I Zf Št. 58.______________ Izhaja trikrot na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popnldno tor stan« po poŠti prejo-aiina ali v Ooi-iui na dom poSiljana: vso teto.........15 K ' 7„ » •'• • •.....I« n la » • • •.......'." Posamično številke stanejo 10 vin. „SOČA'f ima lJSJsl&ditji**i«iH^^-|>riI^o"it'rt«^>U*?v«iri etn .ikaiipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat , ».-in , Vozni red železnic, parnikov in poštnih im". Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki nlioi jt,.v. T I. nadstr. v „Ooriški Tiskarni" A. fiahrsfifik. Na naroČila brez doposlanc, naroda inc se ne oziramo. Oglasi in poslanice so ra*:unijo po Petit-vrshili Ckr, končano je ....« Zaman jo je skušal potolažiti, ponav-wie jej, da se bo od časa do Časa vračil k njej in da ju čakata v prihodnji jeseni Z(M>et dva meseca; majala je z glavo, do-lj|(> vedoča, da je vse pri kraju. Njiju se-stonek se je končal v molčanju, polnem zadrege; zrla sta na morje, na iskrečo se Marzjijjo in na planierski svetilnik, ki se !e žarel v otožni samoti. Ko jo je proti 1'^ji uri zapustil in jo poljubil na ustnice, !() Je čutil vso trepetajočo in ledeno v svo-JC»i naročju. Frederic ni mogel spati. Cital je do jutra; in mrzličen od brezspanca, je stopil k oknu, kakor hitro se je prikazala zarja. Micoulin se je ravnokar odpravlja! dvigat svoje koše. Ko je šel preko terase, je dvignil glavo. »Kaj, gospod Fredčric, ali greste danes z menoj?« ga je vprašal. »Ah ne, oče Micoulin«, je odgovoril mladenič, »preveč slabo sem spal----Naj pa velja za jutri.« Oskrbnik se je odpravil. Moral je na obrežje, da poišče svojo barko, privezano ravno pod tisto oljko, kjer je nekoč zalotil hčf i. Ko je izginil in je Frederic pogledal na okoli, se je začudi!, vide Toma že na delu; grbec je kopal z motiko v bližini oljke in popravljal ozki prekop, ki ga je bilo deževje izmilo. Zrak je bil svež in prijetno je bilo pri oknu. Mladenič se je vrnil v sobo, da si zvije svalčico. Ko pa se je počasi napravljal, da se nasloni nazaj, mu je udaril na ušesa strašen ropot, podoben rohnenju groma, planil je in pogledal. Zemlja se je bila udrla. Razločil je samo Toina, ki je bežal skozi oblak rdeče prsti in vihtel lopato. Na robu strmine se je pogrezala stara krivovejnata oljka in žalostno padala v morje. Morska pena je silno brizgala kvišku. Toda strašen krik je bil pretresel ozračje. In takrat je Frč-dčric zapazil Nais, ki se je opirala na od- reveneli roki in se z napotom vsega života sklanjala čez ograjo na terasi, da vidi, kaj se godi pod bregom. Nepremično je slonela na nji, kakor da so jej pesti prikovane na kamen. A nedvomno je čutila, da jo nekdo gleda, kajti obrnila se je, zagledala Frčderica in kriknila: »Moj oče! Moj oče!« Uro kasneje so našli pod kamenjem strašno razmesarjeno truplo starega Mi-coulina. Ves mrzličen je pripovedoval To-ine, da bi bilo kmalu potegnilo še njega v pogubo; in vsa okolica je izjavljala, da zaradi odmakanja zemlje ne bi bili smeli napeljavati vode po tistem kraju. Mati Micouiinova je zelo plakaia; Nais pa je spremila očeta na pokopališče suhih in razpaljenih očij, ne da bi našla solzo zanj. Drugi dan po nesreči se je hotela gospa Rostandova za vsako ceno vrniti v Aix. Frčdčric je bil zelo vesel tega odhoda, ko je videl svoje Ijubavno razmerje prekinjeno od strašne drame: sicer pa kmetice zares niso bile vredne mestnih deklet. Začel je spet svoje staro življenje. Mati, ganjena vsled marljive pozornosti, ki jej jo je izkazoval v Blancardi, mu je dovolila več prostosti. Tako je imel pre-lestno zimo: naročeval je dekleta iz Mar-zilje in jih prenočeval v sobi, ki jo je imel najeto v predmestju; spal je večinoma zunaj doma w? se samo ob Časih, kadar je zdiguje svobodo. V tem času, ko se godi največji evropejski škandal pod svobodnim solncem mažaronske vlade v Zagrebu, ko nam Mažar skupni minister financ s pomočjo Poljaka Bilinskega prodaja bosanske kmete na milost in nemilost židovski mažarski kliki v Budimpešti, v tem času, ko tako živo in jasno vidimo in čutimo vse tiste krivice, ki se gode nam Slovanom, pride zastopnik tega plemenitega naroda in uživa gostoljubnost slovanskega naroda. Ta gostoljuben sprejem je našel odziv v vseh poljskih listih, nočem trditi navdušen odziv, ampak brez kritike. Tem ostrejše pa so nastopili češki listi in nekateri jugoslovanski. Tako »Slovaška korespondenca«, ki pravi: Poljaki protestirajo proti odcepljenju Hohuščine od Poljskega kraljestva v pričujočnosti Madja-rov, a ne pomislijo, da so Madjari večii tirani in zatiratelji narodnih pravic, kakor ruska vlada, katera ne trobi v svet, da je nositeljca svobode, da se narodu nikjer tako dobro, ne godi kakor na Mažarskem, kot delajo, to Mažari, tisti junaki svobode (!) Poslanec Kovacz, kateri je večkrat iskal slavo na Češkem in vsakikrat vdobil dolgi nos, ta je tudi pel himne svobodi v Lvovu. V Budimpešti pa je sicer ustanovitelj hakatističnega lista »Felvideki Or« in največji podpiratelj madjarizacije. Pretveza, pod katero so prišli v Lvov, češ da so prusofilske akademike v Budimpešti izključili iz vseh društev in hočejo tudi s tem obiskom manifestirati, da so proti nasilni politiki pruske vlade napram Poljakom na Poznanjskem, to je bilo le pretveza, o tem ne ve v Budimpešti nič nikdo. Češki »Den« je tudi mnenja, da je ta obisk Mažarov v Lvovu več škodil Poljakom iz kraljestva kakor dolgoletna zabavljanja »Novega Vremja«. Sploh obžaluje tako bratenje in naj bi se ne zgodilo več, ker to škoduje Slovanom. »Čas« jiaziva obisk Madjarov v Lvovu in njih gostoljuben sprejem jako prikladno s Poljsko-ogrski delirium. Navaja tri dogodke, ki so v zvezi in so se godili ob bila njegova navzočnost neizogibno potrebna, vračal v veliko, hladno hišo v Rue du College, nadejaje se, da bo teklo njegovo življenje vedno po tem tiru. O Veliki noči je moral gospod Rostand v Blancarde. Frčdčric si je izmislil izgovor, da mu ni bilo treba za njim. Po svoji vrnitvi je dejal odvetnik pri kosilu: »Nais se moži.« »Ni mogoče!« je vskliknil Frčdčric osupel. »In ne moreta si misliti, s kom«, je nadaljeval gospod Rostand«., Navedla mi je tako tehtnih vzrokov.....« Nais se je možila z grbastim Tomom. Na ta način ostane na Blancardi vse v starem redu. Toina obdržč za oskrbnika, ko je že po smrti očeta Micoulina začel paziti na posestvo. Mladenič je poslušal z nerodnim us-mevom. Nato je uvidel sam od sebe, da je ta ukrep udoben za vse prizadete. »Nais se je zelo postarala in grša je postala«, je povzel gospod Rostand. »Nič več je nisem poznal. Čudno je, kako hitro gine v obmorskih krajih dekletom lepota.......Zelo lepa je bila nekdaj, ta Nais.« »Oh, zajutrek za soln.ee!« je rekel Fredčric, ki je mirno použival svojo ko-teleto. \, enem času in*pri5ajo o neiniormiranih Poljakih. : * V Galiciji in tudi po čeških časopisih se obsoja rusko politiko, ki hoče odcepiti Hohuščino od poljskeg^i kraljestva,, poslanec l\~assaryk je podal v poslanski zbornici predlog radi krivičnega postopanja pri veleizdajniškem procesu v Zagrebu, ki se vrši pod mažaronsko egido in bratski objem Poljakov in Mažarov kot finale. Na te glasove se izgovarja »Nova reforna« kot prilično Bilinski v parlamentu in sicer: Ako pogledamo obtožbe Čehov, ne moremo jim v precejšni meri ne priznati prava. Ampak Čehi pozabljajo, da Poljake vežejo z narodom Mažarskim spomin? bojev za svobodo. Gotovo so se časi Jako spremenili. Poljaki, kateri so se bojevali v vrstah Madjarov, niso pripuščali, da Madjari dobljeno svobodo s poljskim orožjem izkoriščajo proti Slovanom. Češki listi gotovo precenjujejo politično da-lekosežnost tega obiska. Akc so nekateri krogi madjarski napovedali svoj nrihod v Lvov, jim Poljaki kot gostoljubni ljudje ne smejo odreči sprejema. Poljaki so mislili, da pridejo pač ti do njih, kateri odkrito Čutijo in ž njimi simpatizirajo. Kulturni narod ne more odbiti takega sprejema. Sicer je pa dobro znamenje, da vsaj deloma priznajo Poljaki svojo krivdo, s, tem so že tudi deloma na potu poboljšanja. VI. O. Moll-ov Seidlitz-prašek je za na Želodca trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grencicami. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejale se sodnrjsko zasleduje. MdIoI-ov Franc, žganje in sel za ribanje iivota. — Bolečine olajšujoče in okrepCnjoče sta-rouano sredstvo proti trganju in prehlajenja vsako vrste. Oi tg. steklenica K190 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni laMaik, Danaj, l Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. GristofoletU, A. Gironcoli. DOPISI. Iz ajdovskega okraja. V Dolenji Branici je bila dne 2. maja na željo občinstva, pa tudi 9. maja t. 1. šolska veselica ob obilni udeležbi. Ta veselica je pokazala, kaj vse se da doseči pri mladini, ako se ima trdno voljo, pripravljati mlad naraščaj za bodočnost, za življenje. Veliko tujcev pa tudi zavedni, napredni Braničarji so se vsi do zadnjega pokazali kot ljubitelji šole, ljubitelji vsestranskega napredka, kajti obakrat so dospeli vsi k veselici in se divili nad na "topom šolskih otrok. Ponosni so lahko sta-risi nastopajoče mladine, katera je pokazala, da se da res nekaj naučiti. Obširen in vsestransko zanimiv vspo-red se je vršil v popolno zadovoljnost. Pri vsaki točki je nastala grobna tišina, vsak je z največjo pazljivostjo spremljal vršeči se prizor. Prva točka vsporeda je bil »Pozdrav«, v katerem je učenka navdu-. sevala poslušalce, da naj podpirajo mladino in čuvajo slovensko narodnost; besede so vsakemu segale globoko v srce, kar gotovo ne ostane brez dobrih posledic. Nato pa nastopijo dečki in deklice ter za-pojo navdušeno dvoglasno pesem »Domu«. Krepko so donele besede »Daj narodu krepke sine, hčere mu ponosne daj.....« Pohvalna, lepa, izrazita je bila deklamacija »Slovenska zemlja«. Kot četrta točka je bila igra »Družba sv. Cirila in Metoda«, pri kateri gre vsa čast gospodični učiteljici, ki je pokazala, kako moramo otroke navduševati in jih navajati k narodnemu, požrtvovalnemu delu. Presenetila pa je poslušalce naša Ernestka, ki je tako lepo deklamovala »Pozdrav majniku«. Dobro, pohvalno sta jo pihnila »Mlada modrijana«. Jako ugajala je ljudstvu dvoglasna, šaljiva pesem »Koiine«, pa saj so jo rezali kot možaki. Prizor »Na grobu matere« je bil ginljiv, malo je bilo tako trdosrčnih, da bi jim oko ne poroselo, saj so videli ubogo dekletce, kako, od celega sveta zapuščeno, od ma- čehe zaničevano, kliče na grobu svoje matere. Začudenje pa jim je dal nov prizor »Vijolica«, v katerem se je deklica v petju pogovarjala z vijolico. To je bil prizor, kateri je bil od vseh pohvaljen. Nato nastopijo »Slovenska dekleta« pod trobojnico ter pojo pesem: »Jaz nisem Talijanka« in »Slovensko dekle«, a koncu pesmi pa ima ena izmed deklic na-rodno-navduševalni govor. Veliko pohvalo ie žel naš visokoodli-kovani četovodja, ki je s svojo vojaško strogostjo znal držati tako vzoren red v svoji četi. On je, ki je napravil, da so bili vsi njegovi vojaki odlikovani s krompirjevimi svetinjami in z zlatimi križci, ah! ne, samo svetili so se kot zlato. Prefrigano je navihal Mirko Slavico in Zoro v igri »Kaznovani šaljivec«. Vsem je tudi dopadal naš »Pastir«, zavit v debelo »cehovsko« suknjo, saj je znal dobro vriskati, piskati, delati palice, se hvaliti s svojo pesmijo »Veseliti pastir« ter se meriti celo s samim cesarjem. Kdo more to?! Z veseljem se je gledalo lep dvogovor »Otrok in rožica«, kjer je otrok občudoval rožico radi njene lepote. Tudi pravi »Slovenski fantje« so se postavili pod trobojnico, zapeli dve narodni pesmi: »Slovenski smo fantje« in »Hej Slovani«, a na to je eden izmed njih imel dolg govor na našo milo domovino. Kot zaključek veselice je bila dvoglasna pesem »Pod košato lipico«. Veselični prebitek je nepričakovano velik in lahko se sedaj vresniči naša želja, da si napravimo lepo šolsko knjižnico, katero smo do sedaj popolnoma pogrešali. Hvala vsem onim, ki so vstopnino pre-piačali in ravno tako hvala vsem udelež-nikom naše veselice. Braničarji, ta veselica bodi nam v ponos; nastopajmo vselej složno kot do sedaj in naša mladina nam bode udana, dovzetna ter rada se bode učila! Za našo potrebno šolsko družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo ob tej priliki častno svoto, saj vsak je z odprtim srcem segel v žep ter: »Mal položil dar domu na oltar«. Iz sežanskega okraja. Sežana. — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je volila na sedmem letnem občnem zboru sledeči odbor: ga. Anica Bajec, predsednica, ga. Zvezdo-slava Delak podpredsednica, ga. Mira Znidarčič, tajnica, ga. Marija Štolfa, nje namestnica, ga. Milena Pirjevec, blagajni-čarka, ga. Justina Rožič, nje namestnica. Pododbornice gospe: Vekoslava Rebek, Franja Gulič, Rozina Kante, Ivanka ŠkrI, Janja Štolfa, Zofija Renčelj. Iz poročila blagajničarke posnemamo, da se je poslalo osrednji družbi v Ljubljano za leto 1908 K 420. Podružnica priredi prvo ali drugo nedeljo junija veliko vrtno veselico, katere vspored bo obsegal pevske in godbene točke, srečkanje, šaljivo pošto in ples, dočim bodo narodne dame prodajale razne dobre reči v cvetličnih šotorih. Veselica obeta postati lep narodni praznik, ker je veselični odsek sklenil naprosili razna društva za sodelovanje in vlada vsestransko zanimanje. iz komenskega okraja. Komen, 19. maja 1909. — (Vinska razstava in ve se H c a). Tik Komna je znani temni gozd »Draga«, kateremu se tujci ne morejo dovolj načuditi. Mi domačini shajamo se tam v hladni ssnei, ker je najlepši prostor kraja in najprimernejši v razvedrilo duha. Tuk. »Vinarsko in gospodarsko društvo« je sklenilo prirediti dne 6. junija 1.1. vinsko razstavo združeno z vinskim semnjem. Pri pretresovanju vprašanja, kje naj naj se to priredi, je bil soglasen sklep, da je najprimernejši prostor zunaj, v prosti naravi v divni »Dragi«. Z navdušenjem so sprejela vsa komenska društva ta sklep v znanje i i sklenila, da se more zraven vinske razstave prirediti I ju d s k a goz d-naveselicav najširšem pomenu besede. Takoj so se izvolili odseki, katerim so se razdelila posamezna dela. Ti so: Razstavni, stavbni, dramatični, glasbeni, krčmarski, poštni, plesni in trgovski. Ker bode tu ogromnega dela, so prevzela naša vrla dekleta v razstavi in raznih kioskih vso strežbo b r e z p 1 a č n o in ravno ta- ko bodo tvorili vsi naši mladeniči častno stražo in skrbeli, da se obiskovalcem raz--ijtave in gozdne veselice ponudi največje ugodnosti. Čisti dobiček veselice je namenjen naši »Ljudski knjižnici« in »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Iz kanalskega okraja. RiŽIlJ. — Dne 23. t, m. ob 3. uri popoldne se bode vršil v „ Društvenem domu" redui letni občni zbor s sledečim sporedom : 1.) Tejnikovo poročilo, 2 ) blagajnikovo poročilo, 3 l volitve novega načelstva, nadzorstva in razsodišča in 4.) eveutualnosti. Iz goriške okolice. Št. Pller. — Tu je umrl v torek obče spoštovani Fran Krajnik, krojač v starosti 48 let. Krajnik js bil zvest narodnjak in napreden do konca svojega zdiha. Pogreb je bil v četrtek dne 20. t. m. Takega pogreba skoraj še ni bilo v Št. Petru. Udeležilo se je polno občinstva, zraven tudi vsi druStve-niki in društvenice društva »Prešeren". Pevci društva Prešeren so zapeli pred hišo ža-lostinko »Nad zvezdami" in na grobu »Jamica tiha". Ginljivo petje je izvabilo mnogo solz poslušalcem. Društvo je izgubilo iz svoje srede zelo izobraženega in zvestega uda. V Št. Andrežu bo v nedeljo, 23. t. m., vstanovni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda, ob 4. popoldan v domači šoli. Prepričani smo, da je vsakemu prav dobro znan namen te prekoristne družbe. Zato se nadejamo, obilne udeležbe. Do sedaj je bilo tu le poverjeništvo za družbo. Videli smo pa, da so se naši vrli Štandre-žani zelo zanimali za isto. Zato smo si sedaj omislili podružnico. Priprav, odbor. Iz Prvačine. — Poslano glede podlistka v »Slovencu« z dne 3. maja 1909. V označenem podlistku se navaja polno vasi brez imen glede glasbe, za pravo ta-rio je pa izbrana naša vas Prvačina. Godbo nazivlja podlistkar cigansko ter v kratkem povedano godce pa pijance. Mi kot taki pač imamo zaslužek na desnem in levem. Poživljamo pa g. pocl-listkarja, naj blagovoli povedati, kje pač nas je videl kot cigane oziroma pijance, drugače ostane zloben in škodoželjni.ob-rekovalec. V Prvačini, 16. V. 09. Za godbo: Ivan Oregorič, Ivan Peršic I. r. Družba sv. Cirila in Metoda. Podružnica družbe sv. Ciril a n Metoda v Dornbergu namerava prirediti 20. junija t. 1. veselico v večjem obsegu. Predstavljala se bo igra „Moč uniforme« od J. Stoka. Naprošena so vsa sosedna društva, naj blagovolt upoštevati to notico. — Domače vesti. Poroki. — V sredo se je poročila g.ica Ivanka /!ivic iz Skopega z g. Cirilom Iva uči čem iz Kanala. Mlademu paru ¦/,, Urno obilo sreče! Za družbo sr. Cirila Id Metodi pošilja veseiu družba \ Kalu K 4*20 z geslom: „Kdor napreduje — ne nazaduje; kdor pa ne napreduje — pa zelo nazaduje". Za družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali pevci in pevke »Prešerna« v Št. Petru v poča-ščenje spomina pok. uda Franca Krajnika o priliki pogreba K 7*68. Redni pomladanski koncert Pevskegi in gias benega društva v Gorici bo v soboto 5. junija v dvorani Trgovskega doma. Sodelovala bo vojaška godba tukajšnjega c. k. pešpolka. Spored je skrbno izbran in obsega pevske točke za moški in mešani zbor. Ž) sedaj opozarjamo, da se bo pela J a r o s 1 a v a V r-c h 1 i c k e g a bujna, živodramatska narodna pravljica nŠvand,a dudak" v K. Ben-dlovi kompoziciji za soli, mešan zbor iu orkester. Nataučni spored se naznani ob pravem času. Smrtna kesa. — V sredo zvečer je umrl v Gorici g. Anton Mažgon. V gostilni v ulici sv. Antona tik cerkve je v družbi kvar-tal, stopil skozi vrata v vežo ter šel po potrebi po stopnicah. Tu pa je padel, bil j« jako kratkoviden, z glavo na tla ter se ubil. Za par minut po padcu je bil mrtev. Pokojni Mažgon, doma iz Cerkna, je bil prvotno določen za vojaško službo, pozneje se je lo.il časnikarstva ter je imel tudi lepe čase kot sourednik »Triester Zeitung"; sodeloval je pri „Agramer Tagblattu", pri. „Adriatische Post" itd., v zadnjih letih je bil dopisnik „K se pripetili trije (3j slučaji smrti. Toliko na znanje, da se ne bo begalo ljudstvo po nepotrebnem.' Županstvo v Oabrlj-ah dne 20. maja 1900. priloga „SoCe" it. 58. i m 22. maja 1909, predsedniku* kolesarskega dtoStvn nDonicaK gosp. Fran Batjehu. — Vloga za društvenega dirkača zavestno dirko K 1. — Ako želi tudi kateri drugi-dirkati v istem društvu, se mora vpisati in¦; vplačali za podpornega uda, ja zndobi iste pravice kakor društveni udje uri dirki. Zaključek prijav v soboto dne 19. junija 1909. ob 9 uri 30 min, zvečer v društveni sobi, -T^7:., slučaju^.sjabega^ vremena. Se vrši dirka l^kOrUttdi »srelka *™'--**™»« pozneje. — Ako se kakšnemu kolesarju pokvari kolo, je na razpolago mehanik. v društveni sobi pri Molarju v času dirke. Po do-dokončanem srečkanju je prijateljski sestanek vseh slovenskih, kolesarkkit^driištevr MestO porotnih liStOV je daroval g. Ciril [ v a n č i 6, davčni: asistent v Kanalu, K 5*— za družbo sv. Cirila in Metoda5 in K &•••- za BDijaško kuhinjo". Hvala! Opozarjamo na občni zbor (Slov. braluega in podpornega društva v Gorici", ki se bo v ršil v nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. uri pred p. ? društvenih prostorih v ulici sv. Ivana št. 7. Gg. društve-fliki so naprošeni, da se istega udeleže polnoštev ilno, Deželni zbor — zopet sklican?! — „fxo'.< je prinesla pred nekaj dnevi novico, da »si diee«, da bo deželni zbor v kratkem sklican. Včerajšnji dunajski listi prinašajo podobno vest, da utegne biti sklican sredi junija in da namestnik Ho-lienlohe si prizadeva itd. ¦—• Na to izjavljamo, da v deželi še nič ne čutimo kakega dela v prilog tej misli. Morda so razni gospodje zadnje dni na Dunaju kaj mešeta-rili. Kluba večine ne vesta še nič o vsem tem. Vemo le toliko, da je zadnje čase dr. Gregorčič nekam sumljivo tekal za laškimi liberalci. — Ali večina je pripravljena na vse spletke in jih bo znala vredno odbiti. »Olasu Svobode« v Člkagti. - Prejeli smo Vaše poročilo ter Vaš c. ist in »Pro-letarea«. Iz vsega tega je razvidno, da ste Vi prišli na sled poneverjenju zneska K 2W.76, ki so bile nabrane za: Gregorčičev spomenik. - - Gospod Kaker, ki je tu prizadet, sam izjavlja v »Proletarcu«, da je naše« pismo z dne l.i junija 1907. — ponarejeno, pa da je še odprto vprašanje, ali je bilo ponarejeno v Čikagu ali v —• (iorici. Zastran silno težavne ameriške kazenske prakse, ki nas tu pušča na cedilu, smo se postavili mi na stališče, kakor da je pismo ponarejeno v Gorici. Sleparja bo zasledovalo torej državno pravdništvo v Gorici; a gospod Kaker bo kot čist poštenjak le povabljen, da pojde našemu kadilskemu sodniku na roko, t. j. predloži izvirnik onega pisma in pa — kar je bilo najprej potrebno — p o š t no p o t r d i I o » p o s l a ne m d e n a r j u. Saj pravi, da ima tako potrdilo! — Da bo vsporedno vse čim prej dognaiuo, smo se obrnili na postna ravnateljstvo v Trstu, naj- nam preskrbi uradno potrdilo, ali je res prišla iz Amerike- v Gorico Kakerjeva nakaznica za K 299.79 in kdo je ta denar prejel. Ker niso še pretekla 3 leta, so vsi ti dokazi hranjeni na Dunaju in pridejo brez dvoma na dan v prav kratkem času. — Toliko bi za zdaj zadoščalo. Surovo žaljenje Slovencev na izvoznem trgu v Gorici. Sedaj je odprt izvozni trg v Gorici in naši pridni okoličani vozijo" na vse zgodaj na trg črešnje; te dni nekdo ni mogel hitro z vozom na trg, kar ga je nahrulil neki ošabni laški uslužbenec, velik, debel človek, s »P.... Dio di ščavi!« Tu pa so skočili pokonci drugi ter Sa ošteli, kar se je dalo. Laški junak je tekel. f-^Kdaf: vendar se pospnemo Slo* venci dcvte&a,' da dobimo svoj izvozni trg, katerega tako krvavo potrebuj,.* !! Bolezni otrpnenje tilnika nI v tiabrt-iah na Vipavskem. — Raznesle so se vesti ¦- posebno glasen je bil »Prismčjenec« — u« je nastala v Gabrijah nevarna bolezen °trpnenje tilnika. Take bolezni pa ni tam, marveč huda influenca in pljučnica. (Glej ^našrije naznanilo županstva v Gabrijah ll1?d oglasi!) ¦ Mm pipolare" 16iricl. — o tej banki krulijo zopet rasna vesti po li^ta. Res je to, d& je banka ustavila plačila. Občni zbor bo prihodnji teden, in takrat se dožeae,. kaj in kftt«o bo b tem denarnim zavodom, .' r.,. : »Soča« — svoboden list. — Ko je bil j11- Turna še predsednik izvrševalnega od-Kja narocL»Kvnapredne stranke^itJ--sam izjavil1,, da: »Soča« jei]. pficijelno glasilo stranke, da- torej str an k a ne odgovarja za vsako besedo, v »Soči«, marveč, le za tiste objave* katere podpiše odbor. — To je povsem.naravno v vsaki pametno organizovani stranki. In vendar je bila »Soča« prvobojevnik. stranke in — taka je še dandanes. Tudi danes stranka ni ~*~ w, „ -,„.,,, i odgav-orna za. vse, kar. stoji v »Soči«. Po-. :anje;^I^q^ff^ Jt^Slov. Narodom«, e- nako pri.neštetih enakih listih. — Vkljub temu se zadira dr. Turna v zadnjem »Delavskem; Listu« v. »Sočo«, stranko in Ga-bršfiekav.Mož pač — nori in besni, ker je v naši deželi'le še — žalostna prikazen, o kateri se razpravlja le še v dvomu, ali zasluži — pomilovanje aH zaničevanje.- I Zopet in zopet VVieser. — Iz mesta: Banalno že postaja baviti se na tem le mestu vedno in vedno z NVieserjevo osebo. S tem Človekom bo treba resno in drugače govoriti, da se ga ukroti. Brez ovinkov povemo to ravnateljstvu državnih železnic v Trstu in. prepričano naj bo, da bomo znali ubrati pravo pot, da stopimo temu človeku na rep, da zacvili kakor stekel pes. i Nasilnosti, ki se Jih dovoljuje ta človek napram svojim uslužbencem, nas tu , dalje ne brigajo, ker spadajo drugam. 0-pozarjamo pa, da se bo Wieserja osebno delalo odgovornega za vse breztaknosti in nesramne brezobraznosti, ki so jih deležni gostje državnokolodvorske restavracije od njegove in od strani natakarje^ pod njegovo patronanco. Nečuveno je, da da se drzne natakar v neposredni bližini \Vieserjcvi odgovoriti slovenskim gostom z brezprimerno aroganco, da on razume le nemški in laški. Nečuveno je, da se na goriškem kolodvoru ne more dobiti pritožbene knjige, ker jo ima VVieser skrbno shranjeno in da ta mogočnež na direkten apel nanj se odreza »dass er nictit zu sprechen ist.« Ali najhujše in naravnost nesramno od tega teutoburgerskega oho-leža je, da po vseli precedencijah pošlje istega provokatoričnega natakarja za gosti s še infamiiejšim vprašanjem »ob Sic die Sache sciiori erledigt haben«. Za take nastope bo polagal ta človek osebno račun. Ravnateljstvo pa apostrofiramo zadnjič: ali odpravi te kanibalščine na tihšT' postaji ono, če ne jih bomo morali odpraviti mi. Odpravljene pa bodo gotovo! Zdaj ste opozorjeni, j SIotirsIi posestvo prodano — replcolu. — I V nekem laškem listu smo čitali, da je pro- | dal znani veleposestnik Slovenec g. Kocjan- j čič na Gradišču nad Ločnikom svoje obsežno veleposestvo nekemu regnicolu. Slovenske straže iroti Furlaniji na tisti strani torej ni , več 3 Ali res ni bilo mogoče dobiti slaven- ' skega kupca?! * j Prav brez potrebe se razgreva neki tolminski dopisnik v »Edinosti« pod naslovom »Što čutiš. Srbine tužni« radi notice v »Soči«, kjer je rečeno, da napetost med prebivalstvom in vojaštvom v Kobaridu pojenjuje; pravi, da se vsa (?!?) javnost čudi oni notici, da je kukavičje jajce ter da ni lepo služiti z ene strani narodni ideji, od druge strani pa laskati se najhujšemu nasprotniku Slovencev. — Le počasi po klanci! Kaj pa je rečeno v oni notici? Da napetost pojenjuje; da ni res, da se je Prinzig trudil, naj starešinstvo prosi odpuščanja, marveč da se spor poravna. Ta naša vest je iz prvega vira, torej drži. Če. se pa o kom poroča kaj neresničnega, to mi vedno lojalno popravimo, pa naj bo prizadeti Peter ali Pavel!' Zatorej se ni treba prav nič čuditi oni notici v »Soči«. Tolminski gospod dop. naj se boljše informira. Vsa reč se je rešila za Kobarid tako, da ni trpela pri tem nič značajnost in res kristalna narodnost njegova. Kar se tiče prepovedi pesmi »Što čutiš«, treba pač de vati jo na vspored, in če bi se protivilo glavarstvo, storiti daljše korake, kajti umeje se samo po sebi, da ne smemo dopustiti, da bi se nam branilo peti lepo srbsko junaško pesem. Doptlfllloe Minske toliki v Gorici — Včeraj je volil III. razKiu. Izvoliti je bilo le jednega starešino. Izvoljen je Fr. Marzini. Volit je prišlo 223; vsi za Marzinija. Stekli psi, — Oni pes, kateri je bil označen za steklega ter ga je> »rožnik pri Soškem mostu tik Solkana vstfelil, je bil res .stekel, kakor se je dognalo, na Dunaju, kamor so ga. bili poslali, Ker je ta pes oklaLše; druge* treba velike pazljivosti v goriški okolici! SilVOOSt v spomin bitke pri Aspernu se je praznovala v Gorici na način, povedan v torek v našem listn. „$l016D8kQ SliOtISČe" f Gorici je imelo pred kratkim občni zbor, V novi odbor so izvoljeni trije duhovniki v Gorici: Pavletič, Kokošar in.dr. Pavlica, posl..Erankpjin Šol. nadzornik Finšger, PrvaSki župan g. Furlani je, priporočal, naj se društvo obrne na Županstva za prispevke po 1000 K, poslanec Kovač se je izrekel za prispevke po 500 K. O tem bo presojal odbor. Denar ima Sirotišče naložen v Centralni in na Montu, »SIpiJMP? če \e. more škoduje obmejnim Slovencem s svojo.neumno klepetavostjo. Tako je že pokvaril nam marsikaj, sedaj kvari vprašanje o premeščenju slov. učiteljišča iz Kopra. D očim še ni ni& gotovo, kaj se zgodi, že tolče brbljasti »Slovenec" na veliki boben, proglaša, da se učiteljišče pre- ' mesti v Gorico ter da je dogovor v tem oziru med vlado in dr. Gregorčičem, kje naj i se začasno namesti učiteljišče, že sklenjen, j Klepetec neumni 1 Potem ko bo škodoval, kakor je škodovala že „Goricatt v tej reči, ko je „politiŠki otročaj" piskal v njej slavo katoliškim poslancem ter tako opozoril Lahe, da so začeli slovesno protestovati, zvali falot v »Slovencu" krivdo pa zopet na „Sočo"! — Bobna, pa slavo tudi Gregorčiču, da bi ga malce potolažil v teh hudih časih, ko mu zlagajo novo-strujarji v Gorici smrtno himno! — Prav tako se zdi človeku ob tem neumestnem pisar enj ti s strani klerikalcev, kakor da so ti ljudje pripravljeni za kake groše ugoditi željam Lahov glede slov. učiteljišča!!! Orožniki streljajo pse, ki ne nosijo nagobčnika, kar od kraja, kakor predpisano. Te dni je bil blizu Gorice mestni gospod, lovec, katerega pes je tekel okoli brez nagobčnika. Orožnik je prišel in ga ustrelil. Bil je to drag lovski pes. Lovec je bil baje radi tega tako ves iz sebe, da se je bilo bati, da se pripeti kaka nesreča. V tuklj$n]Q belnlSnlCO se je prišel zdravit 47 letni Štefan Loban iz Solkana, ki je padel, ko je spravljal drva ter se ranil po obrazu in zlomil nekaj reber, i. ;: Cestni čuvaj Nikolaj Leban je padel kake 4 m globoko ter si pri padcu zlomil desno nogo. Zdravi se pri usmiljenih bratih, i 19 -letni Josip Povodnik, delavec v Ja- kilovi tovarni v Kupi, si je poškodoval pri I stroju prst na desni roki ter prišel po zdrav-. niško pomoč v goriško, bolnišnico. j Jral(wpei 8ko drusho Lidiji" » Dnlnu priredi na binkoštui pondeljek javno tombolo. j Začetek ob 6 uri. Pred in po tomboli ples, pri, katerem syira vrla godba iz Nabrežine. Ker je dobiček tombole namenjen slov otroškemu vrtcu v Devinu, prosi za obilno udeležbo odbor. FlMjI 1 BIIJIR priredb jutri javni ples v Biljah na dvorišču g Fr. Vovka. »Lovsko strelno društvo za Goriško« bo imelo svoj redni občni zbor v sredo dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pri »Zlatem jelenu«. Dnevni red je sledeč: L Poročilo o društvenem delovanju; 2. Poročilo blagajnika: 3. Volitev odbora; 4. Volitev dveh preglednikov; 5. Prememba pravil in 6. Razno. — V slučaju nezadostne udeležbe ob navedeni uri se vrši uro pozneje drug občni jjbor z istim duevnim redom, ki bo skepal ne glede na število udeležencev. . Odbor. OlMIdiPI na °8l*s 8- Novaka in priporočamo! Kinematograf v Centralu ima nocoj zopet lep program, (glejoglas). Tudi program preteklega tedna je bil izboren. »Tosca«, Viktorien Sardou-ova krasna drama je tako dovršeno izvedena, da se zdi človeku, da ima pred seboj resnično gledališče. Krasne so bile slike »Na lovu«, »Umetnost in revščina« in dr. Sploh se trudi vodstvo, da zadovolji občinstvo. Za to opozarjamo posebno na ta kinematograf. Ofcrjt lUUTRl. — Jutri poporodne bosta odprtf v Gorici lekarni. Pontoni-Kitrner. V teh dveh lekarnah bo tudi ppnočna služba v časti od 23. do 30. t, m, Pešizlet, ki ga.je napravil v četrtek »Sokol« v Š te v e r j an, kjer se je. vršila, obenem tudi ustanovitev telovadnega odseka, sft je izvršil, kot prva društvena.prireditev, zelo dobro. Krasno pomladansko vreme je zvabi-, lo tudi več drugih Goričanov v prijazna Brda. Bratje Števerjanci od,svoje strani so se potrudili, da sprejmejo goste dostojno; vihrale so zastave krog Paljavčeve gostilne in pod slavolokom je bilo zl -ano nepričakovano število mož in mladeničev in igrala je godba. Br. M. Maraž je pozdravil došle »Sokole, naglašujoč, da so se sami zavedli narodne dolžnosti in vsled tega ustanavljajo »Sokola«. Za pozdrav se je zahvali br. starosta dr, Levpušček in povdarjal je važnost koraka, ki so ga napravili br. Šte-verjanci z ustanovitvijo prvega briškega »Sokola«. V odbor so bili z vzkjikom izvoljeni sledeči bratje: Pirih Ivan, predsednik, Maraž Miroslav pred. namestnik, Palja-vec Izidor tajnik, Kreševic Josip blagajnik, Paljavec Franc orodjar, Knez Anton in Luttnan Filip odb, namestnika ter Ter-pin Ivan in Knez Jožef društ. pregledo-valca, V bratskem razgovoru je potekal čas a na željo vseh smo odkorakali še v vas k br. Maražu, odkoder so uživali bratje krasen razgled na vse strani. Ob določeni uri morali smo se ločiti a odnesli smo s seboj najboljši utis iz tako lepo vspelega izleta. Bratom iz Števerjana pa kličemo krepek Na-zdar in na svidenje! SokoUka slivnost v bičih. — Sodeč po predpripravah obeta biti Sokolska slnvnost v Črničah prav lepa. Naznanjenih je že obilo društev. Društva nZvezeH, ki se še niso oglasila pa se mislijo udeležiti skvnosti, naj se oglase čim prej. Več prihodnjič. Najzanesljivejše variNo proti nevarnim poletnim driskam bi morala poznati vsaka mati, ki se boji "m življenje svojega ljubljenčka. Ob prehrani s ,>Kutekeu spadajp motenj^ pro>aye k redkostim, „KU-FEKE" ima največjo redi}no moč tep dela oirnke zdrave; krepke in odporne proti mnogim otroškim boleznim, 2wm narodnih društev. Kam pi 1«U1? — Jutri bo veselica bralnega društva v Oseku. Veselice »Zvezkih" društev. — Do sedaj so prijavila sledeča društva svoje ve-I selice: dne 23. maja v Oseku (Bralno dru- I štvo); dne 3!. maja v Gor. Vrtojbi (društvo »Napredek"); dne 6. janija v Pevmi (društvo „Naš prapor"), Komnu (Bralno, društvo o priliki vinske razstave), Biljah (N. D. O.); dne 27. janija na Ajševici (nar.-izobr. društvo); dne 29. janija v Gorici (Bralno in podporno društvo na Kata-riniju običajna veselica sv. Petra in Pavla); dne 4. julija v Rupi (dr. „Novi žar"); dne 27. ji;tija v Kop.rivi (dr. nZ^rjaB); dne 1. avgBfta v Kožni dolini (Gorica) (Narfizobraž. dr,); dne % Se^temllja/ v C e c k n e m (40-letuica tamošnje Čitalnice). V ntflljfl 23. t IR. bo občni zbor kmetsko-izobraževaluega društva v Lokovcu. Na tem občnrra zboru bo predaval g. dr. Din ko Puc, Po občnem zboru prosta zabava. »Bralno drpo" ni GradlšCu pri Prvačini priredi na binkoštni pondeljek dn<5 31. maja t. 1. velik javen ples na dvorišču gosp. Alojzija Kerševan. ' Čisti dohodek obrne • se v društvene namene. K obilni vdeležbi vabi odbor. ZlbnU. — Skupni odbor in veselifiui odsek aNarodne Čitalnice," na peži in v Podmelcu izrekata tem PPtora najprisrčnejšo aahva^o vsem onim, kateri so pripomogli, da ge je naša veselica dne 2- maja, ksjkpr tudji gomjvna dne X6. m,aja t. 1. s takim vspeh^ni in tako krasno vršila. V pjvi vrsti se zaj^r ljujemu gg. križnifiema za obakratnp prepu-. stitpv dvorane in elekt. luči j nadujSiteJjji g. Brijajelju, kateri jp, veliko pripomogel n^ vspehu igre, kakor tudj gdč. učiteljici in cv kr. poStarici z Grah^ga,." k^ri ste drage,. volje priskočili kot blagajničarici v pomoč Zahvaljujemo se nadalje vsem bratskim društvom, katera1 so nas blagovolila moralično kot gmotno podpreti, posebno slav. pevskemu zboru „Rok. bralnega društva" iz Tolmina in »tiar. Čitalnici" iz Kanala, kateri ste nas počastili z društv. zastavo in vrli-požarni brambi iz Tolmina. Zahvaljujemo se „Nar. Čitalnici" pri Sv. Luciji za prepustitev odra in vsem bližnjim in daljnim brat. društvom za obilno udeležbo; vsem onim, kateri so zdatno preplavali vstopnino, kakor tudi ^gg. Goričanom, ki so nas blagovolili počastiti s svojo navzočnostjo. Vsem stotera hvala I »Čitalnica" ? P vačiiil bo imela dno 6. junija javni ples na dvorišču A, Pahorja. Svirala bo vojaška godba 47. pešp. iz Gorice. Vabi se bratska društva. Čisti dobiček gre v namen Čitalnične javne knjižnice. Iz Brjij, 17/5 09. — V veliki dvorani znanega kasovskega mlina je priredilo dne 16. t. m. bralno in pevsko društvo svojo veliko letno veselico z zanimivim in obširnim sporedom. Po kratkem primernem nagovoru je zapel domači moški zbor »Soči« in mešan zbor »Oj, z Bogom ti, planinski svet!« v plošno zadovoljstvo. Ovospev »Zdravica«, ki sta jo peli Kristina Besednjak in Marija Furlan divno lepo in z redko točnostjo, je izzval tak aplavz, da sti morali še eno pesem dodati. Gosp. nadučitelj Poniž, ki je dvospev vodil in na harmoniju spremljal, je vnovič dokazal svojo veliko prakso in znanje v tem oziru. Hvala mu! Vrli napredni zbor (24 pevcev) društva »Sivi grad« z Rihemberka je pod vodstvom vrlega nadučitelja g. Pavlice pel »Svračanje«. Lepi glasovi in lepo izvedena pesem kaže, da ta zbor spada med prve na deželi. Nato smo slišali čveterospev gospodov . Plesničar-Vodopivec-Vidmar -Mrev-lje iz Ajdovščine peti »Rožmarin«. To so štirje slavci, seveda izšolani in rojeni pevci! Petje so morali ponoviti. Mlado domače dekle Kristina Mihelj je deklamovala »Velikonočno«, tako lepo, glasno in izrazito, kakor bi ne bili pričakovali. Kaže, da bo dobra moč pri enakih prireditvah. Povsemtem je bila igra »Dr. Hribar«, katero so si izbrali, naučili in vprizorili sami naši domači priprosti sinovi in mladenke. Ako jih pohvalimo, očitalo bi se morda piscu teh vrst, da hoče sploh vse le hvaliti. Toda kdor je bil zraven, je rad pripoznal, da bi delali čast v tem oziru večim in razvajenejšim krajem. Zlasti Kristina Besednjak in Avgusta Či-bron pa tudi Antonija Furlan so se izkazale s svojim sigurnim in neprisiljenim kretanjem. Leopold Možina in Anton Ma-kovec sta svoji daljši uiogi tako izvedla, kakor prava igralca. Prav dobro so se obnesli tudi ostali: Ivan Čebron, Milan Trpin in Nace Cink. Znali so se pač dobro poiskati in videlo se je, da se niso bali truda ob prostih urah zvečer in ob nedeljah popoludne pri učenju. Le tako naprej! Želja je, da se jeseni to igro ponovi. Pri plesu je svirala godba društva »Lire« iz Sv. Križa pri Trstu pridno in vestno, da se je naša poskočna mladež pač lehko narajala. Udeležba je bila velika. Domači Brejci so prišli anti vsi! Posebe pa moramo pohvalno še omeniti napredno Selo, naš: Dobravce in Žabeljce ter sosede Rihem-beržane, ki so vsi prišli v trumah na slav-nost. Počastili so nas v nenavadno velikem številu gospodje in dame iz Ajdovščine, kar si društvo šteje v čast in ponos! V gmotnem oziru je stvar povoljna. Pri vseh obilih stroških je še ostalo 70 kron čistega dobička. Nabrali pa smo tudi v nabiralnik za družbo sv. C. in M. 18M0K. Dvorana v Kasovljah je velika in tudi okusno je bila prirejena, a za veselico ni primerna, ker moti šum vode tako, da tiših besedi ni mogoče razumeti. Pa tudi občinstvo bi moralo pri veselicah imeti več ozira: Smejanje in šepetanje moti; velika napaka je, da poslušalci stopajo na se&ele in to že v prvih vrstah, da zadnji potem nič ne vidijo. Ker je bilo lepo vreme in veselica lepa, bilo je vse dobre volje in dasi je bilo toliko ljudstva od vseh strani, ni prišlo do najmanjšega prepira, kar kaže, da naše ljudstvo napreduje v omiki. '.. Ako je pri tolikem navalu zlasti morda pri plesu kak utrujen reditelj tudi neopravičeno strogo nastopil, ni to še za zlo vzeti, ker je kontrola težka in se dobe taki, ki tudi zlorabljajo dobro vero prirediteljev. Ker so Kasovlje na samoti m brez gostilne, prišla sta doli krčmarii dva domača gostilničarja: I v a n Furlan in Ivan F u r l a n, ki sta z mrzlimi jedili in dobro belo in črno pijačo stregla veselim in mirnim gostom. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Na vinski razstavi na Dunaju-13. in 14. t. m. je bilo razstavljenih tudi obilo goriških vin. Najboljše je bil zastopan Dorn-berg. Priporočamo našim rodbinam ^oUttsfco cUtotijo. Politični pregled. Razprava o »veleizdajniškem« procesu. Zbornica je 18. t. m. nadaljevala razpravo o nujnem predlogu poslanca dr. Ma-saryka glede zagrebškega »veleizdajni-škega« procesa. Dr. Masarvk je v svojem govoru na-glašal, da je v zadnji seji podal samo sliko o zagrebškem procesu, pri čemer je izpustil mnogo podrobnosti ter navedel samo nekatere posebno tipine slučaje, ki bi pokazali, da proces, ki se vodi slabo in krivično, ne more služiti dobri in pravični stvari. Pričakoval je uradnih in neuradnih dementijev od najrazličnejših strani, a ti dementiji so prišli s-imo od dr. Frankovc stranke, o voditelju katere bo še imel priliko govoriti. V nadaljneni govoru je označil Nastiča kot agenta provocateurja najhujše vrste ter naglašal, da je zagrebški »veleizdajniški« proces političen proces in optima forma, ki nima druge svrhe, kakor Srbe in Hrvate ostrašiti in med njimi zopet povzročiti stari odpor. V tem procesu naj bi justica služila političnemu nasilstvu. Da je ta proces umetno vprizo-rjen, je bilo v merodajnih krogih znano, preden je izšla zloglasna Nastičeva brošura »Finale«. Govornik je dobil zanesljiva obvestila iz diplomatskih krogov, da je knez Nikola črnogorski dal avstro-ogr-ski vladi na razpolago Nastičev »revolucionarni statut« in da sta imela ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle in ban baron Rauch 28. aprila 1908 konferenco, na kateri je baron Rauch predlagal, naj se nad Hrvatsko proglasi obsedno stanje. Dr. Wekerle se je temu uprl ter zahteval, naj se akcija proti Srbom prične Še le po izvršeni volitvi karlovškega patriarha. In res je takoj po tej volitvi izšla Nastičeva brošura »Finale« in pričele so se aretacije obtoženih Srbov. Nadaljni dokaz, da je vlada vprizorila zagrebški proces, je dejstvo, da se je načelnik zagrebške policije, čim je izšla brošura »Finale«, peljal z Nastičem na Dunaj, od koder sta se vrnila v Zagreb, kjer je Nastič pod ku-ratelo zagrebškega policijskega načelnika dal na zapisnik svoje izpovedbe, tičoče se »veleizdajniškega« procesa. Govornik je na to razpravljal o članku vseučiliškega profesorja dr. Friedjunga o »veleizdajniškem« procesu. V tem članku se dr. Friedjung sklicuje na avtoriteto zunanjega ministrstva in izjavlja, da je vse res, kar se trdi o velikosrbski propagandi. Dr. Friedjung proglaša za historično dejstvo, da so aneksijo Bosne pospešili ne samo dogodki na Turškem, nego pred vsem tajna belgradska politika. Dr. Friedjung je zagovarjal politiko barona Aehrenthala in je bil očividno instruiran od ministrstva zunanjih del. Govornik lojalno priznava, da je baron Aehrenthal več dokumentov prevzel od svojega prednika, pri tem pa ni postopal dovolj kritično ter se ni iznebil notorično ponarejenih dokumentov. Govornik je na to razpravljal o svoječasnem veleizdajniškem procesu proti profesorju Jagiču ter končujoč svoj govor prosil z ozjrorri na to, da pripravljajo v Zagrebu 53 vislic, naj zbornica sprejme njegov nujni predlog ter odredi .v aneksijskem odseku preiskavo o toku tega procesa. V imenu nernšk(Mia:cionalnega kluba se je izrekel proti nujnosti dr. Svlvester, češ, da ima zbornica nuinejših poslov dovolj, kakor razpravljati o procesu, ki se vrši v drugi državni polovici. Hrvatski poskmec Ivaniševič je proglasil zagrebški proces za sramoto Hrvatske. Kar se proti obtožencem navaja kot dokaz za veleizdajo, ni ničesar drugega, kakor znak narodne solidarnosti vseh Jugoslovanov, kakršna se lahko o-pazuje pri vseh drugih narodih. Krščanski socialec dr. M a y e r se je izrekel proti nujnosti, češ, da ni dopustno, da bi se zastopila pot pravici, to tembolj, ker se je izrekla dr. Frankova stranka za to, da se'proces izvede do konca. Hrvatski poslanec B i a n k i n i je označil Ma-verjeva izvajanja kot brezsrčna in kot zatajitev evropske civilizacije. Vse časopisje kulturnega sveta je posvetilo svojo pozornost temu procesu, za to je dolžnost tudi avstrijskega parlamenta, da zavzame svoje stali?če napram temu škandaloznemu procesu V imenu vlade se je izrekel proti predlogu ministrski predsednik baron Bie-uerth, češ, da je nedopustno se vmešavati v notranje razmere druge državne polovice. Celjski poslanec Marckhl je skušal v svojem govoru dokazati, da je obstojala »veleizdajniška« zveza Ljubljane z Bel-gradom ter se skliceval na citate iz »Slovenskega Naroda«, zbrane v brošuri >'Von Laibacli nach Bclgrad«, ki jo je izdala celjska nemčurska tiskarna. Na to so še govorili poslanci dr. Redlich, Nemce, dr. Baijak, Pernerstorfer in Hribar, ki ji* zavračal Marckhlova izvajanja ter proglasil trditev, da so Slovenci udeleženi pri veliko srbski irredentistični propagandi, kot nesmisel. Ker ni bil prijavljen noben govornik več, je predsednik odredil glasovanje. Za nujnost dr. Masarykovcga predloga je glasovalo 167 poslancev, proti pa 132. Dasi predlog ni dobil dvotretjinske večine, vendar je moralni uspeh nujnega predloga brezdvomen, ker je za predlog i glasovala večina poslancev. V proračunskem odseku državnega zbora je napovedal finančni minister vno- 1 vič hišnorazredni davek. Reforma pristoj-binske zakonodaje se izvrši polagoma. V ' prvi vrsti se predloži progresivni dedin- 1 ski davek. Naglašal je potrebo zvišanja direktnega davka, uvedel bi se tudi davek na samce: proučava se davek na vžigalice in vprašanje monopola vžigalic. Nove davčne predloge bi dale državi j okoli 20 milijonov. Obsojen slovaški časnikar. — Urednik „siov. Tvzdenka4 Jos. Kustra je obsojen radi „šču-vanja proti madjarskemu narodu" na 3 mesece ječe in 1200 K globe t Krščansko mljilnl slavnostni govornik. - Kreft, soc. poslanec dr. Strumni* je imel 9. t. m. na-Dunaju slavnostni govor o priliki btoletnice tirolskih bojev. Njegov govor je bil navdušeno sprejet in je bil celo tiskan v listu „Tiroler Anzeiger". Dognalo se pa je, da je imel isti govor, z istimi besedami dno 6. sept. 1908 prof. Mttller v Klausnu, in da je kršfianski poslanec dr. Strumpf izpremenil le nekatere stvari v tem govoru. Kršč. po slanec se je torej lišpal s pavovim perjem! Tri leta ječe je Jobil župnik Mihael • Bauer iz Taldorfa na Wiirtemberškem radi i zločina proti, nravnosti. Pričalo je proti . njemu 21 deklic in štiri zdravniški izvedenci. Grof Zeppeill) je povabil predsedništvo in I vse poslance nemškega državnega zbora, naj pridejo si ogledat 5. junija njegov vodljivi zrakoplov. I Letni dohodni krojačev za ženske obleke. Tvrdka Drecoll v Parizu je imela v prek | klem letu 77.2f>7 pf. šterl. (1 pf. šter. — 2-1 K) čistega dobička. Tvrdka Pa<|iiin y Pari/« • pa G6.874 |.f šterlingov. j Velik Strah vlada na Angleškem, odkar ( se je opažalo velik zrakoplov, ki je v nočnih urah letal nad različnimi mesti na Angleškem j ter obsvetljeval natanko z močno lučjo ta mošnje kraje. Zrakoplov pride in izgine z nočjo, nobeden ne ve od kod ne kam. An-gleži menijo, da je to nemški zrakoplov. ! Vojno ministerstvo zasleduje pritaponca in vsiljivca. Roasevelt proti Tolstoju. — Prejšnji preži dent v Ameriki Itoosevelt objavi v liaiu „Autlooku članek, v katerem bo slikal Tolstoja kot moralno pokvarjenega člo»eka, kar se da sklepati iz njegove „Kreuzer-jeve so nate". Itoosevelt je začel pisati o tem in , onem, menda zato, ker mu dajajo listi velik.-honorarje za vsako vrsto. Odvetniški honorarji v Annrikl. — Sedauji justični minister odvetnik Georg \Viekersham je zastopal mesto Chicogo dve leti v pravdi proti ulični železnici. Zmagal je m računal 1 milijon kron. Odvetnik James Diil v Ne« Vorku je posredoval v neki pravdi med mi lijonarjema Carnegie in Frick-om in s tem prislužil 5 milijonov kron. Mašim vstaja. — Vlada je naročila an gleški tvrdki Havkins, naj postavi poleg Me sine in Režije 1000 provizoričnih hiš. Ilift«-bodo imele temelj iz cementa, vse drugo bo železno in lesono. Delo na razvalinah je '/>>. 6 mesecev uradno ustavljeno. Vsa'uprava mosta v voksh ene rodorine ja v mestu Sent-Martinu na Francoskem. Župan i in 8 mestnih svetovalce-' ja v tesnem soroti stvu in imajo vsi priimek Oaipo. (Dalje na 5. strani). Razne vesti. Sredrovcl V Trstu. — Slednjič se je vendar posrečilo zapreti sredrovce v Trstu. Ti-le so sami že večkrat kaznovani individuji, stanovali se po večini v zloglasni ulici Crosada, in se sbajali v krčmi „AH'ex Pero d'or"o", koje lastnik je bil tudi častilec tibega svedra. Orodja je dobila policija vse polno. Pričakuje se še drugih aretacij. Postojna je postala s cesarskim odlokom z dne 9. t. m. mesto. Postojna je radi tega v praznični obleki. Mila 10 Driooiiiio. Kmetska delavska gospodarska zadruga v Dobravljah na Goriškem reg. zad. z omejeno zavezo so zahvaljuje tem potom vsem dosedanjim gg. odjemalcem posebno pa »Občnemu konsumneimi društvu v Idriji«, hi »Delavskemu konsumneimi društvu v Ljubljani- za dosedanja naročilu. Priporočamo se tem potom dosedanjim in novim gg. odjemalcem, da nas poensto * svojimi naročili. Obenem zagotavljamo redno postrežno in pristno blago. Zadružni etihor, Ciril-metodouo milo iz doit)ace jSopišl^e te^art)* prod jajo naslednji trgovci na Goriškem Adamič Jan. — Škrbina Bandelj Karol — Pliskovica Cermelj Henr. — Vrtovin Dolenc Avg. — Ajdovščina Furlani Kat. — Gorica GleSčič Jož. — Osek Hvala Korol — Volč,e Kobencelj Jos. — Mavhinje Kovačič Lucijan — Sv. Lucija . Z-ozirom na to, da je v deželi nad 300 trgovcev, ki bi morali to milo prodajati, — dokazuje gornji seznam, kako malo je Se zanimanja za domaČo obrt in podporo C. in M, družbi! Kuštrin Ant. — Gorica Kutin Jož. — Gorica Kristančič Iv. — ViSnjevik Malik Mih. — AjdovSčina Mlekuž A. A. — Bovec Praprotnik Avg. — Lokev Repič Fr. — AjdovSčina Sterle i drug — AjdovSčina Tomšič Iv. — Miren Proti napojninl so 83 izrazili kuhinjski ir hotelski uslužbenci na svojem drugem kon- esu v Rimu, ker je napitnina za nje ne- ¦Una in so zahtevali od svojih gospodarjev odškodnino za svoje delo. Grozen umor. — Dekla Lka Baebmaver v rjgjjjhurgu je porodila nezakonskega sina, prerezala mu s škarjami glavo, odrezala je- j Piaiza Ginnastica - Corso G. Verdi 32 • Via della Gioiiastica žik, ^drobna ^^^^^^^rtm:^^^ * s. n*r 4. veliki Hinhiifs - veče Salon Central CraiHi Elektro Bioskop kinematograf uSes. Tako razmesarjenega otr potem dobili zavitega v on ari. za obleke kritega. aitonob!ll in konji. - V Parizu je od leta (]o leta manj konj, čeprav^se" prflrnet -veča in mesto širi. Leta 1900 je bilo v Parizu iig'28-1 konj. lansko leto pa samo 79.460. Vzrok tiči v avtomobilih, katerih je vedno vef. Leta 1900 jih je bilo 618, lansko leto 7214. Lahko se trdi, da uniči v Pa-jizu vsak n>v avtomobil dva konja, ne da bi mu bilo treba ju povoziti. Proti usmrtitvi potom elektrike. — v Ameriki us-mrte obsojence, z elektriko. Ta način usmr-čecja je v veljavi od leta 188«. Proti temu se je začelo živahno gibanje, ker pravijo nekateri učenjaki, da abko dotičnik še živi po najhujšem električnem toku, kar dokazuje | slučaj elektrotehnika, kateremu je šel skozi telo električni tok 12.000 vofiov, katerega j tla ]'ii vkljub temu redila dva prijatelja po dveh urah z umetnim dihanjem, i 17. i^ši^ikn^lloli,^1'-'-' Knis!'!,1 mtv,XLn7">Kim! | k, .sem Planom in članicam in sploh vsem rugiin. k\ sn nam lajšali bol v teli težkih urah. Kog naj povrne vsem stotero! V St, PETRI", dne -20. maja 1900. Žalujoči ostati. Naznanilo. P. 1». jfjj. odjemalcem tvrdkc JOSIP PICH se uljudiio naznanja, da se preseli s 1. junijem na TRA7NIK št. 23 .^tfJliffiJtfK«. Ob t i priliki se kode razprodajalo od 1«. maja do 20. julija vse blauo za 20n/„ lu 50% ceneje. Lep spomin ' i veliko veselje ima vsak birmauec, ako dobi v dar dobroidočo uro. Čast. gg. botrom in botricam uljudno priporočam svojo veliko zalogo najboljših švicarskih ur, verižic, prstanov, priveskov, uhanov, zapestnic itd. bodisi zlatih, srebrnih, niklastih ali amerik. double. Vse po j ako nizkih cenah. Pojasnila izvršuje točno in ceno.. Za mnognbrojen obisk se toplo priporoča Aleksander Amhrožič, urar in frgouec Gorica, Tekališče Josipa Verdi 28. Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejše milo za kožo. Iz hjubljane u IleuKtork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kroiiprinczssiii Cecilie, Kaiser Willielm II. — Kronprinz Williclm, Kaiser Willielm der Grosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Friedrich Willieim, Koiiitf Albert, Prinzess Alicc, Friedrich der Grosse, Bremen i. t. d. kateii to največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. Zd&tre ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur FflvflPfl TavpAP Ko'o|,'|,ri,,e lliCB št-35-v Waili Lili V d 1 U 1 U V Ud 1 , jagprou siarf TiSIerjevi gostilni. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s te-* raso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo# _ Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Naznanilo. Slav. občinstvu uljadno naznanjam, da so sedaj zaprte trgovine ob nedeljah. Radi tega opozarjam gg. botre, da se preskrbe s potrebnimi urami, verižicami in vsemi zlatimi in srebrnimi predmeti pravočasno. Priporočam se za obilen ob;sk in zagotavljam, da bo vsak postrežen z izvrstnim blagom in zmernimi cenami. Uakob Šuligoj, urar Gorica, Gosposka ulica 25. A. vii. Berini Goriea, Šolska uliea št. 2. •jeJika zaloga Le malo časa. Le malo časa. Cksportna turdka za moške obleke ITI. & \— KOnfCJ Remprechtdorferstrasse št. 28. Dokler traja naša velikanska zalega razpošiljamo moške obleke iz najboljšega blaga po zelo znižani ceni. Slovenska hrivnica v Gorici na Travniku št. 21 Se pripriporoča slav. občinstvu v mestu in tia deželi. Postrežba strogo čista, mt-innin ! in solidna. Obenem se priporoča si. narodnim. j diuštvom za niaskiraige pri igrah. Dtfo iz. i vršim ceno in dobro. Moške obleke: ! Prevzemam vsa lasničarska dela. = oljkinega olja prve vrste ajbnlj^ih tvtdk iz Istre, Dalmacije HaSfeite, Bari in Nics s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96,104, 1*12, 1-20. 123 136, 1-44, 160. i'80, 2-, 240, za luči 90 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; pa vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Obleka iz ševjola . K 18, 20, 24 in više ., „ karogarna „ 22, 24, 26 „ ., površnik . . . . „ 18, 20, 21 „ „ nepremočljivi plašči „ 18* — obleke za dečke . „ iO-— ' Pri naročilu je navesti barvo, mero .1 čez prša in dolžino hlač v koraku. | Neugajajoče se zamenja # ali pa se povrne denar. Razpošilja se le proti povzetju! V zaUgi im-m razne toaletne predmote, kakor: ltov-rum, znvozice za brko, brkomaxp brilantine, mila itd. vso najboljše kakovosti. V madi, da me bo bi. občinstvo pod (i rrtlo, biljpžim z odličnim spoštovanjem Fran Novak, brivec. POZOR! Eflmi SDecijalist—optifc 1 Primožič -fiortca na Komu št. 13 Cene zmerne. priporoma svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh številkah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribo-lazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. Cena blagn konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča J. Primožič, o,,iik. i Lekarna Cristofoletti, i Boriti na t^niku. Trskino (štokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega ojja naravno, rmene barve po K1-40, bele barve K 2-Trskino železnato jetrno olje. Baba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno olje se železnim jodecun. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. vse kostno bolezni, - — Cena ene stekleniee je i krono 40 vinarjev. ===== . I OFOMBJL Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preiSCe se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorcm jamčiti svojim 55. odjemalcem glede čistote in | ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ====== i : ^H Cristofoleftijeva pijača Is kino in železa. He^ | najboljši pripoinoček pri zdravljenja s trškim oljem. j =========== Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ============= i ITL Horuat klobučar | v Gorici, Bosprska ulica št. 12. Edina izdeloval hiea raznovrsliiih C«pic za društva. Posebnost: čepice za gg. kolesarje Velika izber raznovrstnih klobukov. Gene zmerne blago prve vrste. Jako ugodna prilika! V Solkanu si. 110 proda .se hiša v kateri se nahaja že več let dobro-vpoljaua gostilna s krasnim vrtom in gozdom. Nadalje 1 obzidana ograda v sredini Solkana na jako obzornem prostoru in 1 ograda takozvana „M9šter" tudi obzidana z velikim poslopjem in krasnim razgledom. Natančneja pojasnila se dobe pri lastniku A. Mozetič« v Solkanu št. 110. Globus MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU/ tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir — ^~J mftzr r- Ž?2e v Soteski Gorica drž. kol. — Solkan ""i-^o«^ — *¦ ^ast verskega zaloga). ^ Osrednje YoflstYO: Via Hi Gaserma Intarurban. telet: 6orica it 74, Trst it 165L — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C, Cede v Edit Zaloge: So'ikan; Trst, Via della caserma 4; ( Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujtne, Na novoj obali, i Zastopstva: Egjpt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični i:i fokgraflčni zavod ? Solkana. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. i. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. latese stavnice X 30.000. — Garancijska mera K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. prihranite, uko naročite sukno naravnost iz tovarno. Po z*»!o nizkih cenah razprodaja strogo poštena tvnlka Ctzler & Dostal trgovina z avstrijskim a ukn o m Brno, Schwedengasse 5/III. U/.orci na zahtevo poštnine presto. Naznanilo. — Na razna vprašanja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se toči pravo plzensko pivo »prazdroj« v Gorici v hotcljskih restavracijah, in sicer: v hoteln.....»Pri pošli« j » > ......»Union« j » » . . »Pri zMem jelenu« » >.....»Tri krone« ter da ga oddajam na debelo h zaloge v sodčkih po 100. 50 in 2r, litrov. Priporočam se z odličnim spoštovanjem A. I. Pečenko, zalagatelj za (iorisko-GradišČansko v Gorici, tek. Josipa Verdi -J(»./^8. N. B. ~ Kdor pije plzensko pivo pri »Zlatem jelenu* prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za »Dijaško Pijanosti ni oeč Uzircc tega Čudežnega izd* iki „C0ZA'' se posije brezplačno. Moro se i!.iti v t.ui. v mli>k i |i'|\u. \ vinu ai v jeddih no d. " pivec to z.ipa/il. 1'uišrk „C0ZA" učinkuje Cul • Inkn. tla si' pivcu piistudi nikoli. • \so iilkohdlri" in močno pijače Ti pihsck dolnjo t.iko mirno in <" da nui ga smejo dati 7ena, s.»,ti i . hči dotičmka. no da h on/.apa/n m. je le.snično prov/.roči!o nj>'go\o nt i -Ijonjo FiaSek „C0ZA" jo prinoso' . ' ' tisočoio dmJme. jo reši! ogromno sramoto in poniZanja, dn, iz takih -b napravil čvrste, močno in vsakoga dela zn 'i-i'"uJi. Ta piasek jo žo i-mrsikatoioga mladeniča S[ * pazaj na pravo pot si oče toi jo podaljšal i.\ mm. jnljonjo mnogim osebam - Za\»d, ki pos-duj-. :.i i . JJ.dni viv^k-k, pošlje ^em «.niin. ki /alit.-vajo _ j ".00 zali\al,uni in en vzorec. Dopisu jo .so v nem- ' jez-kit. Zajamčeno je, da je prašek popolnoma r.ešt . j • cozfl isntuie afis«-^ n 255 (Angliji1. Nr. jif-n a je d.s.ti zimi ko ¦ §J TrLoV5kG-obrtr(a zadruj>a V Gorici refirletrovana aadruga z cccinejenlm Jamatvom | Načelstvo In nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozlrom na * premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni i ¦eji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: | Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po >. 2 broni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obreatovanju. P Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po žolji izpoaojevale* določi tudi I na 10 ali več let | Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine i V,^ prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. | Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4V,%, I večje, Btalno naložene pa po dogovoru. ^ Deleži bo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. $ Zadruga objavlja vat avoja naznanila v časopisih »Soča« in >Primorec«. ^ — i Nova pravila bo se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti nI kdo debil, J naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. | Načelstvo in nadzorstvo. ?