjo novih redkih kovin bodo tako povečali, da bodo dose-gli isti ali še bolj pospešen razvoj, Za goriva bo v letu 1950 dosegla proizvodnja 250.000.000 ton. V teku petletke bodo vzpostavili v obrat premogovnike, ki bodo v stanju proizvajati 183 milijonov ton. Prolz-vodnjo tekočijj umetnih goriv bodo zvišali na 900.000 ton letno. Proizvodnjo petroleja pa na 35.400.000 ton. Elektrika Proizvodnjo električne sile bodo povečali za 70 odstotkov. Proizvodnjo strojev bodo podvojili v prime-ru s predvojno. Proizvodnjo avtomobilov bodo zvišali tri do štirikrat v primeru s predvojno (500.000 vozil na leto); proizvodnjo lokomotiv 2-4 k-at; traktorjev 3.6 krat in električnega materiala 2-5 krat Kemično industrijo bodo poveča, 11 en in pol krat v primeri s predvojno. Proizvodnjo umetnega kavčuka bodo podvojili, proizvodnjo papirja pa povečali za 65 odstotkov. Stavbna industrija Obsežni načrt za razvoj stavbne industrije predvideva izdatek 153 milijard rubljev za gradbena in montažna dela. Petletka predvideva nadalje povečanje števila strojev za obdelavo kovin na 1.300,000, kar približno presega za 30% število strojev, ki so jih Imeli v Združenih državah leta 1940. Poljedelstvo V poljedelstvu bo ob zaključku petletke dosegla žetev pšenice nad 127 milijonov ton in bo s tem pre-segala raven leta 1940 za 7%. Proizvodnjo sladkorne pese bodo zvišali na 26 milijonov ton (zvišanje 22%). surovega bombaža na 3.100.000 ton (zvišanje 25%), platna na 800.000 ton (zvišanje 39%). Predvidevajo zvišanje živinoreje za 46% konj, 39% volov ln 76% ovac. V teku petletke bodo dobavili poljedelekemu goapodarstvu 720.000 traktorjev in poljedelskih strojev za 4 milijarde in pol rubljev. Promet Kar zadeva železniške, rečne In avtomobilske prevoze, predvideva načrt za petletko skupno povečanje prometa od 480 milijard ton kilo. metrov v letu 1940 na 657 milijard ton kilometrov v letu 1960, kar predstavlja povečanje ea 36% v primeri z obsežnostjo predvojnega prometa. Za železnice predvideva načrt razen obnovitve železniškega omrežja v med vojno porušenih krajih, gradnjo novih železnic v celotni dolžini 7230 kilometrov, od katerih 3550 v Bibiriji ter elektrifikacijo že obstoječih železnic v celotni dolžini 5325 kilometrov. Vsota nakazil za ta dela znaša po načrtu 40 milijard in 100 milijonov rubljev. Obsežnost rečnega prometa bodo v primeru z letom 1940 povečali »a 38% in avtomobilski promet pa za 200%, Zaposlitev v letu 1950 bo sovjetsko narodno gospodarstvo zaposlilo 133 milijo, nov 500 tisoč oseb: delavcev in u-radnikov. Narodni dohodek bodo povečali za 38% v primeri s predvojnimi dohodki. Celotno število plač se bo dvignilo cd 162 na 252 milijard rubljev in povprečno plačo delavcev in uradnikov bodo povišali v sorazmerju s povečano de. lavno produktivnostjo za 48%. Kar zadeva državno trgovino, bo celot, na obsežnost prodaje na drobno letu 1950 obsegala 276 milijard rubljev, kar pomeni povečanje za 28% gleds na promet leta 1940, Imam lahya bin Mohamed bin Hamid el Din Nedavno se Je prvi tjeep* vzpenjal I po strmih arabskih poteh proti Sani. glavnemu mestu neodvisne arabske državice Jemen, na Jugozahodnem koncu Arabije. Peljal je ameriškega konzula is Adena, ki Je šel na obisk jemenskemu kralju. Jemen je nenavadna državica. Doslej Je bila skoraj odrezana od sveta. Angleži so ji sicer priznavali neodvisnost, vendar ni imel nobenih diplomatskih predstavnikov v tujini; nikakih tujih diplomatov tudi ni bilo v vroči Bani. Le od časa do časa se Je zgodilo, da Je prišel h kralju na obisk kak angleški diplomat. Jemenske vasice so prilepljene na strme stene visokih gora ln po dolinah rastejo figova drevesa. Prebivalci so Arabci in verni muslimani. Kralj ima obširen harem, vendar njegove Številne iene niso brez dela. Ves dan so namreč zaposlene s šivanjem iniform za kraljevo vojsko, Kralj se imenuje imam Yahya bin Mohamed bin Hamid el Din. Danes šteje 78 let ter Je neposredni potomec prvega jemenskega vladarja, ki so ga Arabci Izvolili leta 897 po Kristusovem rojstvu. Imam Yahya je zaprosil ameriškega konzula v Ade-nu, da pride k njemu na obisk in vzpostavi neposredne diplomatske od-noiaje med obema državama. ritki konzul ln njegov «jeep» stR a' k0 postila simbola nove dobe. ki je prišit tudi v Arabijo. Noben del sveta ni več tako daleč, da ne bi imel na šahovnici svetovno političnih dogodkov svojega pomena. Doslej so bili Jemenci pod svojim kraljem Yahyo narod, ki se je drjal najbolj ob strani svetovnih dogodkov. Imam Yahya Je znan kot zelo skop človek; znal Je žtedltl z drftav-no blagajno. Načelniku glavnega stana svoje vojske plačuje te danes le 3.000 lir na mesec, njegovi vojaki pa dobivajo mesečno po 400 lir. nanji minister ima Jako pičle dob«*1 ke: borih 8.000 lir na mesec. kol Jemen sicer nima petroleja ■** sosedna Saudova Arabija. Pač ** ima važen strateški položaj ob VL du v Rdeče morje. Glavno me*t° Sana, ki ima okoli 40.000 preblv*1^ ter je v vojaškem pogledu skor»l j zavzetna trdnjava. Ze dev«tna stoletij pred New Yorkom Je l*0 vf« Sana 20 nadstropno palačo.. V "V ulh dopoldnevih sedi Imam YA po starem arabskem običaju P ^ svojo palačo pod starim «Dr*veS° pravice*, deli svojim državi)*0^ ter sodi njihove kriv* dr%l sončnik nad nje* glavo. Jemenci sprejemajo lm*n n odločbe kot sveto besedo korana. , vsak primer pa ima pametni *** pravloe Vojak pa Se 4.000 vojakov — sinov raznih f, glavarjev in • uradnikov — drži kot talce v svoji prestolni«*’ Jemenci pridelujejo najboljšo VJ na svetu. Baste v bližini znat1 * mest* Moka. Toda sami Je ne ^ pijejo veliko. Skoro vso IzvoztJO' -mi pa »e zadovoljujejo z žvečenL nekega Ustja, ki ga imenujejo “^i Bazen Jemence- noben drug *ra narod ne ive# «qata». Ameriški konzul in imam ^ 0ne sta se dogovorila, da bosta državi vzpostavili redne dipl01” odnošaje, Zdaj Je že zapustil > shington ter Je na poti v 6aI1L$ kovnik Wllllam Eddy, novi Skl poslanik pri kralju ^ Spremljajo ga nekateri ur*®*j zdravnik, ki bo posebno pf* zdravje imama, njegovih »tiru ln 13 sinov. f # Tako prihaja tudi 3f in do sodelovanja s tem se bo Jemen pridružil ^ £- sosednjim državam, ki p. bro razvite odnošaje » *v Rimsko pokopališče pod baziliko sv. Petra SODOBNI KARDINAL Francis Spellman Sveti oče je nedavno imenoval 32 Leta 1932 se je Spellman vrnil t> $04 s sov&iDJn" m, kouAjouiLmk ivudmA poi^maA Pri odkopavanjih pod baziliko sv. Petra t) Rimu so odkrili starodavno rimsko pokopališče iz poganske in zgodnje krlčanske dobe. Slika nam kale stransko steno grobnice ,Valerina Vasatula, ki predstav. Ija lov na leva. Poleti 1940 so začeli z deli v kripti bazilike sv. Petra v Vatikanu, katero sploSno nazlvajo »Stare grobnice«, da bi pripravili večji prostor in boljšo razporeditev za grobove papežev ln krs'j«v-skih oaebnoitl, ki so v njej pokopane. Zaradi tega eo ir orali poglobiti tla grobnice. Pri tem delu eo nepričakovano naleteli na rimski nagrobni spomenik. Na željo samega sv. očeta so takoj zaceli sla-r.noslovci preiskovati prosto?, kar je privedlo do odkritja popoln;ga rimskega pokopališča, ki je obsegalo poganske In krščanske grobove, katerih starost so določili za čas od sredine drugega d* konca tretjega stoletja po Kristusu. To Je bilo prv č, da so začeli znanstveno odkopavati temelje bazilike sv. Petra. Izidi tega dela so velike zgodovinske varnosti. Od. kritja so pokazala, da grobovi, na katere so prišli pri gradnji bazilike v šestnajstem in sedemnajstem stoletju, mso bili samo posamezni grobovi, temveč da je ves prostor, na katerem stoji ba-slllka, in tudi vse vznožje griča bilo stalno pokopališče. Razen tega «0 ta raziskovanja pokazala prvot. no obliko Vatikanskega gr ča in težave, katere so graditelji morali Premagati, ko so gradili prvo, t. J. Konstantinovo baziliko na mestu, kjer J* bU grob sv. Petra; dovedla so tudi k spremembi domnev o kraju, kjer naj bi stal cirkus, ki je bil prizorišče mučenlške smrti Kristusovega apostola. Grobovi so . bogato pomnožili vse dosedanje zb rke poganskih ln krščanskih sarkofagov ln napisov, ki so Jih bili že prej zbrali na tem mestu. Pokopališče obsega več kot dvanajst grobnic ali mavzolejev, ki so razporejeni v dveh vrstah, med katerima je ozek prehod. Pročelje teh grobnic so deloma poškodovali, ko so gradili temelje za Konstantinovo baziliko, ki je bila prva cerkev, ki so jo na tem mestu zgradili. Zunanje stene so zgrajene 'z skrbno zložene opeke z značilnimi' okraski ln robovi, kakor jih pozneje srečujemo pri gradnjah renesančne dobe. prva grobnica, če gremo od vzhoda, je grob nekega C. Popiliusa Heracla. Napis na grobnici pr ča, da je želel biti pokojnik pokopan »v Vatikanu v bližini cirkusa*. Naslednja Ima dve vrsti okraskov, starejše lz srede drugega stoletja z odprtinami za pepel sežganih trupel, in druge, poznejše, za pokopana trupla. Ena Izmed najbolj ohranjenih je grobnica Fannije Redempta, žene Au-relija Hermesa, osvobojenca cesarja Dioklecijana in Maximija. Nato sledi mavzolej, katerega je zgradil za sebe, re er 28 u*lco «vla Cornelia*, ka-80 vsi zemljepisci starega Ri-Zdajfc11 na Prostoru, kjer stoji Plijjjl azlllka. Na podlagi navedb Vsi. starejšega m Tacita ni no-ležaj a dvorna, da sta oba cirkusa Ba Vatikanskem področju. pffimn.......■■■■.. 1 iptoff lin m 1 ^ Rezbarija bogato okrašene grobnice rimske druline Caetenljev, v kateri so našli umetniško izdelane pepelne lare. (Slika londonskega lista eThe Times*). za temelje treh Južnih sten, toda zdaj so odkrili, da temelji bazilike segajo pod današnjo površino li metrov globoko v zemljo, ne da bi zadeli na kakršno koli sled 0 zgradbi cirkusa, Konstantinovi graditelji so morali rešiti zelo težavno vprašanje. Zemljišče ni bilo prikladno za zgraditev trodeln« bazilike, ki bi ime. la v svojem srediSCu grob sv. Petra. Raziskovanja so pokazala, da •o morali graditelji najprej zgraditi temelje za južni del bazilike, dega pretendenta) ln Henr.ka, ki jo postal kardinal 1“ 6kof Frascatlju ter župnik pri baziliki sv. Petra. Druge kraljevske osebnosti, ki počivajo tukaj, so cesar Oton <983), kraljica Charlotta iz Cipra (1487) in švedska kraljica Marija Kristina, ki je umrla v Rimu 1689. Slavna švedska kraljica leži v svoji kraljevski obleki, » krono na glavi In z žezlom ob strani, obllCje pa ji pokriva maska lz tenke srebrne pločevine, (Po londonskem *Th« Times*) MarsikakSna ženica iz Bečane, Lokey. Bazovice, Komna ln drugih kraiklh vasi se še dobro spominja majhnega ameriškega novinarja Theodorja Andrica (izgovori: Andrika), ki je lansko jesen nekaj dni v zavezniškem »Grand hotelu* v Trstu ves din sprejemal pisma svojcev izseljenih Slovencev, ki že vež kot fctlri leta niso dobili nobenih sporo'11 od doma. Z veliko marljivostjo si je zapisoval vse podatke, ki jih Je potem »porodil svojemu llstu «Press» v Clevelandu, kjer živi okoli 40.000 Slovencev. Bilo Je pretresljivo poslušati izpovedi naših Kraševcev. Redko kašna mati Je povedela Andrici, da se njeni rodbini, hvala Bogu, ni nid hudega pripetilo v tej vojni. Vedlnoma so mu pripovedovale žalostne zgodbe, da so jim Nemci ali faMstl požgali dom-a-dljo, da Je fant padel v vojni, da je dekle umrlo v nemških taboriščih. Ves dan «1 je pisal imena in podatke. V odmorih med dvema obiskoma pa Je povedal, da posluša te strahote Se dolge mesece, ko potuje lz kraja v kraj osvobojene Evrope. Na teh potovanjih Je zbiral pisma, ki so jih ljudje pošiljali v Ameriko. Tisočim Slovencem je omogočil, da je njihova pošta v razmeroma kratkem času prišla preko velike luž« ln da so njihovi svojci v Ameriki odgovorili na njihova pisma, morebiti celo poslali zavoj z najnujnejšim, ali pomagali za prvo silo. Ameriški tednik »Time* Je ne-davno prinesel sliko ln kratek zlvljsnjrapls tega dobrotnika majhnih narodov. Po šestih mesecih potovanj po osvobojeni Evropi se je vrnil domov in s tiskano ter govorjeno besedo začel razlagati Američanom trpljenje in težave Evropcev. V Clevelandu, kjer živita dve tretjini »tujega*, t. j. priseljenega preb! valstva, zdaj Andrica razlaga amerižkim Slovencem, Hrvatom, Srbom, Cehom, Madžarom, Slo. vakom, Romunom, Bolgarom ’n še mnogim drugim novic« 1* njihov* domovine. V Bukarožtl v Romuniji j* Andrica storil Isto kot tu v Trstu. V krajevne liste Je dal vest, da sprejema v tem In tem hotelu ljudi ter pisma, ki Jih hočejo poslati v Ameriko, V štirinajstih dnevih Ja sprejel 675 Romunov, ki Imajo sorodnike v Ameriki. Isto Je bll0 v Beogradu, v Pragi, Nuernbergu ln v Trstu. Theodore Andrica se je rodil pred 45 leti v Radnl v Romuniji. Študiral Je medicino v Bukarešti, ko se je leta 1921 odločil, da gre v Ameriko. Najprej je pomival tla v bolnižnici v Buffalu, potom Je postal pravoslavni duhovnik v Erie, končno pa Je postal bančni uradnik ter se Je preselil v Cleveland, V tistih časih so Imena »tujcev* v Clevelandu prl&ia v časnike samo v primerih kakšnih umorov ali drugih podobnih zločinov. Nekega dne leta 1926 pa se je Andrica oglasil pri glavnem uredniku clevelandskega lista »Press« ter mu predložil — v slabi amerikanšulnl — da bi bilo dobro, Je bi »Press* pisala tudi kaj o različnih narodih, ki sestavljajo clevelandsko prebivalstvo. Dejal je, da je najmanj 65% Cleveland, čanov zainteresiranih na teh vesteh. Glavni urednik ga Je pogledal postrani — ker je govoril slab Jezik. Vendar mu Je dal v svojem listu nekaj prostora, da objavlja članke o življenju »tujih« prebivalcev Clevelanda. Kmalu so se začeli zbirati v uredništvu «Pres-sa» ljudje z dolgimi bradami ln košatimi brki. Sluge so jih kar avtomatično ln brez spraševanja pošiljali naravnost v Andricovo sobo. Delal je brez prestanka ter organiziral različne narodnostne prireditve, plese, razstave. Leta 1932 se je Andrica odločil za nekaj večjega. Nagovoril Je glavnega urednika, da ga Je poslal v Evropo. Devetkrat Je bil pred vojno v »starem kraju« in popisoval je življenje v različnih evropskih državah, od Norveške do Grčije. Mnogokrat je Ml tudi v Jugoslaviji. popolnoma Izumrla. Iz naselbine Churchill ob Hudsonovem zalivu ao Izvedi poskus, pri katerem skušajo preizkusiti opremo kanadske vojske in letalstva v ob. segu, kakršnega še nikdar prej svet ni videl; pod svitom polarnega meseca j« skupina kakSnth petdesetih mož, med katerimi tudi nekaj znanstvenikov ln amerl. ških ter britanskih opazovalcev, odšla na pot po zaledenelem kanadskem severu, na pot, ki naj bi jih v 81 dnevih pripeljala 5.000 km daleč. V tem času so predvideli samo | dvajset dni za odmor, počitek in popravilo opreme. Povptečna hitrost znaša 15.40 km na uro ali 80 km na dan. Ustavili se bodo [samo v nekaterih naselbinah: sklmo Point, ob jezeru Baker, bližini Thelona, znamenitega lovišča ln domovine musk-oxa, ob reki Perrk, ob salivu Cambridge, Cap. permine, Fort Radium (kjer rudnik uranovi rude), ob Normanovih izvirih, Fort Simpson, Fort Nelion ln Edmond, kjer nameravajo 5. maja zaključiti svojo pot. Ce bo dovoljevalo vreme, bo del skupine odšel na Viktorijin otok |na obrežju Danskega zaliva. OcLphavjCL «7Yluslc’0x» Poskus «Musk-ox» ni v nobeni zvezi z vojaškimi pripravami. Vsi vojaki, ki se udeležujejo odprave so posebni strokovnjaki, ki ne bo. do nosili s seboj nobenega težjega orožja od puSke. V javnosti so zelo mnogo govorili o poskusu kot stremljenju, da ugotovijo način obrambe pred napadom velike države s severa, s čemer so verjetno mislili Sovjetsko zvezo; takšno trd*, tev so stalno zanikali poveljniki kanadske vojske in predstavniki vlade, končno celo predstavniki So. vjetske zveze. «Ni popolnoma tako, kot govori. Jo«, je izjavil kanadski obrambni minister Douglas Abbott. «Cetudl bi ne bilo na drugi strani severne, ga tečaja nobene takšne velike zemlje, kot je Sovjetska zveza, bi ml imeli prav toliko nazlogov, da izvršimo ta veliki poskus«. Zastop. nikl Sovjetske zveze, Združenih a-merišklh držav, Franclje, Norveške, Belgije, Peruja in CUe so obiskali Izhodno taborišče v naselbini Chur. ohlll. Vodja odprave Je 34 letni ftkot podpolkovnik Patrick D. Baird iz Montreala. Visok je šest sežnjev in tri palce, tako da ga vsi Eskimi 1-menujejo »Dolgonogi«. Geolog, nadzornik v severni policiji, poveljnik padalske enote ln topniški Izvedenec je raziskoval taverne predele, ko je izbruhnila vojna. Večina ljudi, ki Jih vodi s seboj, so novinci v severnih deželah. Naloga odprave je preizkusiti ob. leko in živila, ki so Jilj posebno v ta namen sestavili za uporabo v severnem področju. Videti so kot stih gumijastih kolesih, katere obdaja 90 cm širok gumijast pas, katerega so ojačlU z Jeklenimi ploščami. Prazen voz tehta 3 880 kg. Pritisk na snežno površino }* manj-11 kot pri hoji po snegu. Kabino so izdelali iz duralumlnuma in vezanega lesa; ima ve .fca okna iz ne. zdrobljiveaa stekla. Z usnjem prevlečeni dvojni sedeži nudijo ponoči prostor za počitek. V notranjosti vzdržujejo toploto samo nekoliko nad zunanjo toploto, da bi preprečili, da bi se posadka prehladila ln da bi znoj ne poškodoval posebno preparirane obleke. Morejo jo pa dvigniti na običajno sobno toploto v nujnih primerih, kot Je a pr. pri nesrečah ali obolenjih posadke. Največja hitrost tega vozila Je 50 km na uro. Pinguin vleče za seboj sani, na katerih je dvajset petgalonskih posod z bencinom, šator, pet spalnih vreč, šest kož severnega jelena, petrolejska peč za kuhanje, svetlika, štiri sekire, žaga, puška, dva noža za sekanje snega, ponev, dva lonca In zasilna zaloga hrane. Lahko se giblje preko blata ln močvirja, na katero bo odprava verjetno naletela pri poti nazaj, ko se bo spomladi pomikala v južni »meri. Vseh šest snežnih oklepnih vozil ima radijske in radarske naprave. J&iaue. na. pati Kljub vsem ugodnostim, ki Jih današnja znanost more nuditi, življenje vseeno ne bo lahko za moštvo odprave pri poskusu »Musk-ox», Velik del dežele, katero bodo morali prevoziti, ni označena na zemljevidih; mnoge predele so označili nepravilna Zamrznjena Jezera se pojavljajo, kjer bi Jih ne smelo biti. Na poti redko srečujejo kakršna koli znamenja. Pot jih vodi preko velikih razpok v zaledeneli puščavi, srečujejo ledene stene, visoke kot hiše, strme vzpetine, ledene grmade, ki so podobne tankovskim zaprekam v vojni. Nič se ne giblje okoli njih, razen sneg v vetru. Motorno vozilo sPenguinz na poti preko poljan kanadskega severa Vedno se morajo bojevati z zimo. Zamaški lezejo v notranjost steklenic, namesto da bi ili ven, ker se notranjost silno ohladi in skrči. Hladni kovinski deli igo kožo, kot da bi bili razbeljeni. Jermene ln pasove morajo popustiti, da lahko zrak kroži okoli telesa ln vzdržuje toploto na enaki višini. Proti večeru morajo odkopati sneg, postaviti šotore 1» nyIonske svile, pogrniti tla s preprogami lz kokosovih vlaken, položiti nanje kože severnih jelenov ln odeje na* mesto postelje. Nato zlezejo goli v spalne vreče, ki 10 napolnjene s perjem In se zadelajo kot egipčanske mumije. Vhod zadrgnejo s patentno zadrgo na poteg, tako da ostane samo majhna odprtina za obraz. Kljub temu se mnogi zbudijo iz spanja s krikom, ki je posle. d;ca težkih sanj zaradi nenavadne okolice. •Kja ce. Jožu Kadar je vetrno, morajo zgraditi okrogle koče »Iglu« lz sneženih kosov, ki jih izsekajo • posebnimi snežnimi noži. Eskimcl zgradijo takšno kočo za šest oseb v dveh urah. Toda tujoi rabijo za to dvakrat več časa. V šotoru prav tako kot v »iglu« * veseljem pozdravijo velik obrok ruma. Odprava nosi s seboj živila za dva tedna ln zuho hrano, toda glavno breme preskrbe z živili nosi kanadsko letalstvo. Iz petih oporišč naselbina Churchill, Baker Lake, Normanovi Izviri, Fort Nelson In Yellowknife — pošilja kanadsko le-talatvo po pet dvomotornih prevoznih letal Dakota (C-47s), da spuščajo živila ln gorivo s padali štt rl do sedemkrat na teden. Tri manjša letala »Norsemen« s smučmi stoje pripravljena za pomožne polete, če bi bilo potrebno pristati zaradi dostave hrane ali prevzema bolnikov ali ranjencev. Na razpolago Je tudi leteča trdnjava za polž-vedovalne polete na velike razdalje. Letalci skušajo odvreči zaloge v razdelji ne več kot 600 metrov od svojega cilja ln izvesti polet vsaj vsake tri dni. Kanadsko letalstvo se zaveda, da je to težka pre.zkuš-nja. Veter, oblaki, temperature daleč pod ničlo, ki se gibljejo med 20 ln 60 stopinj pod lediščem, snežni viharji in megls povzročajo velike nepriliks. Težko Je tudi najti majhno skupino na beli bleščeči »e snežni poljani. Orientacija pa Je eno Izmed najtežjih vprašanj. Kompas je skoraj brez kakršne koli vrednosti v takšni bližini magnetnega tečaja. Ka. nadsko letalstvo uporablja, osnovne orientacijske pripomočke; naravni občutek letalca, opazovanje sonca In drugih nebesnih teles. Razen tega pa imajo posebne radarske in radijske naprave, med katerimi Je še nekaj vojaških tajnosti. Severnjaki, misijonarji, lovol, vladni uradniki ln nadzorniki družbe Hudsonovega zaliva, ki so raztreseni pa arktičnim ta podarktlč-nem predelu kanadskega Severa, bodo našli mnogo vzrokov, da bodo hvaležni za naloga katero izpolnjuje odprava »Musk-ox». Tako Je n. pr. 26. januarja letalo kanadskega vojnega letaUtva spustilo s padalom pet skrbno zavitih tucatov jajc, da bi pomagalo sedemmesečnemu sinu nadzornika Hudsonove družbe. Misijon francoskih menihov upa v najkrajšem^ času uporabljati P;n-guine za obiskovanje oddaljenih naselbin. Otroci v teh samotnih naselbinah doživljajo veliko veselje, ko vidijo prihajati ta odhajati letala. Tlamojni. odplava. Toda odprava «Musk-ox» bi mogla prinesti tudi važnejšs to trajnej-šs koristi. Rudarji upajo,, da bo v prihodnjih desetih letih omogočila odkritje noyih rudnikov, edinega važnega temelja sa gospodarski razvoj teh krajev. Vremenoalovcl z nestrpnostjo pričakujejo ustanovitev novih vremenoslovnth opazovalnic na kanadskem severu, katerih ima zdaj Kanada samo kakšnih deset v primeri s 300 sovjetskimi v severni Sibiriji. Podatki teh vremeno-slovnih opazovalnic bodo omogočili točnejše napovedi vremena za daljša obdobja. Drugi s radovednostjo pričakujejo, ali se bo dosedanjim prevoznim sredstvom — letalom poleti in pozimi, plovbi po rekah poleti — pridružilo novo prevozno sredstvo, ki bo moglo obratovati brez ozira na letne čase — snežno fožilo Pinguin. To bo zamašilo spomladansko vrzel v severnem kanadskem prometu. Podpolkovnik Baird je še večji optimist. Pravi namreč, da bo v desetih letih sprejemal potnike ta potovanje na severni tečaj in nazaj s svojimi Ptogutoi proti plačilu voznima S znesku tisoč dolarjev za oeeba Stran 4 GLAS ZAVEZNIKOV 23. marca 1946 'pJia/ctLCHL nasi/jeti Medeninasti predmeti te bodo zopet svetili, če jih odstrte z naslednjo zmesjo: pripravite neke vrste kremo iz drobne mivka in olivnega olja. Z volneno krpo in kremo odrgnite predmet, pustite osuSiti in nato operite z milom in vodo ter splaknite v tekoči vodi. Osulite in odrgnite e volneno krpo, pa se bo medenina svetila kakor zrcalo. • • • Tudi star in trd kruh lahko porabite. Namočite Itruoo v vodi, jo takoj potegnite iz vode in postavite v vročo pečtoo za to minut. Skorja bo postala ponovno krhka in sredica mehka, kako pri svete pete -nem kruhu, • • • Olje za pisalne in Hvalne stroje lahko pripravite tudi sami. Vzemite 50 gr parafinskega olja in 90 gr olivnega olja ter žvrkljajte toliko tasa, da je popolnoma zme. Sano. Zmes je boljla kakor vsa olja, ki Jih najdete v trgovinah. • • • Madete strojnega olja lahko odstranite na dva načina. Ce blago M pralno, ga raztegnite 4n kapljajte bencin no madeZ. Ce je blago pralno, dobro namilite tn v mlačni vodi dobro zdrgnite, da model i zgine. Rokavni izrez pri zgornji obleki je nov, nekoliko vetji in poudarjen s šivom. Tudi boke poudarjata dva velika lepa. Tli/ioJze/riska. loioAjLcci MATI ZNA1ROOA Čeprav je bila ljubezen do kraljevske hite na Nizozemskem vedno velika, si vendar lahko predstavljamo, da si je kraljica VUJemina Sele v Zetih svoje odsotnosti in v času osvoboditve prav pridobila srca vseh državljanov in da vidijo v njej danes pravo mater naroda tisti, ki so ss prej iz političnih razlogov le malo zanimali za dinastijo. Sijajno Je bilo njeno zadm-lanje v vseh strainih vojnih letih, ko Je Nizozemsko od nje ločilo morje; toda narod je videl, da kraljica neumorno dela zanj in da z njim trpi kot mati; e svojimi radijskimi poslanicami, ki so Jih poslutali v skritih kotičkih in v življenjski nevarnosti, jih je vedno znova bodrila. Neki ugledni mol je nekoč izjavil, da je kraljica Viljemlna edina Zenska, katere se boji Churchill. Morda je to malo pretirano, toda na vsak način dokazuje, kakSno spoštovanje si je znala kraljica ločena od svojega naroda, svoje hčere in drultne, pridobiti tudi v tujini. Znano je, da je kraljica VUjeml-nn zelo inteligentna lena, veSča drla vnlikih poslov, jasnih pogledov in modne volje. Morda je manj znano, da je poleg tega teredno materinska pojava ter da ima toplo čuteče srce za vse, ki so v stiskah in telavah. Ruvna to je lepo, da sta dve osebi zdrulent v enem samem človeku. — vodja dr. lave in moti. Nikdar na bi bili Nizozemci tako presunjeni, nikdar ne bi bilo navdušenje tako prekipevajoče, če bi »e vrnila v delelo samo kraljica: ne, vrnila se je mati in kraljica hkrati, " Ko je priSla spet nazaj, je morala kraljica kolikor mogoče hitro opraviti veliko uradnih obiskov. Najrajši se pojavlja nepovabljena Potrka na vrata in vpraSa, be sme vstopiti, n« da bi v prvem tre-notku opazili, da je prav za prav kraljica, ki Je prišla v preprosto hiSo na obisk. Polna zanimanja spraSuje, kako Sivijo, Na ta način je'pred kratkim obiskala najbolj prizadete predete svoje delete. Nihče ni vedel, da bo prišla. Stopila je v sredo podrtih domov in govorila z ljudmi, živečimi v lesenih kolibah in Supah. Navaden kmet ki Je drlal v rokah enega izmed svojih otrok in ji odgovarjal, jo je nenadoma spoznal in od strahu skoraj spustil otroka. Kraljica, ki je imela v vojnih letih za uporniško gibanje najgloblje občudovanje in priznanje, prosi, da Ji v vsaki vasi, v kattro pride, predstavijo osebe, ki so tajno delovale. Mnogokrat drvijo vaSčani skupaj in noto pojejo starti in otroci, »tari in mladi, s presunjenimi glasovi narodno himno in vzklikajo kraljici. Toda nikjer niso vzklikali tako, kakor v puščenem Rotterdamu, kamor je •priSla kraljica po telki bolezni — imela je pljučnioo — no uradni obisk. Bilo Je slabo vreme in motno je deževalo; toda kraljiou se skozi pristaniško mesto ni hotela peljati v zaprtem avtomobilu. Bottla je, da bi jo tisoči Rotter-damčanov, ki so jo ure čakali v dčlju, videli. V odprtem vozu se je peljala skozi mesto, dež je padal nanjo, voda je tekla v voz, ljudje oa so ji klicali s solznimi očmi: tatlantski zid* in v veliki meri uničili. Toda mnogi prebivalci so se med tem vrnili; med njimi večinoma ribiči, ki so tako zelo navezani na svoj koSiek zemlje in morje. Pred kratkim sta zadela dva scheveningika čolna na mine in se potopila. V takih primerih kraljica — včasi z osebnim obiskom — izrazi svoje solalje. Tokrat je dvanajst Zena in mater ponesrečenih mol sprejela v lepo pripravljeni konzistorijalni sobi schevening-Ske cerkve. Kraljica je sedela med scheveningSkimi ženami, ki so imele snelnobele avbe, Široka krila in velike rute prek ramen ter pila z njimi kavo in se z vsako razgo-varjala. Ponosne so, da je kraljica sostanovalka njihovega kraja in njihovim srcem ugaja, da stanuje med njimi popolnoma preprosto. Kraljica je imela veliko Število gradov in posestev; zdaj jih Je razdelila. Delelni grad *Het Loo» prt Apetdoornu sluli n, pr. zdaj kot okrevališče aktivnih pripadnikov tajnega gibanja. Pet velikih tovornih avtomobilov pohištva iz svojih gradov je kraljica poslala na nesrečni otok Walchern, kjer je opremila mnoge prebivalce, ki so Izgubili vse. Ko je nekdo vpraSal kraljico, zakaj stanuje v enostavni hiii, namesto v enem izmed svojih gradov, je odgovorila: «Kc-ko pa naj mi v gradu zadostuje kurivo, ki mi je dodeljeno f» Poleg tega želi kraljica Siveti na najenostavnejši način zaradi tega, ker je njen narod toliko izgubil. Proces proti ravnatelju lista «11 Lavoratore)) Kaj so videle in slišale razbremenilne priče Obramba je predložila sodišuu revolver, ki gaje poslal neznanec Tret, 23. marca Na razpravi v petek se je pridela obramba ravnatelja «11 Lavoratore* Gasparinija. Obramba je povzrodila veliko senzacijo, ko so sodisču predložili revolver in anonimno pismo. Revolver je Izročil branilec odvetnik Braun predsedniku v zavoju * pismom, ki mu ga Je po njegovi izjavi prinesel v pisarno neki dedek. Odvetnik Je zahteval, da plrmo prečita J o. Predsednik: »Sklepam, da je v zavoju revolver In pismo, ki pojasnjuje njega uporabo*. Zabava Po nadaljnjem razpravljanju je predsednik izjavil, da bi morala oseba, ki je prinesla revolver In pismo odvetniku, pričati pred sodiščem. Priporočil je odvetniku, da ob d ril revolver ln pismo, dokler ne bodo pričeli z obrambnimi govori. «Je revolver nabit?* — je vprašal predsednik, kar je povzročilo smeh v dvorani. Nato se je dvignil, da bi pregledal revolver In ga je našel praznega. Pričeli so z zasliševanjem prič obtožbe. Gospodična Sanclnova, ki poučuje na šoli v Skednju, Je bila prva. Izjavila je, da so 9 marca prišli v šolsko sobo policisti, kjer je poučevala, da snamejo zastave. V razred je vstopilo nekaj žen, ki f.o kričale: »Pustite zastave na njihovem mestu*. Nato Je prišlo še nekaj drugih žen, nakar je nastalo prerekanje med njimi ln policisti. Nekaj otrok se Je prestrašilo, pričelo kričati ln jokati ln je zapu. stllo svoje klopi. Peljala je otroke na hodnik. Nekateri so tekil po stopnicah navzdol, medtem ko so drugi ostali z njo. ZnmeŠnjava je bila velika. Možje — je kasneje Izjavila San-cinova — so izstrelili dva strela, kar dokazujeta dve vdolbini, ena na podu šolske sobe, druga na obešalniku, ki je visel na steni. Odvetn'k Braun: »Je bila pred 9. marcem vdolbina v podu?* Sanclnova: »Nisem videla vdolbino v podu pred tem dnem*. Odvednlk Braun: »Kdaj ste jo videli prvič?* Sanclnova: »V soboto, 9. marca*. V odgovoru predsedniku je Sanclnova Izjavila, da ni videla nobenega policista, ki bi nameril svojo brzostrelko proti kaki osebi. »Ce bi policist streljal s svojo brzostrelko, bi vi to opazili?* Sanclnova: »Da, bi opazila*. Predsednik: »Je hotel kateri vaših učencev zbežati skozi okna?* Sanclnova: »Ne, nobeden, mojih učencev*. du razreda v drugem nadstropju. Njegova naloga ni bila vstopiti v vsaki razred Sole. Videl je luknjo prvič, ko je stotnik Hobba, od policije Julijske krajine pregledal šolo. Osebe, ki so prišle po stopnicah navzdol, so trdile, da so slišale etrele. Obtožba Je nato pokazala šolskemu slugi obešalnik z luknjo, šolski sluga pa Je Izjavil, da ne more poznati vseh lukenj v vseh obešalnikih. Vsak razred Ima približno trideset obešalnikov In skupno je 14 razredov. Ko Je šestnajstletni Remlglo Steiffč prišel h klopi za priče, ga jo predsednik vprašal, če pozna pomen prisege. Deček je odgovoril pritrdilno. Izjavil Je, da Je vstopil v šolsko sobo kot pomočnik nekega tesarja, ko je bil tam stotnik Hobbs in je videl luknjo v podu razreda. Ker Je odvetnik Braun želel več podrobnosti, je predsednik izjavil, da deček ni vodil dela. NI nikakega dvoma, da je izstrelek našla policija, točnejče stotnik Hobbs, angleški policijski Izvedenec. «To kar mi je znanega o britanski policiji — Je dejal predsednik — verujem, da bi kopala do temelja, da bi našla to, kar išče*. Odvetnik Tončič je spomnil, da Je stotnik Hobbs pričal prejšnji dan, da je po njegovem mnenju luknja stara. Predsednik je opomnil odvetnika, da ni vzel te izjave kot resnično pričevanje. Pri vztrajanju odvetnika Tončiča Je predsednik dodal: «Nismo za to tu, da bi obtoževali policijo Julijske krajine. Tu je razprava proti ravnatelju lista «Lovoratore». Predsednik je prečital svoje zapiske, ki si jih je naredil, ko je pričal deček. Na podlagi teh je deček izjavil, da so morali razširiti luknjo. Eden izmed skupine, bi skoraj delo opustil. Deček je vrtal v luknjo in izstrelek Je padel ven. Ko Je ob 12.10 končalo pričevanje dečka, je predsednik ponovno govoril o revolverju in pismu. Predsednik je dejal, da bi mogla revolver in pismo predložiti obramba kot dokaz, toda branilci kot pravniki morajo vedeti, da sodišče ne more polagati važnosti na anonimno pismo. Ce obramba sreni, da je pismo morda važno, bi bila njena dolžnost, da bi odkrila avtorja in ga privedla kot pričo. Dodal je, da so avtorju tega pisma pri srcu interesi obtoženca, In svetoval, naj obramba objavi v «Lavoratore* na prvi strani, da vabi avtorja, da se javi kot priča. Ce obramba “želi, bo predsednik naprosil A.I.S. (Zavezniška obveščevalna služba), da ..objavi podobno povabilo v svojih časopisih, in pozval bi tudi druge tržaške^ časopise, da objavijo tako poročilo. razpravo in naj ne govori o stva-rth, ki v splošnem zanimajo svet. Gospod Gasparini se je Se enkrat povrnil k agentu civilne policije, in je dejal, da se je razgovarjal o Incidentu v Skednju ln da Je agent potrdil, da so bila dejanja mogoča, to pa zaradi nastrojen ja njegovih policijskih prijateljev. Odvetnik Braun: »Katere okoliščine so vas pripeljale do tega, da ste objavili članek?* «Prepričan sem bil o njegovi točnosti.* Gasparini zaupa Popoldanska razprava Ke vol ver na mizi Kljub svojim petinSestdesetlm letom najde kraljica zaradi preobilice dela in skrbi, ki jo tele, redko čas za počitek. Edina zabava, ki M jo privoSči, so manj Si izleti e kolesom. Mnogokrat jo videvajo s kolesom v okolici Scheuienlnga. Takrat nihče ne opazi, da je nizozemska krajlca. Pred kratkim st je peljala s kolesom skogl Wie-scnland. PriSla je do zak’en]enih vrat, ki so ji zaprla pot. Delavci so imeli strogo zapoved, da morajo ostati vrata zaprta. Ker se kraljica ni hotela dati prepoznati, delavci pa je sami niso spoznali, sta se kraljica in spremljevalka obrnili in se odpeljali daleč naokoli domov. Ko se kraljica vrne s kolesarskega izleta domov, porine svoje kolo sama skozi vhodna vrata, postavi ga v stojalo, vzame iz svoje torbice hi Sni ključ, odpre vrata in vstopi. Nobenega služabnika, ki bi odprl vrata, nobenega stulabniStva, ki W jo pričakovalo. In med tem, ko stojijo njeni gradovi prazni in so velike količine pohiStva, perila in drugih potrebnih stvari razdelili med prebivalce najbolj opusto-lenih krajev, živ i sama med svojim narodom v navadni meSčanslii hiši. 8 sosedi se čuti tako povezano, da je postala celo članica stanovanjskega druStva v svojem stanovanjskem predtelu Scheveninga. to je bila kraljica! Pustila je, da jo je del do kole premočil, samo da M jo po tako dolgi ločitvi lahko vsi videti. Sredi svojega naroda Kraljica Viljemlna Je vedno ljubila morje. Zaradi tega ni čudno, da si je zdaj izbrala za začasno bivališče Bchevenlngen in da se čuti med prebivalci kot somesčan-ka. Bchevenlngen meji na prestol-nioo Haag. Pred nemSkim vdorom /» bij razkoSno obmorsko letovišče in preprosta ribiSka vas. Med vojno so pregnati skoraj vse prebivalce. Vso obalo, razkoSno plalo in prekrasno glavno cesto s hotelskimi palačami so Nemci spremenili v Ravnanje policije Sanclnova Je tudi izjavila, da ni videla, da bi ee kateri izmed otrok nameraval spustiti skozi okna poslopja. Tudi ni videla, da bi policisti grdo ravnali s kako osebo,. O-trocl so bili mirni, dokler niso prišle žene. Naslednja priča dogodka v šoli je bil Ivan Sancin, učitelj, ki u-pravlja tudi ravnateljsko mesto v odsotnosti ravnatelja šole v Skednju. Na predsednikovo vprašanje o domnevnem brutalnem ravnanju policije Je Izjavil, da so policisti vdrivali ljudi. Tega n!ma za brutalen nastop. Policija ni prišla v razred, kjer je on poučeval. Slišal Je ropot, ki je prihajal iz druge strani poslopja. Ropot bi moglo povzročiti ravnilo ali palica. Predsednik je udaril po mizi s kosom lesa. «A11 Jo ta ropot podoben onemu?*, je vprašal. »NI bil tako močan*, Je odgovoril Sancin, ln dodal — da more biti temu vzrok dejstvo, da so bila vrata njegovega razreda zaprta.* Nato je pričal šolski sluga Ore-ste Tassotl. Potem ko je pripovedovalo gneči v šoli, Je Izjavil, da je videl mnogo jokajočih otrok, ki jih Je odvedel v neki razred v spodnjem nastropju. Ni slikal nikakega strela, toda bila je zmešnjava ln je mnogo oseb šlo po stopnicah navzdol. V odgovor odvetniku Tončiču je šolski sluga Izjavil, da so v razredih prvega nadstropja italijanski razredi, medtem kQ so v drugem nadstropju slovenski razredi. V obeh nadstropjih so visele zastave. Ravnatelj šole ni bil prisoten na dan Izgreda. Poročnik Miller Je ob tej priliki prosil sodnega tolma!a, da uporabi tržaški dialekt pri svojih vprašanjih, stavljenih šolskemu slugi, kar je povzročilo smeh med poslušalci. Šolski sluga je dodal, da ni pred 9. marcem nikoli videi luknje v po- Kraljevska beseda Pred opoldansko prekinitvijo zasedanja je predsednik objasnil pravice obtoženca, ki more po svoji prosti izbiri pričati ali ne. Ce obtoženec odkloni pričevanje, mu to ne bo škodilo. Ce se obtoženec odloči, da bo pričal, za kar mora priseči, bo podvržen zasliševanju. Ko je stopil.predsednik v dvorano na popoldnevni razpravi, je vzel lz žepa. revolver, ki mu ea je zaupala obramba in ga položil na mizo. »Vlekel ml je žep med vsem kosilom*, Je dejal. Takoj na to je zavzel prostor v klopi za priče obtoženi urednik Gasparini. Odvetnik Braun je pričel z vprašanji, naj pojasni, čemu je objavil omenjeni članek in kakšne so bile okoliščine, ki so ga do tega privedle. Gasparini je dejal, da čim so prejeli v njegovem uradu poročilo o dogodku v Skednju, so poslali kot je običaj v takih primerih kronista, da si ogleda, kaj se je zgodilo. Ni poskrbel zato. da bi se prepričal, kako bo dnevnik prikazai podrobnosti in o točnosti napisanega članka v soboto dne 9. marca, ker Je imel popolno zaupanje v natančnost prizadetih oseb. Drugič ni poslal kronistov, da bi preiskali dogodke v Skednju in so izročili članek tiskarjem v zadnjem tre-notku. Obtoženec je nato pričel govoriti o petdesetih letih, odkar izhaja njegov list. Stranka, ki jo zastopa dnevnik, Je večja od strank, ki jih zastopajo vsi dnevniki skupaj. Predsednik: «Ne želim, da h' ta razprava obrnila v politično smer. Verjemite mi, da zame ni Vfež-no politično prepričanje*. Urednik Gasparini Je dejal, da bi želel, da ga nimajo za neizkušenega mladeniča. Hotel je prikazati važnost svojega časopisa, ki ne bi smel objaviti vesti zaradi senzacionalnosti. Poročilo o «dokazilih-vc-Ukih organizacij* je povzročilo predsednikovo zahtevo za pojasnitev. Gasparini je dejal, da so večkrat predložili Zavezniški vojaški upravi listine, s katerimi so opozarjali na dejstvo, da so izvestni sovražniki ljudstva bili v zvezi z organizacijami več ali manj podrejenimi Zavezniški upravi. Predsednik: »Vi morete predloži! v svojo obrambo, kar hočete, ne bom pa dopusill, da bi postala ta dvorana zborovanje, kjer bi razpravljali o vzrokih in krivicah fašizma, neofašizma, an.ifašisma, pomanjkanja, ali da bi mogoče razpravljali o Zavezniški vojaški upravi ali o tem, kar je storila dobrega ali slabega policija Julijske krajine. Sodišče na razpravlja o takih vprašanjih.* Pozneje je predsednik izjavil: A-ko morete dokazati, da odgovarja članek resnici, je vaša obramba c. pravljena. Mnenja sem, da je bil napisan omenjeni članek kot del kampanje, ki naj bi podprla listino, ki so jih preskrbele važne organizacije, o katerih ste namignili. Je pravilno?* «Da», je odgovoril gospod Gasparini in nadaljeval, da so dejstva, da so novice, ki jih Je vsiboval članek, odgovarjale resnici, dokazale ne samo priče, ki so se zbrale v tej dvorani predvčerajšnjim ln včeraj popoldne, marveč tudi izjave, ki jih je dal njemu osebno neki agent civilne policije. Druge Izjave je podal tudi neki agent civ. policija enemu Izmed njegovih urednikov. Ko se je potem gospod Gasparini naslanjal na to, kar smo v splošnem pisali o civilni policiji, ga je predsednik prekinil: »Prosim vas, razumite, zaradi m:ne morete pisat! kar hočete o civilni policiji. Zanima me samo ta članek in ne d-.uge stvari, katere morete vi pisati ali ne pisati, glavno, da ml ne ukaži jo, da moram znova razpravljati proti vam, kar upam, da me ne bo nikoli več doletelo.* Ta stavek je povzročil v dvorani smeh, medtem ko je Sel preda:dnik z roko preko čela. Gospod Gasparini je ponovil, da Je bil članek utemeljen In je zrtova namignil na agenta civilna policije. Predsednik: »Kažem neverjetno potrpežljivost proti obrambi, vendar ima moje potrpljenje meje. Je civilni policist, ki je baje izrazil mnenj® o nekaterih dogodkih, ki naj bi se dogodili v Skednju. Tako sa stvar ne more nadaljevati. Mnenje nekega neznanca, da se je nekaj zgodilo, ne more biti sprejeto kot pričevanje. Pomagal vam bom v vaši obrambi. Povejte ml, kaka ste pršil do vaših obvestil; kakšno koraka ste storili za njih verodostojnost in zakaj ste jih objavili?* Odvetnik Tončič Je zahteval, naj bi dovolili obtožincu, ki ni odvetnik, da bi se branil sam na način, za katerega misli, da je najboljši. Dejal je, da ne more Imeti. Izjava o neznanem civilnem policistu nl-kake važnosti pred sodiščem, da pa bi mogel njegov klijent predložiti drugo dokaze. Odvetnik je zahteval od predsednika, raj da obtožencu priliko, da pove to, kar misli, da je potrebno. . , Predsednik: «Dobro, žal ml Je, da sem ga prekinil.* Pozneje Je predsednik dejal, da hoče dati obtožencu obširno svobodo, vendar mu je priporočil, naj upošteva dejstva, ki se nanašajo na Pozneje Je gospod Gasparini dejal, da objavlja dnevnik samo članke, ki jih pišejo popolnoma zaupno osebe. Prevzel je popolno odgovornost za članek, ki se nanaša na Incident v Skednju. Potem ko ,je vprašal javni tožilec, poročnik Marshall A. Miller, kdaj izide «11 Lavoratore*, je predsednik dejal: »Vedno ga kupim okoli dveh popoldne.* Ko je gospod Gasparini končal z Izpovedjo, Je vprašal predsednik branilce, če želijo staviti še nadaljnja vprašanja. Ko je neki odvetnik dejal, da bi želel staviti nekaj vprašanj gospodu Gaspariniju o njegovi preteklosti (kar so odvetniki - branilci že storili s prejšnjimi pričami), je vzbudil smeh predsednikov stavek: »Pripravljen sem verjeti, da ni bil skvadrlst-* Ko je potem predsednik pripomnil, da je gospod Gasparini dejal, da ni imel za potrebno, da bi se prepričal o dejstvih omenjenega članka, je vprašal, ali 8e mu ni zdelo potrebno skrbno pregledati zatrdi), objavljenih v dnevniku. Gospod Gasparini Je odgovoril, da pregledajo članke po navadi njegovi uredniki in je dodal, da ima popolno zaupanje v svoje tovariše. Dramatičen trenotek je nastal, ko so prišli trije otroci: osemletni d^ček in dve deklici, sedem in osem let stari. Najprej so zaslišali malega Aleksandra Furlaniča. Poklicali so slovenskega tolmača in predsednik, tožilec ln branilci so se zbrali okoli njega. Da bi ga nekoliko ohrabrila, ss mu Je približala njegova učiteljica, gospodična Sanclnova. Ko je Aleksander odgovoril na vprašanja, ki so mu jih stavili, je dejal, da so prišli, ko so policisti sneli zastave, v šosko sobo, nekateri možje in žene. Ko so hotele osebe vzeti zastave, Je nameril neki policist svoje orožje proti neke. mu moškemu. «Te je bilo strah?* — «Da.» — «AU so otroci Jokali?* — «Da.» — «Si jokal tudi ti?* — «Ne.» — «Si slišal streljati?* — «Da.» — »Kje?* — »Blizu vrat.* Alberta Divova je izjavila, da je šla v šolo, kjer je imela otroka pri pouku, ko je tja prišla policija. Ko sem šla v šolsko sobo, sem videla podnadzornika Marcona, oblečenega v civilno obleko ln o katerem Je dejala, da je bivši učitelj. Ko je Divova videla zastave na tleh, je ‘šle naprej ln mu zastavila vprašanj?. Podnadzomlk Marcon jo je zavrnil ln jo Je odrinil. Med tem je neki policist, ki je bil v šolski sobi, nameril svojo brzostrelko, Marcon pa se je sklonil k oknu, da bi zahteval ojačanja. Prišel je nrkl policist In Divovo odrinil ter dejal: »Tukaj poveljujemo mi.» Odšla je nato po stopnicah. Na poti je srečala nekaj mater, ki so šle po stopnicah gori la se jim pridružila. Ko Je prišla do vrat šolske sobe, je slišala strel, vendar ni videla, kdo je streljal. Odvetnik Tončič: »Kako je ravnala policija z možmi, ženskami In otroci?* »Videla s:m agente, kako so razganjali množico.* — «9 silo?* — »Ne morem reči, da bi delali vljudno.* Nato Ja izjavila priča odvetniku Tončiču, da jo je 14. marca poklicala policija v justično palačo, kjer je govorila z nekim policistom, ki je stal na vratih skupaj z drugimi. Dljala jim je: «Lepo ste naredili v .Skednju » Eden izmed policistov Je odgovoril: »Za tisto množico, ki je prišla po stopnicah v Skednju, je bilo res škoda, da smo bili brez orožja.* Neki drugi policist, ki Je Imel na glavi obliž, je drjal: «Zato mi bo moral še nekdo plačati.* članek lista »Lavoratore*, niste videli streljati nikogar, čeprav ste videli policista, • da je meril svoj« orožje.* — «Da, vendar sem slišala strel.* — »En sam strel?* — «Da.» — «Ali ste videli priti kakega otroka skozi okno?* — «Ne.» — »Ali ste videli, da bi tepli kakšno žensko?* — «Ne.» — »Vendar st« dejali, da se vam Je zdel članek resničen?* — »Slišala sem strel la to Je utrdilo moje prepričanje.* Clementina Barnafljeva je Izjavila, da je šla v golo, ker je bila tam njena nečakinja. Vstopila Je v poslopje, ko jo je ustavil pri vratih neki policist. Videla Je prestrašeno otroke v pritličju in v nekem razredu učiteljico, ki jo je obdajala truma Jokajočih otrok. Po vsem razredu so bile razmetane učna knjige. Videla je Marcona, ki j« dejal: »Kakšno nesrečo so tu na-redi l?* Zahtevala je nato od njega, naj vrne zastave. Neki drugi policist je nameril svojo brzostrelko proti njej ln ji dejal: »Ce ne odidete, bom streljal.* Ko so jo vprašali, ali bi mogla spoznati policista med tistimi, ki so bili v razpravni dvorani, ga Je spoznala v osebi Marcheslja. Izjavila je razen tega, da je neki policist sunil neko drugo ženo po Imenu Prosan, ki je bila z njo. V tem trcnotku je vstopila še neka druga žena ln v zmedi Je Prosanova vzela zastave. Ta in pa Prosanova sta nato zbežali ven; v tem trenotku se je slišal strel. «Pustite zastave!» Da ali ne? Zaslišanje otrok Pozneje je deček Izpovedal, da Je videl nekega policista, ko Je stre- Ko so ji pokazali kopijo Usta »Lavoratore*, v katerem opisujejo Incident v škedenjskl goli, je Divo. vn odgovorila na vprašanje, da je čltala članek, ko je bit objavljen in da se ji je zdelo, da članek odgovarja resnici. «Zakaj ste to mislili?* »Ker sem slišala streljati In v članku pravi, da je neki policist streljal v šolski sobi.* — «Ali vas Je tisto jutro vpraševal kak novinar?* — «Da.» — »Vam je povedal. katerl dnevnik zastopa.* — «Nc.» — «Kako ste vedeli, da je novinar?* — «N!som vedela.* — «Kaj ste mu odgovorili? Ali sto mu opisali dogodke, kakor so bili?* — «Da.» Ko je odgovarjala na vprašanja tožilca, je Divova dejala, da ni vide'a prihoda policije, da pa je slišala o tem govoriti ljudi, Divova stanuje nekaj sto metrov od šole. Dejala je, da ni videla, da bi otroci poskušali pobegniti skozi okno in da bi jih policisti tepli. ViJelaje, aa je neki policist odrival ženske ln da je odrinil tudi njo. Ko so jo vprašali, ali j« bil način, ki ga je uporabila policija. »brutalen*, je odgovorila, da policisti n'so bili vljudni. Ko so ji dejali, naj odgovori točno na vprašanje, je dejala, da ne pozna toč- Ko je odgovorila na vprašanje, j« Izjavila, da ko je vstopila v šolo. so tam bili otroci. Ko je šla iz šolske sobe, ni bilo nobenega več, ker so vsi stekli po stopnicah. Izjavila je, da so policisti odrivali ženske iz sobe. Ko so jo vprašali, ako s.) se vedli na brutalen način, j« dejala: »Potiskali so jih precej; trdo.* Ob tej priliki so dali citati ienl članek lista »Lavoratore*. Ko jo je obramba vprašala, al' beseda »brutalen* natančno označuje obnašanje polletje, Je odgovo' rila: «Da, ker so policisti odriv«# ženske, ter govorili: Streljali born°. streljali bomo, streljali bomo.* Ko so jo vprašali, ali s0 se ženske, ko so vstopile v iSolsko sobo, zadržale mirno, je odgovorila, da so ženske zahtevale zastave. «Kaj so dejale?*. »Dejale so: Dajte nam zastave, ker je 32.000 osel zaradi njih pomrlo v rižarni pr* Sv. Soboti.* Predsednik: »Učiteljica, ki je bila med in po dogodku v šolski sobi?*, je dejala, da so nekater« ■ženske vstopile in vpile: »Pustit« zastave, kjer so*. Dejala je, da s° «Vplle». To je bilo po prihodu nekaterih drugih žensk. Torej spe pad mod policijo in ženami ni resničen?*. «Povedala sem, kar sei» videla.* Ko jo je zasliševala obramb«! je Barnafljeva dejala, da JI Je takrat, ko jo je 14. marca klical* policija, neki policist pred vrat* sobe st. 103, dejal: »Torej ste vS* zivl? Ni nihče mrtev med varnima to, kar se mi je dogodilo na glavi, bodo trije plačali*. Na predsednikovo vprašanje Je dejala, da je bila takrat z Divovo da Je bila ta navzoča, ko ji je rekel te besede. Ijal v tla, vendar je dodal, da ss nega smisla besede »brutalen*. Predsednik: »Ko ste torej čitali ga ne more spomniti. Pozneje je nastalo vprašanje, ali mora deček razločiti revolver od brzostrelk?. Prinesli so v dvorano orožje ln pokazal je brzostrelko. Na klopi za priče mu je sledila 8 letna Marija Kocijančičeva. Deklica je pripovedovala, da je vstopila policija v šolsko sobo in da so pozneje prišle te druge osebe, ki so hotele sneti zastave. Sl šala je strel ln zbežala lz razreda. »Zakaj?* — ».Strah me Je bilo.* — »Sl videla, če so policisti koga tepli?* »Ne*. »Sl videla streljati policista.* — «Ne.» »Kako-si mogla vedeti, da Je bil pok, ki si ga slišala, str:\?» — »Zdelo se mi je.» — «Kaj tl Je dalo misliti, da naj bi bil ropot strel?* (Nohtnega odgovora). »Ali tl je kdo dejal, da je bil strel?* — «Ne.» — «A!I sl sploh slišala v svojem življenju streljati?* — «Da.» Tretja Je bila sedemletna Renata Ivančičeva, ki je tudi dejala, da so žene zahtevale od policistov, naj vrnejo zastave na njih mesio. 7,ene so navalile na nekega policista ln on je s svojo brzostrelko ustrelil v tla. »Takrat sem zbeža‘a», je dejala Renata. V Izjavo deklice s? Je vmešal predsednik in jo je vprašali »Ali sl prepričana, da si »"• šala reči nekega policista: ,Stoj, ali streljam’.* — «Da.» — «Koliko strelov sl slišala?* — »Dva.* Javni tožUec: »Si komu to povedala?* «Da, dejala sem svoji materi.* (Zaradi pomanjkanja prostord bomo objavili nadaljevanje razprave jutri). Tramvaj ln vozil do 23 ure Vodstvo tramvajske službe »Ace-geta* sporoča, da bodo od ponedeljka 25. t. m. tramvaji vozili do 23 ure zv oče r. Opozarjamo javnost, da bo od 22 ure naprej veljala nočna tarifa, to je C Ur za eno vožnjo m da v tem času ne bodo veljale mesečne vozovnice. Popis tujcev Vse osebe, ki nimajo italijanskega, ali so brez državljanstva, se morajo javiti na uradu za tujce pri policiji Julijske krajine v ulici 30. oktobra št. 2-III. nadstr. med 9. in 12. i ~o. Od 25. do 27. t. m. sta na vrsti črki O in P. PREHRANA Micko in sol za meaec april. 0& 23. do 28. marca bodo sprojemal' predbeležbo za mleko ln sol ** naslednje kategorije potrošnikov v’ Trstu >n pokraj ni: mleko, v*1 potrošniki, lzvzemšl kategorije ^ 19 do 65 leta; sol vsi potrošniki. Razdeljevanje testenin. V pohe' dtljck bodo začeli razdeljevat' vsem potrošnikom v pokrajini P° 500 gr testenin. Konec razdeljeva-nja 31. marca. Cena testeninam V I lir za kg. GORICA Sobotna križanka št. 32 1____2 3 4 5 6 7 8 i E. WALLACE POTEPUH Pustolovska zgodba Čeprav pa poteka njeno življenje tako preprosto, Je vse, kar Ima kraljica Viljemlna povedati svojemu narodu, polno življenjske moči in resnično kraljevsko. Je isti glas, s katerim je znala v preteklih prej-težkih letih po radiu krepiti in dvigati svoj narod s tolažbo 1» upanjem. O tem priča tudi njena poslanica na zadnji Božič, v kateri Je rekla: sPrcd narii leži težka naloga, da dosežemo mir, Mi moramo privzeti baklo iz rok tistih, ki so padlin. Tako je kraljica vsemu narodu vzgled. Nizozemski narod pa ima samo eno željo: da bi jim bila njihova kraljica, ki je kot mlado osemnajstletno dekletce zasedlo prestol, Se dolgo ohranjena, da bi Se dolgo Uvela v njihovi sredi 1» z njimi delila skrbi ter da bi Ji Rog v bodočih letih naklonil popoln mir — njej in njenemu narodu, ptSe Mary 'Posova v Švicarski reviji eAnnabella*. »Dobro, torej ne morem storiti ničesar. Upala sem, da boš pameten.* Ni m hotela daljo pogajati. Prišla je prosit posojila, ki so JI ga pa zavrnili ln ni imela ničesar več povedati. »Lahko noč, Pito.* Pobrala je torbico, položila vanjo ček in jo jezno zaprla »Ali se tl mudi?* je vprašal Pito. Glorija je počakala. »Vila v Cannesu Je... prikupna! Lahko sl predstavljam, kako boš pr:žlvijala mirno ln lagodno starost tam doli. Pa Kasino... previdna ln spoštovanja vredna igralka boš. Gustavu bo dolgčas. Lahko bo potoval. Kaj imajo Američani podobnega Aylesburyju?» Glorija Je pogledala Pita ln ga ni razumela. «Aylesbury? Ali misliš znano lovišče?* »Mislim bolj na divjačino. V Aylesburyju je kaznilnica, zapori za ženske. Ali nisi nikoli pomislila, da bi morebiti lahko tam preživljala starost, namesto v Cannesu? Nekoč sem bil tamkaj, videl sem dolge vrste v raševino oblečenih žensk, ki so se sprehajale v krogu z očmi povešenimi v tla. 2lvi mrliči!* Lady Glorija je ostala mirna. Vzela Je naočnike in motrila Pita. »Ali je grožnja?* »Možnost Je. Ne vem še. Nisem se Se odločil. Brezmejno t« občudujem, Glorija. Tvoj pogum Je vreden hvale. Tudi zate je Še ozka steza, po kateri se lahko rešiš: Je v New Torku, kjer odhajajoči parnik sprejema pravične ln grešnike. Sestavi spisek dolgov ln zaupaj moji dobrosrčnosti. S svečanim korakom se Jc Glorija približala vratom ln želela: »Lahko noč*. »Lahko noč. Tiho hodi, doktor Evlngton Je zelo bo'ati.» Glorija se je sunkoma obrnila. «Evington? Doktor Evington?* je dejala s trdim glasom. »Kako meniš?* »Težko bolan je», je ponovil Pito. Glorija »e Je ogledala po sobi z izrazom presenečenja na licu. »Tukaj?* »Pravkar se je vrnil lz pekla*, je odvrnil Pito. • »Trideset let 'tf.kšnega življenja! Štirideset celo. Pomisli, Glorija! Več kakor trideset let potepuškega življenja, nevarnih voženj na strehah vagonov, beračenja od vrat do vrat, pretepov, zaničevanj in brc. In nato še ječe... vse to zaradi lepe mlade ženske, ki se je hotela poigrati z ubogim profesorjem anatomije!* Pito je dvignil masko z Glorlji-nega obraza: ni se več obvladala ln videti je bila stara ter bedna. «Lažeš, Pito! Tudi tl si slišal neumno obrekovanje...* »Ali nisi nikoli bila v profesorje, vi hiši?* Po njenem Izrazu Je uganil, da je bila. »Ali je ne spoznaš?* »Enkrat... le enkrat*, je Glorija prekinila Pita. «Prišla sem...* »Zenska, ki tl je odprla, Je pro- fesorjeva hčerka. Pokvarila sl JI vse življenje. Mati ji je umrla pred nekaj leti...* / »Kje Je? Hoč:m ga videti.* Pito Jo je začuden pogledal. »Nemogoče, ne moreš ga videti.* »Hočem ga videti!* Odprla Je vrata. Skozi priprta vrata jedilnice Je sijal žarek svetlobe. Se preden Je Glorija prekoračila predsobo, se Je pojavila na pragu sobe gospodična Helena. «Ali ste vi njegova hčerka? Hčerka Marka Evingtona?* In ko se je Helena priklonila, Je Glorija nadaljevala: «Jaz sem Glorija Loamer, lady Glorija.* Gospodična Helena se je oprijela zidu, da ne hi padla. Pito je opa. zil, kako je prebledela. Tudi Otlllja se je pojavila v predeobi. «Želela bi videti vašega očeta... Ali je res tukaj?* «Da.» Beseda je bila komaj slišna. »Ali bi me peljali k očstu?* Gospodična Helena se je poslušno premaknila, da bi Gloriji pokazala pot. »Cernu ga hoče videti?* Je šepnila Otlllja. »Ne vem, najboljše bo, če grem. za njima*, je menil Pito. (Nadaljevanje prihodnjič) 6. aprili ARMY DA\ Mimohod ,.Modrih vragov" 6. april Army day — to je Dan vojske — je v Ameriki narodni praznik ln ga proslavljajo z veliko slovesnostjo. Narod izkazuje priznanje in občudovanje svojim junaškim vojakom, ki so se v dveh vojnah tega stoletja tako zmagoslavno bojevali. Toda ne le v Ameriki, povsod, kjer so razmeščeni oddelki ameriških oboroženih id. proslavljajo ta praznik s posebno slovesnostjo. I Gorici bodo »Modri vragi» 88. ameriške pehotne divizije proslavili dan vojske z veličastnim mimohodom, katerega se bodo udeležile vse edi-nice divizije, ki so nameSčene «1 tem področju. 1_ m ■ — — 3 4| a — — ■ č ■ n — ■ 7 6 m — — i ■ Nesreča grl gašenja požara V četrtek zvečer je 25 letni kmet Giuseppe Camauli iz Brertiča z drugimi vaščani prihitel na pomoč svojemu sosedu, da bi pomagal pogasiti ogenj, ki je nastal na sosedovi kmetiji. Da bi preprečil razširjenje požara, je Camauli zgrabil za drog in poskušal pogasiti neki ogorek. Pri tem pa je z drogom zadel ročno bombo, ki Je bila zakrita in povzročil eksplozijo. Drobci bombe so ga zadeli po spodnjem delu telesa, levi roki in čelu. V precej nevarnem stanju ga Je vojaški bolniški avtomobil prepeljal v goriško bolnišnico. Itešltev v ponedeljski Številk^ Vodoravno: 1. dogovor; 2- začeti^ cl imena in priimka ameriške* volneen ministra — Iver; 3. ang*, sukanec; ška prltrdilnlca — —------------ - obrtnik — del voza; 5. napelja\ — kcnica; 6. števnlk — Velika ^ (ang"leško);'7. okrajšava za latin*^ skion —"čutilo; 8. odkrit, prisr^ — nemški predlog; 9. baltski | Zavljan. , Navpično: 1. najpomembn«) človek na svetu; 2- sodobni dlkv tor — začetnici psevdonima še ^ večega slovenskega pisatelja (