Nekdanja predsednica ZSKD Nives Košuta o prostovoljni civilni službi kot priložnosti
za mlade /i 2
Jeklen lok rdeče barve že krasi »Vrata Italije« v Štandrežu
Primorski
dnevnik
NEDELJA, 9. OKTOBRA 2011
št. 239 (20.254) leto LXVII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Popisje (kljub vsemu) resna stvar
Aljoša Gašperlin
Danes se je v Italiji začel 15. popis prebivalstva. To pomeni, da lahko ljudje oddajo izpolnjene vprašalnike. Komu? Danes je nedelja in je mogoče vprašalnike izpolniti na spletu. Od jutri jih bo mogoče izročiti v za to namenjenih strukturah. Toda za izpolnitev obrazcev na spletu je potrebno geslo. To geslo je na vprašalniku, ki ga občani dobijo na dom. Problem je v tem, da mnogo ljudi vprašalnikov še ni dobilo, in to velja še predvsem za Tržaško in Goriško.
Ljudsko štetje se je torej začelo kljub številnim odprtim vprašanjem. Med temi je pri nas dodatno vprašanje slovenskih obrazcev. Te bodo skupaj z italijanskimi delili na območjih, ki jih določa zaščitni zakon, drugod, torej tudi v Trstu in Gorici, jih bo mogoče dvigniti v določenih središčih.
V Trstu bodo skupno razdelili 107 tisoč vprašalnikov (v Gorici 17 tisoč), v slovenskem jeziku pa 25 tisoč (oz. 3 tisoč). Vprašanje je, koliko pripadnikov slovenske narodne skupnosti se bo odločilo za slovenske vprašalnike, pa tudi koliko Slovencev, ki jih ne bo dobilo na dom, bo dvignilo slovenske vprašalnike v občinskih centrih ali drugače.
Popis je resna stvar in pomembno se je nanj odzvati, še posebej v svojem jeziku. Zato je upati, da se bo čim več Slovencev odločilo za slovenske vprašalnike, tudi tisti iz mešanih družin, pa čeprav jih ne bodo dobili na dom. Za reševanje problema, da slovenskih vprašalnikov ne bodo dobili vsi, je namreč poklicana politika. Izpolnitev vprašalnika v slovenskem jeziku pa je odvisna od posameznika.
italija - Protestni zborovanji gibanja Svoboda in pravičnost in sindikata Cgil
S trgov v Milanu in Rimu zahteva po odstopu vlade
VBerlusconijevi stranki vse bolj napeto - Tremonti proti odpustom
43. barcolana - Start danes ob 10. uri
Zajadrajmo!
TRST - Danes bo 43. Barcolana dosegla vrhunec s pričakovano regato (start ob 10. uri), ki je letos privabila kar 1762 jadrnic. Dogajanje v mestu pa je popolnoma zaživelo že precej prej, saj je nabrežje in mestne uli-
ce včeraj popolne preplavila množica obiskovalcev, večer pa je popestrila še glasbena kulisa Barcolane Music Festival in ognjemet.
Kot že lani, bosta tudi letos glavna kandidata za absolutno prvo me-
sto slovenski jadrnici Esimit Europa 2 in Maxi Jena, protagonistke pa bodo čisto vse jadrnice, saj bi brez njih Barcolana izgubila bistvo, množičnost, ki ji omogoča svetovni primat.
Na 14. in 21. strani
gorica - Izobraževalni konzorcij Slovik
Na začetku študijskega leta minister Žekš obiskal mlade
RIM - Medtem ko se razhajanja v Ljudstvu svobode stopnjujejo, nenazadnje pri pripravi ukrepov za gospodarsko rast, kjer minister Tremonti rezko zavrača možnost novih davčnih in gradbenih odpustov, je včerajšnje sobotno popoldne minilo v znamenju zahtev po Berlusconije-vem odstopu. V Milanu je protest proti vladi in malodušju organiziralo gibanje Svoboda in pravičnost, v Rimu pa je somišljenike sklical sindikat zaposlenih v javnem sektorju Cgil. Zvezda milanskega shoda je bil Roberto Saviano, v Rimu pa je zbrane segrela vodja največjega sindikata Susanna Camusso.
Na 26. strani
Tečaji za slovensko učno osebje pod vprašajem
Na 2. strani
Začel se je popis prebivalstva, tudi s slovenskimi obrazci
Na 3. in 10. strani
Niz Razseljenih odprl pisatelj Mahi Binebine
Na 5. strani
Goriška SSk bo podprla Cingolanija
Na 10. strani
MARINI GH

• •

GANT-
II
G.I\l.H.
CANAEflEN^^
WOOLRICH
-1-fjHH Pli.HJl AAilh
Trg Cavour, 25
34074 - Tržič
Tel in Fax 0481 791066
pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču
2
Nedelja, 9. oktobra 2011
ALPE-JADRAN
/
pogovor - Nives Košuta, nekdanja predsednica ZSKD in aktivistka združenja ARCI
Prostovoljna civilna služba je življenjska priložnost za mlade
ZSKD edina akreditirana slovenska organizacija - Na zadnjem razpisu sprejeta tudi dva slovenska projekta
TRST - Pred kratkim je državni urad za prostovoljno civilno službo objavil razpis, na katerega se bo lahko do 21. oktobra (do 14. ure) prijavilo več kot 20.000 prostovoljcev iz vse države. Uspešno sta bila ocenjena tudi dva projekta, ki sta nastala v okviru slovenskih organizacij. O prostovoljni civilni službi in o možnosti njenega opravljanja pri slovenskih organizacijah je tekla beseda z Nives Košuta, nekdanjo predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD), sicer aktivno članico združenja Arci Servizio Civile FJK.
Kaj je civilna služba?
Civilna služba je življenjska priložnost za mlade v starosti od 18 do 28 let, da se eno leto posvetijo dejavnostim v okolju, v katerem živijo, na področjih, ki so blizu zanimanjem mladih, od športa in kulture do naravovarstvenih in socialnih dejavnosti. Te dejavnosti jih pripeljejo do doživljanja vrednot miru in solidarnosti v duhu aktivnega državljanstva. Gre za sredstvo, ki mladim omogoča, da se aktivno vključujejo, kar danes ni samo po sebi umevno.
Komu je namenjena ta služba?
Prostovoljna civilna služba je namenjena vsem italijanskim državljanom med 18. in 28. letom starosti. V tem primeru gre sicer za državno prostovoljno civilno službo, ker so projekti, za katere se posamezniki lahko prijavijo, sprejeti na državni ravni. Drugače pa obstaja civilna služba, ki jo opredeljuje poseben deželni zakon, namenjena mladoletnikom.
Kakšne so prednosti te službe?
Gre za zanimiv uvod v svet dela, kjer si mladi lahko naberejo veliko delovnih izkušenj. Lahko pa civilna služba preraste v trajno delovno sodelovanje.
Bi jo lahko imeli za pravo službo oz.delovno razmerje?
Ne, ne gre za pravo delovno razmerje. Prostovoljci nimajo rednega delovnega razmerja z organizacijo, kjer bodo civilno službo opravljali, saj z državnim uradom podpišejo pogodbo za civilno službo in so za svojo dejavnost tudi ustrezno zavarovani.
Kakšne pravice oziroma dolžnosti imajo prostovoljci?
Za služenje prejme prostovoljec mesečno nadomestilo stroškov v višini približno 430 evrov. V sončnem letu je predvidenih 1400 ur dejavnosti, kar znese približno 30 ur tedensko. Urniki so zelo fleksibilni, odvisni od razvoja projekta in od potreb prostovoljca oz. organizacije, ki ga gosti. Dolžnosti pa so, da prostovoljci uresničujejo projekte, da spoštujejo skupna pravila in da opravijo obvezno specifično izobraževanje v sklopu projekta.
Kako so slovenske ustanove vključene v državno civilno službo?
Edina trenutno akreditirana slovenska organizacija na državnem uradu za prostovoljno civilno službo je ZSKD, ki se je za to pot odločila že leta 1989, ko še ni bilo govora o prostovoljni civilni službi, ampak le o oporečništvu pri služenju vojaškega roka. Takrat je ZSKD z vključitvijo v italijansko kulturno in rekreativno združenje ARCI dobila pooblastilo, da lahko vključi oporečnike v svoje dejavnosti. Pozneje se je zveza vključila v Arci Servizio Civile na deželni ravni in na pokrajinski v Trstu in Gorici. ARCI Servizio Civile je ena najbolj aktivnih in priznanih organizacij na tem področju v Italiji. Kot njegov polnopravni član ima ZSKD pravico, da sooblikuje projekte, ki jih letno vlaga na državni urad za prostovoljno civilno službo.
Kaj lahko pomeni prostovoljna civilna služba za Slovence v Italiji?
Gre za izjemen potencial. Organiziranost Slovencev v Italiji se mi namreč ne zdi ravno blizu mladim. V tem primeru pa gre za zelo neposredno obliko dejavnosti, s katero lahko pridejo mladi v stik z našo organizirano stvarnostjo za dokaj dolgo obdobje. V teku let smo opazili, da je ta neposreden stik obrodil dobre sadove, saj se je v preteklih dvajsetih letih naših projektov udeležilo približno 80 mladih.
Kaj pa letošnji razpis za projekte?
ZSKD je vložila več projektov; nekateri niso dosegli dovoljšnjega točkovanja, saj je konkurenca na državni ravni zelo močna. Letos pa sta bila sprejeta celo dva pro-
jekta, eden v Trstu in drugi v Gorici. Vsak predvideva vključitev šestih prostovoljcev, ki bodo začeli opravljati službo januarja.
Kateri projekt bo potekal v Trstu?
V Trstu je ZSKD uspešno vložila projekt DIALOG-ARtE, katerega cilj je umetnost za dialog. Nosilec projekta je ZSKD, njeni partnerji pa so Narodna in študijska knjižnica, Tržaška knjigarna in društvo za umetnost Kons. Jedro projekta predstavlja poživitev info-centra in dejavnosti v Narodnem domu. Projekt je specifično namenjen mladim, ki se zanimajo za kulturo in umetnost, zlasti likovno in glasbeno. (Več informacij v tržaškem uradu ZSKD)
Kaj pa v Gorici?
Tam je prodrl projekt Attiva-Mente, pri nastanku katerega sta bila soudeležena ZSKD in ZSŠDI, njegov cilj pa je preprečevanje vseh oblik odvisnosti pri mladih. Partnerji projekta so Kulturni dom Gorica, konzorcij Slovik, Pokrajina Gorica in Občina Doberdob. Za vse, ki jih projekt zanima, so informacije na voljo na sedežu združenja ARCI Servizio Civile v Gorici.
Martin Lissiach
Nives Košuta
arhiv
šolstvo - Sen. Blažinova o izobraževalnih tečajih za učno osebje
O slovenskih tečajih še nič
Rok za predstavitev je zapadel v petek - Na Univerzi v Trstu pripravili tečaje za osebje slovenskih šol, ki pa so brez kod
TRST - V petek je zapadel rok, ki so ga univerze imele na razpolago za predstavitev projektov za izobraževalne tečaje učnega osebja (t.i. tirocinio formativo at-tivo - TFA) za akademsko leto 2011/2012, pri tem pa obstaja nevarnost, da ne bo tečajev za učno osebje slovenskih šol. Na to v sporočilu za javnost opozarja senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina, ki je na ta problem opozorila tako italijansko ministrico za šolstvo Mariostello Gelmini kot tudi deželnega odbornika za šolstvo Roberta Molinara.
Nevarnost izvira iz dejstva, da je italijanska vlada z odlokom št. 249 z dne 10. 9. 2010 popolnoma spremenila sistem začetnega izobraževanja za učno osebje šol vseh vrst in stopenj. Pristojno ministrstvo je sicer aprila letos izdalo izvršilne norme, ki pa uvajajo za letošnje leto le neke vrste izobraževalne prakse. Za šole s slovenskim učnim jezikom pa žal zaenkrat ni predvideno niti to, na kar je Blažinova opozorila Gelminijevo. Specifične potrebe naših šol so bile julija lani predstavljene v pristojni senatni komisiji med obravnavanjem ome-
njenega odloka, kjer sta potrebe naših šol orisali predstavnici Deželne komisije za slovenske šole, potem pa je bil sprejet tudi popravek, po katerem bi moralo ministrstvo na podlagi 15. člena odloka izdati poseben odlok za manjšinske šole. Tega pa ni storilo, kot je Blažinovi na srečanju prejšnji teden potrdil tudi odbornik Molinaro.
Prav zaradi pomanjkanja odloka je na Univerzi v Trstu prišlo do dodatnih zapletov: na Leposlovni fakulteti so namreč pripravili tečaje za učno osebje slovenskih šol, vendar jih ne morejo vnesti v elektronski sistem ministrske datoteke, ker kode za slo-
venske tečaje ne obstajajo.
Na nevarnost, da bi za letos ne bili aktivirani slovenski tečaji, je senatorka opozorila v nujnem vprašanju, kjer je v pričakovanju odloka zahtevala odložitev predstavitvenega roka, v tem smislu si bo prizadeval tudi Molinaro. Z namenom, da bi prejela natančnejše informacije glede časovne rešitve vprašanja, se je Blažinova obrnila na ministrstvo za šolstvo in po nekaj dneh uspela dobiti pristojnega funkcionarja, ki pa še ni imel jasnih navodil.
Glede na to, da časa ni veliko, saj morajo tečaji steči v tekočem akademskem letu, bo potrebno temu vprašanju še naprej slediti na vseh ravneh, meni senatorka, za katero tudi ta dogodek kaže, da je vlada vnesla na področje šolstva res velike novosti, vendar brez jasnega načrta, z zmedenimi in sporadičnimi ukrepi, ki vnašajo še dodatne težave. Tudi za naše šole se vedno znova pojavljajo novi problemi in izzivi, kar nalaga vsem, da novostim posvečajo večjo pozornost od tiste, ki jo namenjajo že zastarelim šolskim temam, zaključuje senatorka.
GORSKI REŠEVALCI
V Bovcu čezmejna reševalna vaja
BOVEC - Člani Gorske reševalne službe Bovec in italijanske Gorske reševalne službe Rajbl so v Trenti Na Logu izvedli prvo simulacijo skupnega helikopterskega reševanja v gorah. S prijateljsko pomočjo pri čezmejnem reševanju bodo nadaljevali, čeprav so ugotovili razlike v normativih za aktiviranje različnih reševalnih služb. Za prvo simulacijo skupne reševalne vaje v gorah so bili včeraj idealni vremenski pogoji, zato so zastavljeno lahko v celoti izpeljali, je za STA povedal predstavnik občine Bovec Milan Štulc.
Reševalci so izvedli reševalno vajo, v kateri so reševali poškodovani osebi v dveh navezah. Za to sta bili potrebni dve ekipi z dvema helikopterjema. Enega je prispevala Slovenska vojska, drugega pa italijanska reševalna služba Furlanije-Julijske krajine. Sodeloval je tudi Zdravstveni dom Tolmin s svojim reševalnim vozilom.
Reševalci so ugotovili, da so med obema reševalnima službama pri načinu reševanja razlike, vendar jih te niso ovirale pri skupnem reševanju. »Delali so izredno hitro, čeprav je reševanje potekalo v Italijanom neznanem okolju,« je povedal Štulc.
Reševalci so tako v praksi dokazali, da lahko sodelujejo, to pa bodo v prihodnosti poskušali nadgraditi. Ob analizi po vaji so opozorili na nekatere razlike, zaradi katerih sta bila tehnika reševanja in delo slovenske in italijanske ekipe različna, vendar se med seboj niso ovirali. Zato bi morali poenotiti nekatera merila evropskih reševalnih služb, saj bi enotni pogoji alarmiranja in delovanja ekip pomagali k lažjem usklajevanju ob večjih nesrečah, ko je dobrodošla pomoč reševalcev iz drugih držav.
Enotna ugotovitev skupne reševalne vaje je bila, da bodo v prihodnje italijanski in slovenski reševalci lahko sodelovali na prijateljski osnovi, Slovenija in FJK pa morata zagotovili formalne pogoje, da bo tako sodelovanje lahko preraslo prijateljski nivo. Ravno na račun države je bilo včeraj slišati nekaj pripomb, saj ta na vaji ni zagotovila nobenega svojega predstavnika, medtem ko se je je udeležil deželni odbornik FJK Vladimir Kosic. Prav od države je namreč odvisno usklajevanje že omenjenih meril. (STA)
tiskovno sporočilo
Začudenje SSO
izjav
ministra Žekša
TRST - Svet slovenskih organizacij (SSO) z začudenjem jemlje v vednost izjave, ki jih je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš v petek izrekel na srečanju z uredništvom in upravo Zadruge Primorski dnevnik na sedežu PD v Trstu. »Ministrove besede, da 'moraš nekaj narediti za skupnost, ne pa da samo hodiš na neke sestanke' so kaj čudne. Več desetletij se SSO trudi in dela za slovensko narodno skupnost v Italiji, in to v časih, ko za svoje delo ni prejel niti dinarja iz takratne Jugoslavije. Zato takih očitkov SSO enostavno ne more sprejeti,« piše v tiskovnem sporočilu SSO.
SSO je prepričan, da so take trditve v skladu s trendom, ki se je zadnja leta uveljavil v določenih slovenskih krogih, da so nekatere teme iz naše preteklosti prvorazredne, ostale pa drugorazredne. Ko je določen argument enostavno neprijeten ali pekoč, se ga prestavi v nižji razred in postane nevreden obravnave.
Naša narodna skupnost v Italiji bo lahko neobremenjeno načrtovala svojo bodočnost samo, če bo pogumno in odkrito razčistila tudi svojo bližnjo preteklost oziroma probleme, ki jih je ta pustila za seboj. Pogoj za iskreno in neobremenjeno načrtovanje našega jutri predpostavlja, da so izhodišča jasna in obče sprejeta. V tej smeri gre tudi predlog, da se ustanovi delovno omizje SSO+SKGZ, ki bi se končno objektivno lotil tudi teh problemov v duhu konstruktivnega in iskrenega dogovarjanja, zaključuje tiskovno sporočilo SSO.
fjk - Odločitev deželnega odbora
Za znižanje oskrbovalnine za jasli 13,2 milijona evrov
TRST - Deželni odbor Furlanije Julijske krajine je namenil 13,2 milijona evrov za znižanje oskrbovalnine, ki jo morajo družine plačati za otroške jasli. Kot je pojasnil deželni odbornik za šolstvo in družino Roberto Molinaro, se s tem želi podpreti sistem storitev za družine in spodbuditi porast števila otrok, ki obiskujejo jasli ter posledično širjenje in popestritev ponudbe na teritoriju.
Vsota 13,2 milijona evrov je razdeljena na dva dela: večji del, se pravi 9,2 milijona evrov, bo namenjen krajevnim upravam in ustanovam, ki nudijo storitve (npr. občine, zasebne ustanove oz. zasebne socialne ustanove) in so za preteklo šolsko leto 2010/2011 predložile 162 prošenj za denarni prispevek, ki ga bo deželna uprava izplačala, ko bo postopek preverjanja upravičenosti prošenj končan, pri tem pa bo po Molinarovih besedah upoštevala število sprejetih otrok, pa tudi raven usposobljenosti osebja ter obstoj oz. neobstoj lestvice višine oskrbovalnine glede na družinski dohodek. Zato, meni odbornik, nekateri upravitelji ne bodo mogli opravičiti morebitnega zvišanja oskrbovalnine z obnašanjem Dežele, ki je ohranila in še dodatno zvišala denarno postavko v ta
namen ter pri tem tudi izboljšala in poenostavila postopke.
Preostale štiri milijone evrov za letošnje leto bo Dežela namenila neposredno družinam, katerih letni dohodek ISEE znaša manj kot 35.000 evrov. Zainteresirane družine bodo čez nekaj tednov lahko vložile prošnje za prispevke preko socialnih služb občin, v katerih prebivajo, na podlagi novega deželnega pravilnika pa bodo prvič lahko to storile ne samo družine, katerih otroci obiskujejo jasli, ampak tudi tiste, ki se za svoje otroke poslužujejo tudi integracijskih storitev, kot so centri za otroke in starše, igralni kotički in vzgojiteljska služba na domu. S tem želi deželna uprava popestriti in razširiti ponudbo tudi na tistih območjih, kjer je prebivalstvo razpršeno ter je težko, če ne celo nemogoče, odpreti otroške jasli.
Poleg omenjenega bo Dežela na področju družinskih politik poskrbela še za dodatne novosti: do konca leta bo namreč objavila razpis za koriščenje nepovratnih prispevkov za posege, s katerimi se namerava urediti oz. dokončati ter opremiti strukture, do konca novembra pa razpis za podporo projektom družin, so sporočili iz tiskovnega urada deželne vlade.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
občina trst - Danes se bo uradno začel 15. popis prebivalstva zavoda Istat
Vprašalnikov v slovenskem jeziku bo skupaj 25 tisoč
Delili jih bodo od torka dalje - V vsej občini bodo razdelili 107 tisoč vprašalnikov
/	TRST	Nedelja, 9. oktobra 2011
APrimorski
~	dnevnik
dsi - Jutri
Pogovor o Jakobu Ukmarju
3
Tržaški občinski uradi bodo začeli pošiljati vprašalnike v slovenskem jeziku za 15. popis prebivalstva v torek. Sicer se bo ljudsko štetje uradno začelo danes, čeprav samo na spletu. Toda zaradi zamude ali morda neprimerne organiziranosti so občinski uradi prejeli prvi del vprašalnikov v petek, drugega pa so (ali naj bi ga) prejeli včeraj popoldne. Vprašalniki so bili v velikih zabojih in jih je veliko, kot nam je povedala vodja občinskega urada za popis Milvia Chersi. Toda občinskega osebja očitno ni preveč. Zato bodo občinski popisovalci lahko dvignili vprašalnike za ra-znašanje šele dva dni po začetku popisa. Zaradi tega tudi še ni bilo mogoče dobiti vprašalnika v slovenščini (niti faksimila), pa čeprav smo v zadnjih dneh za to že večkrat zaprosili, in sicer prej pristojnega občinskega odbornika Emiliana Edera in nato občinske urade.
V tržaški občini bodo razdelili skupno 107 tisoč vprašalnikov, slovenskih bo skupno 25 tisoč. V slovenščini bo mogoče izpolniti obrazce tudi na spletni strani http://censimentopopolazione.istat.it. Za to bomo potrebovali geslo, ki bo zapisano v vprašalniku. Dokler torej ne dobimo vprašalnika, ni mogoče na internetu storiti ničesar.
Kot smo že poročali, bodo vprašalnike v slovenskem jeziku raznašali občinski popisovalci na območjih, ki jih določa zaščitni zakon 38/01, medtem ko bo za ostala območja poskrbela italijanska pošta. Vprašalnike tudi v slovenskem jeziku bodo poleg občanov v kraških predelih prejeli tudi pri Sv. Ivanu, v Lonjerju, Rojanu,
Vprašalniki za popis prebivalstva 2011
Barkovljah, Škednju in na Greti ter Kati-nari. Italijanskemu in slovenskemu vprašalniku bo priloženo dvojezično informativno pismo. Sicer bo zavod Istat pošiljal vprašalnike do 22. oktobra.
Občani, ki ne bivajo na zaščitenih območjih in tisti, ki ne bodo dobili nobenega obvestila, bodo lahko dvignili vprašalnike v slovenščini oz. v italijanščini v občinskih središčih, v katerih bodo nudili informacije in pomoč pri izpolnjevanju
obrazcev. Izpolnjene vprašalnike bo mogoče tudi izročiti v poštnih uradih, neposredno popisovalcem ali pa prek interneta in tudi v občinskih središčih. Rok za izročitev vprašalnikov zapade 20. novembra.
Za zahodni in vzhodni Kras bo občinsko središče na Opčinah v rekreatori-ju F. Savio (Ul. Doberdo št. 20/4, v pritličju), za Rojan, Greto, Barkovlje, Kolonjo in Škorkljo v občinski izpostavi na Trgu Roia-no št. 3 (pritličje), ki bo zato začasno za-
prta. Za Sv. Vid in Staro mesto bo središče v Ul. Combi št. 13 (pritličje), za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol na sedežu rajonskega sosveta pri Bošketu pri Sv. Ivanu (Rotonda del Boschetto št. 6, 2. nadstropje). Za rajona v novem mestu in pri novi mitnici bo središče v Ul. Genova št. 6 (pritličje), za Sv. Jakob, Škedenj in Čarbolo v Ul. Valmaura št. 2 (pritličje), za Valmauro in Naselje sv. Sergija pa v Ul. del Macelli št. 3 (pritličje).
A.G.
nšk - Razstava mlade čedajske likovne ustvarjalke
Do konca leta na ogled Označevalne točke Elene Guglielmotti
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Jakob Ukmar
Jakob Ukmar in njegova pridiga iz leta 1930 bosta predmet jutrišnjega večera v Peterlinovi dvorani. Društvo slovenskih izobražencev je za to priložnost povabilo tržaškega škofa Crepaldija, Dušana Jakomina in Tomaža Simčiča, da spregovorijo o pomenu znamenite pridige, ki jo je leta 1930 izrekel Jakob Ukmar. Bilo je ob višku preganjanja slovenskega prebivalstva v Italiji: društva razpuščena, šola ukinjena, družbeno gospodarstvo likvidirano, v polnem teku po-italijančevanje priimkov, začele so se priprave za prvi tržaški proces. Jakob Ukmar je v tistem težkem vzdušju, polnem napetosti in groženj, sklenil spregovoriti italijanski javnosti. Izkoristil je zaključek šmarnic in imel 31. maja v ške-denjski cerkvi monumentalno pridigo o sožitju med narodi, v kateri je vneto in pogumno zagovarjal pravico slovenskega naroda do lastnega jezika in kulture. Zaradi tega je doživel več groženj in napadov italijanskega tiska in so mu zavrnili obnovitev potnega lista.
Večer v Peterlinovi dvorani, na Donizettijevi 3, se bo začel ob 20.30.
,, M
VABILO K ABONMAJU 2011/2012
VSAKDAN JE DOBER DAN.. .ZA SSG!
V petek je bilo v Narodni in študijski knjižnici odprtje prve samostojne razstave Elene Guglielmotti, ki uvaja novo razstavno sezono, istočasno pa je to tudi zadnja razstava, kot je uvodoma povedala knjižničarka Ksenija Majovski, pred prenovitvenimi deli, ki bodo stekla z novim letom. Knjižnica je od leta 2001 priredila skoraj štirideset prvih razstav mladih likovnih talentov s Tržaškega, tokrat pa predstavlja čedajsko ustvarjalko, ki po dokončani dvojezični šoli v Špetru in klasičnem liceju obiskuje tretji letnik Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je v smeri Vizualnih komunikacij izbrala študij ilustracije.
Naslov razstave Označevalne točke se sklicuje, kot je v svojem predstavitvenem govoru povedala Aleksandra Velise, na potrebo po osredotočenju človeka, v tem primeru umetnika, na določene specifične prvine. Ilustracije Elene Guglielmotti se navezujejo po pristopu na street art in uporabo psihedelične barve. Iz vsebinskega vidika pa prepoznamo dvoboj med redom in kaosom, kjer ostaja najpomembnejša točka za ustvarjalca prav skicirka.
Mlada likovna ustvarjalka Elena Guglielmotti pred svojimi
Označevalnimi točkami
kroma
Izviren format okrogle oblike platen in dominantna magenta barva dajejo unikatnim delom svojstven pečat in izrazno svežino. Iz ene slike visi skicirka, v kateri najde umetnica zatočišče in predstavlja najpristnejši vir navdiha. Posamezne slike delujejo obenem kot povezovalne in označevalne točke enovite likovne pripovedi.
Večer je glasbeno povezoval saksofonist Jakob Jugovic, ki se je po navdihu ob eksponatih podobno osredotočil na nekatere odlomke različnih skladb in je tako tudi preko modulacije zvokov nakazal pomen drugačnih označevalnih točk. Tako glasbena interpretacija kot sporočilnost eksponatov so publiki ponudili dragoceno priložnost soočanja s tem nadvse aktualnim konceptom, ki vodi človeka do ključnih iztočnic, skozi katere se pretaka naš vsakdan.
Razstavo mlade in obetavne likovnice Elene Guglielmotti si lahko ogledamo med odprtjem knjižnice do konca leta.
Jasna Merku
V času abonmajske kampanje bo blagajna Slovenskega stalnega gledališča odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 /17-20. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. Info na spletni strani: www.teaterssg.it
4
Nedelja, 9. oktobra 2011
TRST
/
univerza - V sredo v prostorih Leposlovne in filozofske fakultete
Predstavili bodo študijski program in dejavnosti oddelka za slovenistiko
Na leposlovni fakulteti je slovenščino možno študirati kot glavni ali dopolnilni predmet
V	sredo, 12. oktobra, bo na Leposlovni in filozofski fakulteti v Trstu (Ul. Androna Campo Marzio 10) ob 11. uri v predavalnici D predstavitev slovenistike za študente in za vse, ki jih zanima, kakšen je študijski program, katere so dodatne dejavnosti in kakšne so prednosti študija predmeta slovenski jezik s književnostjo. O tem bo govoril prof. Miran Košuta, s katerim bosta letos sodelovala profesor slovenskega jezika Robert Grošelj in lektorica mag. Rada Lečič.
Slovenščino je na tržaški Filozofski fakulteti mogoče izbrati v okviru dodi-plomske študijske smeri Jeziki kot eno-predmetni diplomski predmet (3-letni študij), pa tudi kot drugi ali tretji oziroma izbirni jezik. Slovenščino je samo na tej fakulteti v Trstu mogoče študirati kot glavni diplomski predmet in pripraviti diplomsko nalogo v slovenščini, lahko pa je dopolnilni predmet z različnim številom kreditnih točk.
Oddelek za slovenistiko sodeluje s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, z Visoko šolo modernih jezikov za prevajalce in tolmače v Trstu in s Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem. Odlično je tudi sodelovanje z Generalnim konzulatom Republike Slovenije ter Narodno in študijsko knjižnico v Trstu.
V	okviru Svetovnih dnevov slovenske literature, kjer predstavijo slovenske avtorje, so v lanskem študijskem letu priredili kar tri srečanja. Januarja je bil prvi gost mlad slovenski pisatelj, režiser in kolumnist Goran Vojnovič. Glavna tema pogovora je bila njegov knjižni prvenec Čefurji raus. Avtor je pojasnil, kdo so pravzaprav čefurji in zakaj je delo napisal v »čefurščini«, slengu marginalcev. Študentje so si ogledali tudi njegov film Piran/Pirano.
Aprila so študentje lahko prisluhnili Miroslavu Košuti, pesniku, pisatelju, dramatiku, publicistu in letošnjemu Prešernovemu nagrajencu. Z avtorjem so se pogovarjali Patrizia Vascotto, prevajalka Darja Betocchi in prof. Miran Košuta, vmes pa so študentje v slovenščini in v prevodu ob spremljavi harfistke, prav tako študentke slovenistike, prebrali tri pesmi iz Antologije sodobne slovenske književnosti, in sicer Avtobio, Besede strah ni več v slovarju in Odprta hiša.
Maja je bil gost akademik, prof. Matjaž Kmecl. Z njim sta se pogovarjala prof. Ivan Verč, predstojnik Oddelka za slovenščino na visoki šoli za prevajalce in tolmače, in prof. Miran Košuta, in sicer o slovenski kulturni zgodovini, vlogi slovenske književnosti pri oblikovanju slovenske na-
Med pobudami oddelka za slovenistiko v preteklem akademskem letu je bilo tudi letošnje januarsko srečanje s pisateljem Goranom Vojnovičem v tržaškem Narodnem domu
kroma
rodne identitete ter o njegovem literarnem ustvarjanju.
Študentje so se letos udeležili tudi dveh ekskurzij. Prva, ki so jo organizirale lektorice slovenščine na fakultetah v Vidmu, Padovi in Trstu, je bila dvodnevna. Prvi dan so si v Idriji ogledali Antonijev rov in mestni muzej, v Cerknem pa gledališko predstavo v cerkljanskem narečju. Drugi dan so si ogledali Bolnico Franjo, obisk Cerkna pa se je končal s koncertom skupine Joko & Domc in laufarijo, saj je bilo prav takrat pustovanje.
Maja so bili na enodnevni strokovni ekskurziji Od Vergerija do Trubarja, ki jo je organizirala Fakulteta za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. Ekskurzija se je začela na Vergerijevem trgu v Kopru, nadaljevala na Socerbu in s postankom v vasi Dolina, končala pa z ogledom Trsta pod vodstvom prof. Košute.
Junija so prišli na obisk študentje iz Tiibingena. Najprej so si ogledali sloveni-stični oddelek, potem pa še slovenski Trst.
Študentje slovenistike lahko dobijo štipendije za dvo- oziroma tritedenski seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki poteka vsako leto v Ljubljani. Tudi letos so jo izkoristili štirje študentje od 34 vpisanih.
V študijskem letu 2011-12 pa se obeta še ena pomembna novost. O njej boste več izvedeli v sredo na informativnem dnevu, odprtem za študente in javnost.
Rada Lečič
mosp in skk - V torek v Tržaški knjigarni
Literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 25. leta in srečanje z Miroslavom Košuto
»Kdo, če ne naš Prešernov lavreat, naj s svojimi nasveti, priporočili in zgledom spodbudi ustvarjalnost mladih?« Tako so si mislili mladi iz društev MOSP in Slovenski kulturni klub, ki vsako leto razpišejo literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 25. leta starosti iz zamejstva, in so zato izbrali prav Miroslava Košuto, da bi jih pospremil po ustvarjalni poti.
»Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot ... « To je Košu-tov verz, ki so ga organizatorji izbrali zato, da bo navdihoval mlade umetnike, ki bi se radi s svojimi deli prijavili na natečaje. Obenem so Miroslava Košuto povabili medse, da bi jim pričal o tem, kako se sam predaja lastni ustvarjalni žilici, kje išče in kje najde navdih, kako se odloči, da poezijo iztrže iz lastne zasebno-
sti in jo preda svetu, oziroma bralcem. Srečno naključje je hotelo tudi, da bodo uradno razpisali natečaje ravno dva dneva po slavni tržaški regati, ko bodo jadrnice absolutne protagoniste Tržaškega zaliva. Izbrani verz sicer ni obvezujoč za udeležence natečajev (tako tema kot tehnika sta prosti), pač pa je le pomoč za tiste, ki želijo zunanje spodbude in navdiha.
Večer, na katerem bodo odborniki društev MOSP in SKK slovesno razpisali natečaje, bo torej ponudil priložnost za pogovor z Miroslavom Košuto, ki ga bo vodila Julija Berdon. Srečanje, na katerega so vabljeni tako mladi, kot njihovi mentorji (predvsem profesorji višjih šol, ki radi spodbujajo ustvarjalnost svojih dijakov), bo v torek, 11. oktobra, ob 18. v prostorih Tržaške knjigarne v ulici S. Francesco.
Vstala Primorska si ... v Tržaški knjigarni
V	Tržaški knjigarni se nadaljujejo srečanja Na kavi s knjigo, ki jih ob knjigarni prirejata Založništvo tržaškega tiska in založba Mladika. V sredo bo beseda tekla o zborniku Vstala Primorska si v novem življenju, ki jo je uredil zgodovinar Branko Marušič, izdal pa Goriški muzej v sodelovanju z območnim odborom Zveze borcev za vrednote NOB iz Nove Gorice, Slovensko kulturno-gospo-darsko zvezo, Svetom slovenskih organizacij in Raziskovalno postajo ZRC SA-ZU Nova Gorica. 106 avtorjev je v svojih prispevkih zaobjelo obdobje med leti 1945 in 1990; z različnih zornih kotov osvetljuje vsak prispevek življenje na Primorskem med osvoboditvijo izpod nacifašizma in ustanovitvijo samostojne slovenske države. V TK vas v sredo ob 10. uri pričakujejo urednik Branko Marušič, Rudi Pavšič in Drago Štoka.
Galilejevi vnuki v torek v knjigarni Lovat
V	knjigarni Lovat (Drevored XX.sep-tembra) bo v torek ob 18. uri srečanje z znanstvenim časnikarjem Pietrom Grecom in astrofizičarko Margherito Hack. Greco bo predstavil svojo knjigo I nipoti di Galileo, ki skozi intervjuje z velikimi znanstveniki ponuja bogat in razčlenjen pregled uspehov oz. perspektiv italijanskega znanstveno-razisko-valnega sveta.
Prometna vzgoja za otroke, še danes vpisovanje
Mestni redarji upravljajo v Ulici Revoltella pravo mestece, namenjeno prometni vzgoji za najmlajše. Otroci lahko z električnimi avtomobili varno vozijo ob semaforjih in skozi križišča ter se učijo parkirati, nadzorujejo jih mali in veliki redarji. Center bo odprt prihodnjo soboto, brezplačno vpisovanje poteka še danes od 10. do 21. ure na stojnici mestne policije na Barcolani (nasproti palače Carciotti).
Ob Barcolani slane globe za ulične prodajalce
Ob Barcolani so tržaški mestni redarji poostrili nadzor nad uličnimi prodajalci, ki se ob prihodu številnih turistov pomnožijo kot gobe na dežju. Patrulja redarjev v civilu, ki je zvečer izvajala kontrole na mestnem nabrežju in okolici, je kaznovala tri prodajalce, medtem ko sta dva spustila blago na tla in zbežala. Vsi so sprehajalcem ponujali najrazličnejše predmete, od pripomočkov za praskanje glave do svetlikajočih klovnskih glav in malih megafonov. Zasegli so okrog sto predmetov, prodajalcem pa napisali tisoč (prodaja na nedovoljenem območju) oz. pet tisoč (prodaja brez upravnega dovoljenja) evrov globe.
v petek - Finžgarjev dom na Opčinah
Pobuda »Gledališče za mlade« se nadaljuje
"Kam so izginili sendviči z mortadelo?". Skrivnost bodo razkrili dijaki geometrskega oddelka Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois v petek, 14. oktobra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Tak naslov nosi namreč simpatičen prizor, ki ga je napisala dijakinja Jasmina Gruden, ki sedaj obiskuje drugi letnik višje šole, za lansko zaključno šolsko prireditev. Prizor pa bodo dijaki 2., 4. in 5. razreda ponovili na Op-činah v sklopu pobude »Gledališče za mlade«.
Po prvi septembrski predstavi ("Hrup za odrom" v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba) se namreč ta petek v Finžgarjevem domu nadaljuje omenjeni niz predstav namenjenih mladim od 11. do 18. leta starosti.
Ta petek bodo tako v goste prišli poleg avtorice prizora še Sandi Paulina, Marika Migli-no, Tereza Stavar, Minej Purič, Eric Bozzola, Erik Solinas, Ivana Cossutta, Valentina Bi-siacchi, Joshvani Leon Alonso, Jaro Milič, Ni-ko Daneu in Denis Taučer. Med poletjem so namreč dijaki izrazili željo, da bi prizor še kdaj ponovili, s tem da ga je avtorica nekoliko podaljšala. Igra, ki na sproščen in zabaven način
prikazuje odnose med mladimi in pripoveduje o življenju v šoli, se zaključi s prizorom plesa, pri katerem sodelujeta harmonikarja Enrico in Cristian Legissa (člana ansambla Kraški muzikantje), ki bosta v petek popestrila večer še s kratkim glasbenim programom.
Na večer so seveda najprej vabljeni mladi, ki želijo v družbi sovrstnikov, glasbe in gledališča preživeti prijetno urico. Seveda pa so dobrodošli tudi vsi ostali mlajši in starejši gledalci, ki cenijo napore in ustvarjalnost mladih in ki bi jih radi počastili s svojo prisotnostjo in toplim aplavzom. Večkrat se namreč marsikdo pritožuje, da so mladi preveč apatični in da imajo premalo lastnih pobud, petkov večer pa dokazuje ravno obratno. Predstava in tudi pobuda za njihovo ponovitev je namreč zrasla izključno med mladimi. Poleg tega so dijaki geometrske spontano izrazili željo, da bi na predstavi med starejšimi, ki si jo bodo želeli ogledati, zbirali tudi prispevke za raziskave rakastih obolenj, saj je mesec oktober posvečen boju proti tej hudi bolezni. Zato organizatorji toplo priporočajo tudi odrasli publiki, da mlade v svojih hvalevrednih pobudah ši-rokogrudno podprejo!
uredništvo - Obisk skupine slovenskih zdravnikov
Gostje s Koroške
Sprejel jih je odgovorni urednik Dušan Udovič - Pomen stalnega dopisništva
Uredništvo Primorskega dnevnika je včeraj obiskala skupina slovenskih zdravnikov iz Zdravniškega društva s Koroške, ki so bili v Trstu na vabilo Zamejskega društva zdravnikov. V Trstu jih je sprejel zdravnik Marjan Spetič. V uredništvu pa je bil njihov go-
stitelj odgovorni urednik Dušan Udovič, ki je predstavil dnevnik in njegovo zgodovino. Gostje, ki so nato obiskali SSG, so pokazali veliko zanimanje in poudarili pomen stalnega dopisništva s Koroške, govor pa je bil tudi o položaju manjšin v Italiji oz. v Avstriji.
/
TRST
Nedelja, 9. oktobra 2011
5
gledališče miela - Mahi Binebine odprl 12. izvedbo niza Razseljenih
O vzrokih za nenaden razcvet arabske pomladi
Srečanje z maroškim slikarjem in pisateljem v gledališču Miela
»Arabska pomlad je rezultat upora številnih, ki so se za spoštovanje človekovega dostojanstva v lastnih deželah borili več kot dvajset let proti raznim oblikam diktatorskih režimov. Ni slučaj, da so največje proteste ljudje najprej uprizorili v Tuniziji in Egiptu, ki imata med arabskimi državami najnižjo stopnjo nepismenih.«
Tako je na letošnjem prvem srečanju iz niza Razseljenih v priredbi istoimenskega združenja, zadruge Bonawentura in Slovenskega stalnega gledališča, ki je posvečeno migracijam, menil maroški slikar in pisatelj Mahi Binebine, s katerim sta se v četrtek popoldne v gledališču Miela o spremembah arabske družbe in drugih aktualnih tematikah pogovarjali koordinatorka projekta Sabrina Morena in docentka francoske književnosti na tržaškem vseučilišču Anna Zoppellari.
Binebina, ki se je rodil pred 52 leti v Marakešu, so predstavili kot enega najzanimivejših pisateljev (njegove knjige so prevedene v kakih deset jezikov) in slikarjev iz širšega območja Magreba. Rojen je v družini, ki je bila tesno povezana s kraljevim dvorom, a se je proti njemu tudi upirala; šolal se je v Franciji in v New Yorku. V svojih knjigah pripoveduje o samovolji maroške oblasti in o novostih, ki jih v tamkajšnjo družbo vnaša modernizacija sveta. Dal je identiteto številnim,
Maroški slikar in pisatelj Mahi Binebine
kroma
ki skušajo vsakodnevno priti čez Gibraltarsko ožino v Evropo, odpravil se je med otroke, ki brskajo po smeteh v javnem odlagališču Casablance, kjer jim eni obljubljajo svetlo bodočnost v blestečih Parizu, Madridu in Milanu, islamski skrajneži pa kar raj z devicami. Kaj izbrati? Po mnenju Binebina, - ki ga označuje pred-stavotvorni način pisanja in pripovedno slikanje ter pravi, se morajo ljudje boriti za uresničitev svojih sanj -,
nosijo glavno odgovornost za nastale družbene razmere v maroški družbi tamkajšnji vodilni razred, država in razne oblike mafijskih združb.
Arabska identiteta, ki temelji na skupinski pripadnosti, katera je še nedavno od tega bila ključnega pomena za preživetje v puščavi, izpostavlja v čedalje večji meri vlogo individualističnega razvoja posameznika v družbi, zatrjuje Binebine. Doba izsiljevanja diktatorskih režimov, ki so ljudem pravili, naj izbirajo med njimi in islamskimi skrajneži, ki bi drugače prišli na oblast, se zaključuje. Maroko je v sklopu arabske pomladi ostal nekoliko ob strani dogajanja, ker naj bi tamkajšnje oblasti že nekaj let počasi uvajale v družbeno stvarnost razne oblike reform. Večstrankarski sistem in parlament obstajata, časopisi tudi, četudi ne morejo poročati o vsem, kar bi želeli. Ob izbruhu arabske pomladi je kralj napovedal, da bo reformiral ustavo.
Naslednje srečanje iz niza Razseljeni bo ponudilo gledališko predstavo z naslovom Come diventare ita-liani in 40 minuti (besedilo Laila Wadia, igra Marcela Serli, režija Sabrina Morena), ki prinaša simpatična in zabavna navodila za dosežek brezhibne integracije v italijansko družbeno stvarnost. Uprizoritev bo v sredo ob 18.30 v slavnostni dvorani tržaškega vseučilišča. Novembra jo bodo prikazali še v teatru Miela.
Matej Caharija
podjetništvo - Projekt združenja Confcommercio
Izobraževanje nujen pogoj za razvoj ženskega podjetništva
Tiziana Sandrinelli (na sredi), predsednica skupine za žensko podjetništvo pri tržaškem Confcommerciu med predstavitjo izobraževalnega ciklusa
kroma
tržaški zaliv
Za izginjanje vongol naj bi bil kriv morski polž
V avgustu so ribiči, ki so se po zakonsko predpisanem premoru vrnili v morje, izrazili veliko zaskrbljenost zaradi zelo skromne količine vongol v Tržaškem zalivu. Nabrali so jih dobrih 90% manj kot ponavadi. Krivca je zdaj odkrila raziskovalka Univerze v Trstu Donatella Del Piero: vse kaže, da je vongole zdesetkal posebno požrešen morski polž - čokati volek (v latinščini Murex trunculus). Raziskovalka je v vodah zaliva opazila nenavadno veliko število teh mehkužcev. »Še nikoli jih nismo videli toliko, predvsem pa so vsi nabrani polži imeli v notranjosti pravkar ulovljeno vongolo,« je o neizpodbitnih dokazih poročala Del Pierova. Skrivnosti o izginjanju okusnih školjk vsekakor še niso dokončno razjasnili. Vongole so trenutno preveč na površju, kar morda pomeni, da na dnu primanjkuje kisika, ali pa so žrtve kake oblike stresa. Univerza v Trstu nadaljuje z analizami v sodelovanju z zavodom za zdravje živali.
Trije prašički na Napoleonski
Kdor bo regati sledil s proseške strani Napoleonske ceste, se bo lahko na parkirišču takoj po Naselju sv. Nazarija pridružil veseli druščini na prazniku Vele in vista. Med samo regato pa se bodo oglašali špikerji radijske postaje Ra-dioattivita, ki bodo ocenjevali potek tekmovanja, za dobro voljo in poskočno glasbo pa bodo ob koncu regate poskrbeli glasbeniki skupine 3 prašički. Gre v bistvu za manjšo veselico v duhu naših šager, pri kateri bodo sodelovali tudi italijanski in slovenski gostinci ter zasebniki, poskrbljeno pa bo za otroški kotiček in seveda za kioske, ki bodo ponujali hrano in pijačo.
Jazz v starem pristanišču
Koncert mladih, ki obiskujejo delavnico jazza na konservatoriju Tartini, bo jutri sklenil niz treh ponedeljkov v skladišču 26 v starem pristanišču, kjer poteka tržaški bienale. Pri pobudi sodeluje dnevnik Il Piccolo v okviru 130-letnice ustanovitve tega časnika. Jutrišnji koncert bo ob 18.30, delavnico vodi priznani kontrabasist Giovanni Maier. Sam koncert je brezplačen, potrebna pa je vstopnica za ogled bienala, ki jo bodo ob tej priložnosti prodajali po znižani ceni štirih evrov.
Vstopnice za Caposselo
Na prodajnih točkah gledališča Rosset-ti so že na voljo vstopnice za koncert eks-centričnega italijanskega kantavtorja Vi-nicia Capossele, ki bo v tem gledališču 22. decembra (cene v predprodaji od 20 do 57 evrov). Capossela bo s koncertom Marinai, Profeti e Balene prav v Trstu zaključil svojo turnejo po Italiji. Letošnja istoimenska plošča je med najuspešnejšimi v Italiji, saj je kantavtor že po dveh mesecih prejel zlato ploščo, nazadnje pa plaketo Luigi Tenco za najboljši album v letu 2011. Gledališče Rossetti bo jutri ob 11. uro odprlo novo prodajno točko na glavnem sedežu tržaške univerze, točneje v stavbi H3.
Bunuelov film v Knulpu
Jutri ob 21. uri bodo v baru Knulp (Ul. Madonna del mare 7/A) predvajali film Luisa Bunuela Il fascino discreto della borghesia (Le charme discret de la bourgeoisie, Francija 1972, 103'). Vstop z izkaznico italijanske zveze filmskih krožkov FICC, večer prireja krožek Metropolis.
Srečanje o klopih in pikih
V zadnjih letih se veliko govori o klopih oziroma o prenašanju različnih bolezni tako na človeka kot na živali. Med najbolj pogostimi sta klopni meningoence-falitis in lymska borelioza. Ob 18. uri bo v torek v dvorani Olimpia Conija v Ul. Macelli 5 srečanje na to temo. Posegel bo živinozdravnik Paolo Zucca, ki bo predstavil raznorazne okužbe njihov potek ter seveda preventivne zaščitne ukrepe pred piki.
Spodbujati in podpirati razvoj ženskega podjetništva je cilj ciklusa izobraževalnih pobud z naslovom LeaderShe - pot do ovrednotenja in vzpostavljanja vodilne vloge ženskega spola. Gre za serijo srečanj v organizaciji storitvenega stanovskega združenja CAT Terziaria Trieste in na pobudo skupine Terziario Donna pri pokrajinskem združenju Confcommercio. Izobraževalni proces, katerega namen je pomagati podjetnicam do ozaveščenosti in učinkovitosti v vseh poklicih, se bo razvijal z analizo pristopa do dela, upravljanja instrumentov, sodelavcev in strategij podjetja, potencialnosti in in razvoja vodenja, izpopolnjevanja in spodbujanja talentov, tako osebnih kot glede na spol, ki lahko s primernim ovrednotenjem obrodijo rezultate in inovacije.
Ciklus srečanj o ženskem podjetništvu, ki ga finančno omogoča prispevek Fundacije CRTrieste, deležen pa je tudi podpore v okviru deželnega projekta Imprendero, sicer sodi v okvir projekta združenja Confcommercio z naslovom Terciarne dejavnosti kot motor razvoja. Ta vključuje vrsto različnih izobraževalnih pobud, na predlog skupine Terziario Donna, ki jo vodi Tiziana Sandrinelli, pa je ena izmed njih specifično namenjena spodbujanju in razvoju ženskega podjetništva na področju trgovine, turizma, storitev in svobodnih poklicev.
Kot je na predstavitvi povedala predsednica Sandrinelli-jeva, je cilj skupine Terziario Donna podpirati žensko podjetništvo s konkretnimi aktivnostmi in predlogi, in to s pomočjo posebne operativne metodologije dela, prilagojene posameznim projektom v teku. Pomembna etapa tega procesa je izobraževalni ciklus, razčlenjen na pet osemurnih srečanj, na katerih bodo udeleženci razmišljali o vidikih, temah in specifičnostih, ki so temeljnega pomena za vsako podjetnico ali žensko, ki se želi preizkusiti v podjetništvu.
Seminarji v okviru tega ciklusa bodo potekali na sedežu Confcommercia (Ul. San Nicolo 7) od 7. novembra do 9. marca prihodnje leto, vpis pa je omejen na največ 15 udeležencev s plačilom kotacije. Za informacije lahko interesenti telefonira-jo(040 7707366) ali pišejo na presidenza@confcommercwtrieste.it.
v spomin
Slovo od Giuseppeja Maura
Pokojnik je bil zelo priljubljen in aktiven na najrazličnejših področjih
V Boljuncu se je v ponedeljek zjutraj razširila žalostna vest, da nas je v nedeljo popoldne tragično zapustil priljubljeni vaščan Giuseppe Mauro. Kako nezdružljiva vest s svežim svetlim jutrom, ki je vse nas, ki smo ga poznali, napolnila s tesnobo.
Joško, kot smo ga poznali v dolinski občini, se je rodil leta 1953 v Aiellu del Friuli Bo-ljunčanki Olgi in domačinu Nardinu in od njiju prevzel najboljše: delavnost, radodarnost in spoštljivost. V deških letih se je z družino preselil v Boljunec in se takoj vživel v našo stvarnost. Tu je spoznal Fabio, s katero se je kasneje oženil. Rodila se jima je hčerka Samoa. Mlada družina je rastla v dvojezičnem duhu, odprtosti in sproščenem vživljanju v vaško in širšo krajevno skupnost.
Kot mladenič se je Giuseppe takoj vključil v boljunsko fantovsko, katere je kasneje postal župan. Postal je član in nato odbornik kulturnega društva »F. Prešeren«. Po končani obvezni šoli se je zaposlil v tovarni Velikih motorjev (Wartsila), kjer je služboval do upokojitve, pred dvema letoma. Službeno je obiskal vse celine, kar je tudi pripomoglo k njegovi raz-
gledanosti.
Veselilo ga je zborovsko petje. Začel je pri mešanem pevskem zboru domačega društva, nadaljeval pri zboru »V. Vodnik«, nato pri »Jacobus Gallus« in Mpz »F. Venturini«. Zadnje čase se je pridružil novoustanovljenemu boljunskemu pevskemu zboru »Pod latnikom«.
V prostem času je rad veslal in planina-ril. V zgodnjih 80. letih je s skupino domačinov ustanovil Jamarski klub Boljunec. Bil je tudi član SPDT.
Ze zgodaj se je začel zanimati za politično dejavnost in se je včlanil v tedanjo KPI. Po-
stal je tajnik občinske sekcije in je bil v letih 1990-95 izvoljen v dolinski občinski svet, v katerem je opravljal funkcijo načelnika skupine.
V poznih 70. letih je bil med pobudniki ustanovitve Društva prostovoljnih gasilcev »Breg«. Ko se je v dolinski občini zasnovala Civilna zaščita, je takoj pristopil in bil med najaktivnejšimi člani. V tem sklopu je sodeloval tudi pri velikih vsedržavnih akcijah. Poleg raznih zadolžitev je bil pobudnik projekta za vključitev slovenskih šol v dejavnosti deželne Civilne zaščite.
Giuseppe je dejavno in nesebično sodeloval pri krajevnih pobudah in je bil vedno ob strani prijateljem, katerim je rad priskočil na pomoč. Ljubezen do drugih je izkazoval tudi kot izreden kuhar, ko je poskrbel, da je bila miza med srečanji s prijatelji in v vaški skupnosti obilno polna. Bil je cenjen in priljubljen zaradi svoje odkritosrčnosti, preudarnosti in razpoložljivosti.
Za prijateljem Joškom bo med nami ostala široka vrzel, omilil jo bo le živ spomin nanj, kot vez, ki se bo dvigala visoko v nebo...
Prijatelji
6
Nedelja, 9. oktobra 2011
TRST
/
sloveski spored rai - Nocoj takoj po TV dnevniku
TV priredba komedije Petra Quilterja Dueti
Gre za produkcijo SSG iz leta 2010 - Igrata Maja Blagovič in Vladimir Jurc
Danes po TV dnevniku (približno ob 20.50) bo Slovenska televizija RAI gledalce povabila v gledališče. Ogledali si bodo lahko televizijsko priredbo komedije Petra Quilterja Due-ti, ki so jo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu postavili leta 2010. V slovenski praizvedbi sta zaigrala Maja Blagovič in Vladimir Jurc, igralski par, ki že vrsto let predstavlja jedro tržaškega umetniškega ansambla.
Peter Quilter je nova zvezda angleške komediografije, saj so njegove igre že prevedene v sedemnajst jezikov in jih uprizarjajo v štiriindvajsetih deželah po vseh kontinentih. Tudi igro Dueti (2008) že igrajo na več odrih po vsem svetu. Romantično komedijo sestavlja pet krajših živahnih enodejank o kaotičnem svetu ljubezenskih odnosov. Pari so popolnoma različni (dva samska na prvem zmenku, uslužbenka in šef pred rojstnodnevno zabavo, igralka in igralec z dolgo skupno kilometrino, zakonca na počitnicah, brat in sestra pred tretjo poroko), njihovi zapleti pa vključujejo različne točke romance, od zmenka na slepo do ločitve. Ker vseh deset vlog igrata dva igralca, ponujajo Dueti tudi priložnost za občudovanje gledališke magije, saj se igralca iz zgodbe v zgodbo trans-formirata pred očmi gledalcev kot del predstave.
Quilterjevo pisavo odlikuje žlahten preplet humorja in sen-timenta, zato ne preseneča, da je avtor igro Dueti posvetil slavnemu Neilu Simonu, ki je s svojimi deli postavil standard broad-wayske uspešnice. Kvintet zgodb, povezanih v zaključeno celoto, ponuja gledališki dogodek, poln smeha, ljubezni in presenečenj.
TV priredbo Duetov bodo ponovili v četrtek ob isti uri.
Vseh pet enodejank sta zaigrala Maja Blagovič in Vladimir Jurc
kroma
barcolana
Prireditelji in Raf solidarni
z mornarji
Prireditelji Barcolane so izrazili solidarnost z družinami ugrabljenih mornarjev tankerja Savina Caylyn, ki so že osem mesecev v rokah somalijskih piratov. Med ugrabljenimi je tudi tridesetletni Tržačan Eugenio Bon.
Tako organizatorji kot jadralci so svoje misli posvetili Bonovi družini, ki že toliko časa trepeta za Eu-geniovo usodo ter svojcem ostalih štirih italijanskih državljanov, pri čemer pa ne gre pozabiti, da so pirati ugrabili tudi 17 indijskih mornarjev. Tudi apulijski kantavtor Raf, ki je sinoči nastopil na Velikem trgu, se je pridružil pobudi, saj je pesem Gente di Mare posvetil ravno ugrabljenim mornarjem.
Pogajanja med pirati in neapeljskim ladjarjem D'Amatom se baje nadaljujejo, večjih novosti pa ni. Sami svojci so pred nedavnim zaprosili medije, naj zaradi občutljivega položaja ne dvigajo preveč prahu.
študijski center einaudi - V avli SSG
Razstava o življenju in delu Luigija Einaudija
Tržaška sekcija Študijskega centra Luigi Einaudi je priredila razstavo v spomin na nekdanjega predsednika italijanske republike, ki je strnjena različica velike razstave, s katero je Center počastil njegov lik v Turinu in Milanu. Pokrajina Trst je pokrovitelj nove postavitve, ki so jo v veži Slovenskega stalnega gledališča v Trstu odprli 3. in bo na ogled do 29. oktobra. Za vse obiskovalci so pripravili tudi dvojezični opis razstavljenih panojev, za šole pa velja ponudba vodenih ogledov.
Poučna razstava prikazuje figuro italijanskega državnika v različnih obdobjih njegovega življenja in kariere, s posebnim poudarkom na naprednih načrtih za razvoj države in tudi za morebitni nastanek evropske federacije. Zgodba o »mojstru liberalizma«, kot so ga imenovali in katerega so navdihovala načela Risorgimenta, o po-
budniku združene Evrope, ki »ne porazgubi moralne, zgodovinske, čustvene dediščine držav«, o prvem predsedniku Republike Italije, o zagovorniku mirovnih idealov, pomena kulture in vključitve Italije na mednarodno sceno se razvija na 29 panojih s fotografijami, citati in razlagami. Poteka od vojnega časa in fašizma do pregnanstva v Švici in nazadnje do sedemletnega predsedniškega mandata (od leta 1948 do leta 1955).
Center Einaudi je razstavo pripravil za utrjevanje zavesti italijanskih državljanov o etičnih in političnih vrednotah, ki so še vedno aktualne in so zaznamovale nazore bivšega predsednika. Za informacije in vodene oglede odgovarja voditelj študijskega centra Claudio Saccari (tel. 040310096 ali mail: HYPERLINK "mailto:clau-dio.saccari@tiscali.it"claudio.sac-cari@tiscali.it)
opčine - V četrtek
Predstavitev knjige Toneta Škarje Po svoji sledi
Slovensko planinsko društvo Trst bo v četrtek v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, ob 20.30 predstavilo izredno zanimivo knjigo Toneta Škarje Po svoji sledi, ki je nedavno izšla pri založbi Planinske zveze Slovenije.
To je najnovejše in najobsežnejše delo uglednega slovenskega alpinista in od-pravarskega veljaka Toneta Škarje, ki je bil od vsega začetka soudeležen pri vseh pomembnejših slovenskih alpinističnih dogodkih in odpravah. Njegova življenjska pot je prav posebna, obogatila ga je z dragocenimi izkušnjami. Veliko je potoval, spoznal veliko ljudi najrazličnejših narodnosti, predvsem pa je prišel v stik z vsemi najpomembnejšimi slovenskimi alpinisti. V knjigo, ki je bogato opremljena s fotografskim gradivom, je strnil ogromno zanimivih zgodb in iskrivih misli. V njej nastopajo tudi številni slovenski alpinisti s svojimi veselimi, resnimi in žalostnimi zgodbami.
Po krajšem predvajanju posnetkov, ki govorijo o najpomembnejših doživetjih Toneta Škarje, se bo z avtorjem pogovarjal časnikar Dušan Jelinčič.
ul. valdirivo - Praznovanje v domu Il Nido
Norma Svara v prijetni družbi ugasnila okroglih sto svečk
S sorodniki, prijatelji in osebjem doma Il Nido v Ulici Valdirivo je gospa Norma Svara praznovala okroglih sto let; obiskala jo je tudi občinska
odbornica Fabiana Martini, ki je slavljenki izročila šop rož in pisno voščilo župana Roberta Cosolinija
občna trst
tržaško županstvo - Poseg gasilcev
Po petkovi burji nagnjena helebarda
Petkova burja je poleg dreves, jadrnic in cestnih znakov prizadela tudi srce Trsta. Na vrhu tržaškega županstva, visoko nad glavama Mihca in Jakca, ki sta pokončno kljubovala silovitim sunkom, se je na koncu visokega droga močno nagnila tržaška helebarda.
Tržaški gasilci so si v nočnih urah, na koncu napornega dne, pobliže ogledali simbol Trsta, včeraj pa so pri belem dnevu in ob lepem vremenu šli v akcijo. Sodelovalo je osebje oddelka za jamarske in gorske posege. Gasilec je splezal na drog in začel z vzponom (na sliki Kroma), višina in varnostne razmere pa niso dopustile, da bi se poseg zaključil z uspehom.
Na pokrajinskem poveljstvu gasilcev so včeraj popoldne povedali, da je helebarda zvita, vendar stabilna, z zadevo pa se bo morala ukvarjati tržaška občinska uprava, ki se bo po vsej verjetnosti obrnila na specializirano zasebno podjetje, ki razpolaga s primerno lestvijo.
/
TRST	Nedelja, 9. oktobra 2011 7
skd vigred - Kraški Oktoberfešt
Danes v Praprotu zaključek tradicionalnega jesenskega praznika
Danes se v Praprotu zaključuje 16. izvedba tradicionalnega jesenskega praznika, v organizaciji SKD Vigred, kraškega Oktoberfešta. Zjutraj od 9.15. do 9.45 se bodo zbrali pohodniki, ki se nameravajo udeležiti 16. pohoda - sprehoda "Na Krasu je krasno". Pohod je organiziran v sodelovanju z jamarskim društvom Grmada, razvojnim društvom Pliska, vaško skupnostjo Tublje in planinskim odsekom SK Devin. Med 9.15.in 9.45. so organizatorji poskrbeli tudi za avtobusni prevoz na relaciji Praprot - Tublje, saj bo v Tu-bljah tudi start pohoda.
Pred startom se bodo udeleženci posladkali s pecivom domačink in spili kozarček soka ali terana. Po ogledu Tubelj,bodo pohodniki spoznali še druge okoliške vasice. Člani društva Grmada bodo pospremili pohodnike na ogled "Jame v hribih" ,ki bo ob tej priliki razsvetljena. Pohod se bo zaključil na prireditvenem
prostoru v Praprotu, kjer bodo kioske odprli že ob 11.uri. Vsak udeleženec pohoda bo dobil kapo, poleg tega pa bodo nekateri deležni še izžrebanih nagrad.
Od 14. do 16. ure bodo za vse tiste, ki jih že zgodaj zasrbijo pete igrali člani ansambla Domači zvoki. Ob 16. uri pa se bo začel 16. Kraški Muzikfešt, to je tradicionalno srečanje ljudskih godcev in pevcev, iz raznih krajev od Krasa do Benečije, iz Slovenije, itd. Na srečanju lahko sodelujejo godci, ki igrajo na katerikoli inštrument le da so v sestavi od dua do večje skupine, dobrodošli pa so tudi pevci. Srečanje je namenjeno vsem, ki obiskujejo razne glasbene šole ali glasbene tečaje. Namenjeno pa je tudi godcem, ki ob raznih priložnostih, kot so pust ali vaška praznovanja, primejo v roke razna glasbila.
Muzikfešt je razdeljen v dve kategoriji, in sicer za otroke do 14.
let in odrasle, skupine pa so lahko tudi mešane.Glasbeno srečanje ni tekmovalnega značaja, vsak udeleženec pa bo dobil simbolično nagrado. Podelili pa bodo tudi nagrada občinstva, ki bo šla tistemu, ki bo doživel najdaljši aplavz, nagrado pa bo podelila še strokovna žirija.Od zaključka Muzikfešta bo do 24. ure za ples igral ansambel Kraški muzi-kanti.
.Med 9. in 18. uro je Turistični Odbor Rilke poskrbel za organizacijo poletov s helikopterjem , interesenti se morajo predhodno prijaviti na tel. 3489745155, oziroma na prazniku samem.
Tudi danes bodo v kioskih ponujali jedi na žaru, klobase in zelje, kuhane štruklje, palačinke, odojka in druge poslastice, manjkalo ne bo niti pečenega kostanja, dobrega vina in piva. V primeru slabega vremena bo celoten kulturno-zabavni program potekal pod šotorom.
Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik Zveza slovenskih kulturnih društev in družina Ota vabijo na
ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA ^
na rojstni hiši skladatelja in zborovodje
Ignacija Ote j
danes ob 17. uri v Dolini odkritju sledi v društveni dvorani predstavitev CD plošče MoPZ Valentin Vodnik
"da bi iz moje pesmi"

Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 9. oktobra 2011
ABRAHAM
Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 18.31
-	Dolžina dneva 11.18 - Luna vzide ob 17.04 in zatone ob 4.35.
Jutri, PONEDELJEK, 10. oktobra 2011
DANIJEL
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,6 stopinje C, zračni tlak 1002,8 mb pada, vlaga 78-odstotna, veter 23 km na uro, jugo-zahodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C.
OKLICI: Mariano Orru in Sabina Novak, Diego Panarella in Stefania Ghiel-mi, Umberto Giorgianni in Romina Ruberto, Davide Chicco in Francesca Ligonzo, Andrea Gasperini in Sonja Kavcic, Paolo Rigo in Biljana Buju-klieva.
[13 Lekarne
Nedelja, 9. oktobra 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Venezia 2, Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica
-	Ul. Gruden 27.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 - 040 308248, Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica
-	Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 - 040 772148.
Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. oktobra 2011
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 14 - 040 572015.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Mi Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15,
22.15 »Ex: amici come prima«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »A
Dangerous Method«. CINECITY - 11.10, 13.20, 15.35, 17.50, 20.00, 22.10 »Ex-amici come prima«; 11.05, 13.25, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Final destination 5 - 3D«; 11.05, 13.15, 15.25, 17.40, 19.55, 22.10 »Ab-duction«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »L'amore fa male«; 11.10, 13.20, 15.35, 17.50, 20.05, 22.10 »Drive«; 19.40, 22.05 »Blood Story«; 22.15 »Baciato dalla fortuna«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00 »L'alba del piane-ta delle scimmie«; 11.00, 13.05, 15.20, 17.30 »I Puffi«; 11.10, 13.30 »Kung fu Panda 2«. FELLINI - 15.30 »Kung fu Panda 2«; 17.00, 20.20 »Terraferma«; 18.40, 22.00 »Drive«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15 20.15, 22.15 »Jane Eyre«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 17.55,
19.20, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 20.45, 22.15 »Il villaggio di cartone«; 19.15 »Baciato dalla fortuna«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.30 »Jane Eyre«; 16.30, 18.30 »Johnny English 2«; 20.00 »Lahko noč, gospodična«; 16.20, 18.10 »Mali vohuni: V vrtincu časa - 3D«; 16.00, 17.30 »Medvedek Pu«; 20.30 »Ta nora ljubezen«.
KOPER - PLANET TUŠ 12.10, 16.50 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 11.50, 14.15, 16.35 »Smrkci (sinhr.)«; 11.20, 13.40, 16.00, 18.20, 20.40 »Johnny English 2«; 18.25, 20.55 »Prijatelja samo za seks«; 11.30, 13.10, 15.00, 16.40 »Medvedek Pu (sinhr.)«; 12.30, 16.30, 18.40, 20.50 »Lahko noč, gospodična«; 19.10, 21.30 »Noč morskih psov 3D«; 11.25, 13.50, 16.20, 18.40, 21.00 »Kateri je pravi?«; 19.00, 21.20 »En dan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Abduction«; Dvorana 2: 15.20, 18.45, 22.15 »Final Destination 5 - 3D«; 17.00, 20.30 »Final Destination 5«; Dvorana 3: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »La pelle che abi-to«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 15.20, 17.00 »I Puffi«; 18.30, 20.15, 22.15 »L'alba del pianeta delle scimmie«.
SUPER - 16.10, 18.00, 21.40 »Niente da dichiarare?«; 19.50 »Blood Story«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Drive«; Dvorana 2: 15.30, 17.20 »I Puffi - 3D (dig.)«; 19.50, 22.00 »Blood story«; Dvorana 3: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Final destination 5 - dig. 3D«; Dvorana 4: 16.00, 18.00 »Baciato dalla fortuna«; 20.10, 22.10 »Drive«; Dvorana 5: 15.50, 17.40, 20.00, 22.00 »A dangerous method«.
H Šolske vesti
DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da v torek, 11. oktobra, bodo na šoli potekale volitve predstavnikov staršev v razredne svete po sledečem razporedu: ob 17.30 za vse prve razrede ter ob 18.00 uri za ostale razrede. Vabimo starše, da se udeležijo volitev polnoštevilno.
M Izleti
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz
Sežane organizira izlet v Bosno, odhod 13. in povratek 16. oktobra, še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št.: 00386-41634750 (Dušan) ali dusan.pavlica@siol.net.
KRUT v sodelovanju z Društvom slovenskih upokojencev v Trstu, v sklopu pobude Starosta mali princ, vabi v nedeljo, 23. oktobra, na obisk Go-narsa in voden ogled Palmanove ter na popoldanski pevski koncert v goriškem kulturnem domu. Podroben program in prijave na sedežu v ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072.
ŠKD CEROVLJE MAVHINJE prireja v nedeljo, 16. oktobra, 18. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje v Cerovljah na koncu vasi od 9.30 do 10.30. Vabljeni!
AVTOBUSNI IZLET NA SLIVNICO -Mladinski odsek SPDT organizira v nedeljo, 23. oktobra, avtobusni izlet za družine, na Slivnico. Odhod ob. 8 uri iz Trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opčinah. Skupno bomo hodili slabe štiri ure, pot je lahka in primerna za vse. Povratek v Trst je predviden med 17. in 18. uro. Informacije: 338-5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladin-ski@spdt.org. Prijava je obvezna do četrtka, 20. oktobra.
DSMO K. FERLUGA prireja v nedeljo, 30. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Koroško. Obiskali bomo Celovec, Gospo Sveto, Vrbsko jezero, ob povratku pa še Radovljico. Informacije in vpisovanje na tel. št. 040271862 (Vesna) ali 349-6181290 (Zvezda) ob uri kosila.
S3 Prireditve
POKLON IGNACIJU OTI Ob 10. obletnici smrti, SKD V. Vodnik, Zveza slovenskih kulturnih društev, Javni sklad Republike Slovenije za kultur-
ne dejavnosti, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, SIOT s.p.a., Občina Dolina in Pokrajina Trst vabijo danes, 9. oktobra, ob 17. uri v Dolino na odprtje spominskega obeležja na rojstni hiši Ignacija Ote. Odkritju sledi v društveni dvorani predstavitev zgoščenke »Da bi iz moje pesmi« MoPZ V. Vodnik.
SKD VIGRED vabi danes, 9. oktobra, v Praprot na 16. kraški Oktoberfešt pod šotorom. Od 9.15 do 9.45 zbirališče za 16. pohod »Na Krasu je krasno«, ob 11. uri odprtje kioskov, od 14. do 16. ure ples z ansamblom Domači zvoki, ob 16. uri Muzikfešt
-	srečanje ljudskih godcev in pevcev, sledi ples s Kraškimi muzikanti.
MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti, Tema in tehnika sta prosti , kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute, in sicer: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na naslov »Skk-MOSP Natečaj ul.Donizet-ti, 3 - 34133, Trst, do ponedeljka, 14. novembra. Slovesnost ob razpisu natečaja bo potekala v torek, 11. oktobra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni, kjer se bo pesnik Miroslav Košuta srečal z mladimi. Pogovor z njim bo vodila Julija Berdon.
SKD VIGRED vabi na predavanje in delavnico »Zdravje je naša odločitev
-	Kako si lahko pomagamo s hrano pri težavah z borelijo« v torek, 11. oktobra, ob 18. uri v Štalci v Šem-polaju, predavala bo Marija Merljak.
SPDT TRST bo predstavilo v četrtek, 13. oktobra, knjigo »Po svoji sledi«, delo uglednega slovenskega alpinista in odpravarskega veljaka Toneta Škarje. Po krajši projekciji posnetkov iz najnovejšega dela, se bo z avtorjem pogovarjal časnikar Dušan Jelinčič. Predstavitev bo v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, ob 20.30. Vabljeni.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja prvo srečanje v novi sezoni. Na sporedu bo predavanje »Obmorska zgodovina Slovencev«, v katerem bo Bruno Volpi Lisjak med drugim spregovoril o rojanskih ribičih, čupi, tunolovu in še marsičem. Večer bo v Marijinem domu v Roja-nu v petek, 14. oktobra, ob 20. uri.
KRUT prireja v sklopu pobude Starosta mali princ odprtje razstave ljubiteljske umetnosti »S cvetjem v jesen«, ki bo v petek, 14. oktobra, ob 17. uri v mali dvorani Narodnega domu v Trstu, ulica Filzi 14. Vljudno vabljeni!
RAZSTAVA v osmici družine Fabec v Mavhinjah. Do 16. oktobra bodo v obratovalnem času osmice na ogled fotografije zgodovinarke Mirte Čok in naravoslovne ilustracije (akvareli) akad. slikarke Katerine Kalc. Vabljeni.
SKD TABOR - v nedeljo, 16. oktobra, Jesenski dan s pohodom, skupnim kosilom, kostanji. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah; ob 14. uri, na dvorišču Prosvetnega doma Sokolarska predstava s soko-larji iz Bojnic na Slovaškem. Na predstavi bodo sokolarji vodili svoje ptice in predstavili ujede in sove; ob 18. uri gostovanje dramske skupine Skd Lipa s predstavo Umor na plaži (režija A.Rustja).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na svečano podelitev nagrad in priznanj Natečaja za
nagrado Ignacij Ota, ki bo v nedeljo, 16. oktobra, ob 18. uri v Občinskem gledališču France Prešeren v Bo-ljuncu v okviru počastitve 80-letni-ce rojstva in 10-letnice smrti skladatelja Ignacija Ote, ki jo pripravljajo društvo SKD Valentin Vodnik, skladateljeva družina in prijatelji.
^^ Zapustila nas je naša draga
Iolanda Rovatti
Žalostno vest sporočajo
sorodniki in vsi, ki so jo imeli radi
Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v mrliški vežici v ulici Costalunga v četrtek, 13. oktobra, od 10.00 do 11.40. Datum žarnega pogreba bomo sporočili naknadno.
V počastitev spomina darujte za VO-LOP.
Opčine, 9. oktobra 2011
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Dragica Purič vd. Peric
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala g. župniku Markuži, cerkvenemu pevskemu zboru in God-benemu društvu Nabrežina.
Svojci
Praprot, Križ, 9. oktobra 2011
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
ZAHVALA
Maria Pauletich
Zahvaljujemo se vsem, ki ste na katerikoli način počastili spomin naše drage in nam bili ob strani v tem žalostnem trenutku.
Svojci
10.10.2002 10.10.2011
Marija Stepančič por. Bandi
Vedno z nami.
Družina
Lakotišče, 9. oktobra 2011
8
Nedelja, 9. oktobra 2011
TRST
Društvo slovenskih izobražencev
vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3
na večer
o pomenu znamenite pridige Jakoba Ukmarja o pravicah slovenske manjšine v Italiji
Govorili bodo: tržaški škof msgr. Giampaolo Crepaldi, g. Dušan Jakomin in
zgodovinar Tomaž Simčič.
Začetek ob 20.30
SPDT bo predstavilo u četiteK.13. oKtoDra OD 20.30
delo uglednega slovenskega alpinista in odpravarskega veljaka TONETA ŠKARJE
PO sroji SLEDI
Po krajši projekciji se bo z avtorjem pogovarjal časnikar Dušan Jelinčič
Predstavitev bo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke
na Opčinah-UI. Ricreatorio 2 Vabljeni!
¿i Čestitke
Jutri bo slavila 100-letnico rojstva GILDA PERTOT. SKD Barkovlje in vsi domačini ji iskreno čestitamo in želimo lepo slavje v krogu vseh, ki jo imajo radi.
Nešteto let je gospa GILDA PERTOT na barkovljanskem koru pela, sedaj pa jih je že častitljivih 100 ujela. Kar pogumno naprej ji pojemo mi, cerkveni pevci vsi!
V mali vasici pod Grmado danes lepa gospa okrogla leta slavi. Kdo je to, ugibajte pa vi. Vse naj naj draga teta!
Draga MADDALENA, za tvoj rojstni dan ti želimo, naj bo tvoje življenje posajeno s cvetjem, naj te povsod spremljata zdravje in sreča, naj v tvojem srcu bije ljubezen in naj se izpolnijo vse tvoje želje. Mama, papa, Mara in nona Miranda.
Ü3 Obvestila
JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da se vadba joge vrši v društvenih prostorih gledališča ob sredah, od 18.30 do 20.00. Vabljeni.
JUS PROSEK obvešča upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do 15. oktobra na sedežu odbora (Prosek 159). Za morebitna pojasnila lahko pokličete na tel. št. 040251241, 349-6161023 in 0402528069.
PILATES - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da vadba Pilatesa poteka v društvenih prostorih v občinskem gledališču po sledečem urniku: torek od 18. do 19. ure začetnice in lanske začetnice, od 19. do 21. ure izkušene telovadke; petek: od 18. do 20. ure izkušene telo-vadke. Vabljene.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi kulturna društva, da se prijavijo na predstavitev gledališke sezone 2011/12 s krajšim skečem »Ma me prou provociraste...«. Igralca Minu Kjuder in Adrijan Rustja bosta v šaljivi obliki orisala novo sezono in omogočila vpis abonmaja. Info na tel. št. 040-632664 (kontaktna oseba Valentina Repini).
/
TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih.
HIP HOP IN BREAKDANCE AŠD Mladina obvešča, da vaje bodo potekale za osnovnošolce ob ponedeljkih 16.30-18-00; za srednješolce, višje-šolce in mlade ob sredah 18.0019.30. Tečaj bosta vodila trener Samo Polutak Kos in Sara Brelih v rekreatoriju v Križu št. 441. Za informacije: 329-9751782.
TAI CHI CHUAN AŠD Mladina obvešča, da se bo vadba odvijala ob četrtkih 19.30-21.00 v rekreatoriju v Križu št. 441. Tečaj vodi inštruktori-ca Vladimira Guštin (tel. 3493136949).
TEČAJ BELLY GYM Mladina obvešča, da se bo tečaj odvijal ob ponedeljkih 10.00-11.00 pod vodstvom profesionalne orientalske plesalke Yasmin Anuby v rekreatoriju v Križu št. 441. Za informacije in rezervacije: 3335663612.
TREBUŠNI PLES AŠD Mladina obvešča, da se bo tečaj odvijal ob ponedeljkih 18.30-19.30 pod vodstvom profesionalne orientalske plesalke Yasmin Anuby v rekreatoriju v Križu št. 441. Za informacije in rezervacije: 333-5663612.
SKAVTI V BREGU skavti so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. Volčiči in volkuljice (7-10 let) se srečujejo vsako soboto med 15. in 17. uro v Mladinskem krožku v Dolini, izvidniki in vodnice (11-15 let) pa prav tako vsako soboto med 15.15 in 16.45 v Mladinskem domu v Boljuncu. Za informacije szso@skavt.net ali 3478391257 (Luka).
SKAVTI V ŠKEDNJU skavti so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. V Škednju (Dom Jakoba Ukmarja) se srečujejo tako volčiči in volkuljce (od 7 do 10 leta) kot izvidniki in vodnice (11-15 let) vsako soboto med 14.30 in 16. Za informacije: szso@skavt.net ali 347-8391257 (Luka).
BOLJUNSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi danes, 9. oktobra, ob 10.30 k slovesni sveti maši ob sprejemu novega župnika.
KRjT-ove jesenske dejavnosti j
Starosta Mali Princ -11. izvedba:
14. oktobra ob 17. uri "S cvetjem v jesen" - skupinska razstava, Trst, Narodni dom 23. oktobra-jutranji del, obisk Gonarsa in Palmanove;
23. oktobra - popoldanski del, zborovski koncert v Goriškem Kulturnem domu ob 17. uri Bralni krožek: od novembra dalje
Decemberski izlet: 10.-11. decembra v Milan - evropsko mesto	fl»
Srečanje pred koncem leta - kulturno družbeni dogodek: 28. decembra m * Tematska predavanja:
"Tehnike doseganja čustvene svobode - EFT" v torek, 18. oktobra ob 18. uri Kaj lahko storim, da ne padem?" v torek, 8. novembra ob 18. uri ""Osnovni koraki v zdravo in slastno kuhinjo" v torek, 15. novembra ob 18. uri v Gorici in v torek, 22. novembra ob 18. uri v Trstu y "Pomen števil" v torek, 13. decembra ob 18. uri;
• Fiziatrična posvetovalna ambulanta: vsak torek, po najavi;
Delavnica "Ustvarjanje mandale": od 11. oktobra dalje Začetna delavnica EFT: v novembru
Skupinska vadba - proti bolečinam, za pravilno držo: ob torkih In četrtkih Skupinska vadba v bazenu v Strunjanu: od 5. oktobra dalje Skupinska vadba v bazenu v Gradežu: od 5. oktobra dalje Joga - vadba: od 20. oktobra dalje Nadaljevalni tečaj "Govorica simbolov": od 12. oktobra dalje "Do smeha v vsaki dobi", tečaj za urinsko inkontinenco: 9. in 16. novembra Reiki - delavnica: vsako drugo sredo ob 17.30 stopnje: 26. in 27. novembra predstavitvena konferenca za Master: petek, 14. oktobra
Informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040 360072 Korzo Verdi 51/int., ob četrtkih dopoldne, tel. 0481 530927
vabi
v okviru pobude Starosta mali princ
na odprtje razstave ljubiteljske umetnosti
»5 cvetjem v jesen«
v petek, 14.oktobra2011 ob17.uri v mali dvorani Narodnega doma v Trstu, ulica Filzi 14.
DOLINČANI IN DOLINČANKE ROJENI LETA 1931: bi se srečali, da skupaj nazdravimo? Pokliči na 3482388036 - Silvana ali na 040-231164 od 17.00 do 20.00 - Katja.
GLASBENA KAMBRCA - SKD Barkovlje sprejema vpise v glasbeno delavnico oz. v tečaj solopetja za otroke in najstnike še danes, 9. oktobra. Dejavnosti bodo potekale ob sredah, četrtkih ali petkih popoldne (po možnem dogovoru). Začetek 12. oktobra. Informacije na tel. št.: 3396543410.
GUSARJI SREDI ZALIVA je naslov pravljice, ki jo ŠC Melanie Klein prireja v okviru letošnje Barcolane. V šotoru med Pomorsko Postajo in Akvarijem, Vas pričakujejo mnoge delavnice; delavnice baby paintinga, skul-ture z baloni, animacije, plesi in dramatizacija pravljice. Podrobni program na www.melanieklein.org. Toplo vabljeni!
V OKVIRU 16. KRAŠKEGA OKTO-BERFEŠTA v Praprotu, SKD Vigred in Gospodarsko turistični odbor Rilke organizirata v okviru pobud za promocijo teritorija polete s helikopterjem danes, 9. oktobra, od 9. do 18. ure. Za informacije in rezervacije tel. 348-9745155; www.duinotu-rism.it.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na srečanje s tržaškim škofom msgr. Giampaolom Crepal-dijem, g. Dušanom Jakominom in zgodovinarjem Tomažem Simčičem ob 81. obletnici znamenitem pisma Jakoba Ukmarja o pravicah slovenske manjšine v Italiji. Začetek ob 20.30.
JOGA PRI SKD I. GRUDEN: vodi Di-vna Slavec, začetek 10. oktobra. Urnik: torek in četrtek, 9.00-10.30 in 10.30-12.00; ponedeljek in sreda, 18.30-20.00. Info 040-299632 ali 3395281729 (Vera Tuta).
KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šaj-na. Jutranja vadba za zrela in zlata leta: ob ponedeljkih in ali ob sredah ob 9.30; Večerna vadba za zdravo hrbtenico: ponedeljek ob 18.30, četrtek ob 19.15 in ob 20.15. Za vpis in pojasnila: 040-327327, 340 4835610 (Anica), 00386-40285930 (Mateja).
PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da poteka vadba ob torkih od 18. do 19. ure in od 19. do 20. ure ter ob četrtkih od 18. do 19. ure. Vadbo si lahko ob istih urnikih tudi ogledate ali preizkusite. Za pojasnila in vpis: 040200620 ali 349-6483822 (Mileva).
TEČAJ YFT - NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri Skladu Mitja Čuk. Informativno srečanje v torek, 11. oktobra, ob 19. uri na Opčinah, Proseška ul. 131. Vadba se bo predvidoma odvijala ob sredah. Info: 340-9116828; prava.narava@gmail.com.
TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 11. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo v torek, 11. oktobra, uradi zaprti.
OBČINA DOLINA, KD SLOVENEC IZ BORŠTA IN ZABREŽCA TER POKRAJINA TRST organizirajo s prispevkom Avtonomne Dežele FJK niz prireditev ob 500-letnici porušenja Muhovega gradu. V torek, 11. oktobra, ob 20. uri na sedežu KD Slovenec predstavitev pobude in razstave ter dva posveta o gradiščih in o Mu-hovem gradu. V petek, 14. oktobra, ob 8. in ob 10. uri posveta namenjena šolam. V soboto, 15. oktobra, v gledališču Prešeren ob 18. uri odprtje razstave, ob 19. uri posveti o zgodovini gradu in celotnega območja. V nedeljo, 16. oktobra, od 15. ure dalje
obujanje zgodovinskega običaja »Predaja orožja Zupanu Boršta za obrambo ozemlja s strani prebivalcev Brega« z zgodovinskim sprevodom.
OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 12. oktobra: Zrcalce; sreda, 19. oktobra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
V SREDO, 12. OKTOBRA, se začenja tečaj šivanja z informativnem sestankom ob 18. uri v društvenih prostorih Valentin Vodnik v Dolini.
AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ IN ZDRUŽENJE ZASEBNIH KRAŠKIH LASTNIKOV vabita lastnike zemljišč trase elektrovoda na informativni sestanek glede predvidene ojačitve elektrovoda v petek, 14. oktobra, ob 20.30 v Medji vasi 21.
SPDT prireja tečaj nordijske hoje v petek, 14. oktobra, od 16. do 18. ure, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 15.45. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio).
KRD DOM BRIŠČIKI prireja kuharski tečaj v nedeljo, 16. oktobra in 6. novembra, od 9. do 13. ure. Tečaj vodi kuhar Matija Ciacchi. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 3474434151 (Nadja) in 328-2767663 (Norma) po 16. uri.
PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (po-nedeljek-petek, 9.00-17.00, tel. 040635629, bibslo@spin.it).
SK DEVIN prireja do 4. decembra tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom društvenih učiteljev. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, 0402908195, 348-1334086 (Erika).
S Poslovni oglasi
^ Turistične kmetije
KMEČKI TURIZEM UŠAJ
je odprt v Nabrežini, 8 od petka do vključno ponedeljka.
Id Osmice
PSIHOLOGINJA-PSIHOTERA-PEVTKA DR. NADA BERCE je
odprla zasebno ambulanto v Ul. sv. Frančiška št.15 (nasproti Tržaške knjigarne).
Sprejema po naročilu.
Mob.3491267926
ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila
v trgovini MAMA-SEŽANA
Tel.00386-41455157
S Mali oglasi
37-LETNIK z vozniškima dovoljenjema C in D, nujno išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782.
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869.
43-LETNA GOSPA nudi pomoč za gospodinjska opravila, spremstvo mladoletnikov in invalidov. Tel. št.: 3289191977.
APE 600 prodam, v dobrem stanju. Tel. št.: 040-220443.
DIJAKINJA VIŠJE ŠOLE pomaga pri učenju angleščine srednješolcem in dijakom bienija višje šole. Za informacije pokličite tel. št.: 040-208002.
DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu, delno opremljeno, klimatizirano, dajem v najem za 400,00 evrov mesečno plus stroški za čistočo in ogrevanje. Tel. št.: 348-4462664.
GOSPA srednjih let z dolgoletnimi izkušnjami išče enkrat-tedensko delo kot hišna pomočnica. Klicati na tel. št. 327-9969360 (v večernih urah).
IŠČEM malega sivega tigrastega mucka. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 040-226917.
PRODAM suha drva (bukova in hrastova); tel. 335-293409.
PRODAM suha kraška drva. Tel. 3472108227.
V	PREBENEGU prodam zazidljivo zemljišče s projektom. Tel. št.: 3356322701.
V	VIŽOVLJAH, blizu železniške postaje, dajemo v najem opremljeno mansardo s pogledom na morje. Tel. št.: 040-299820.
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Tel. št. 040-299442. Vljudno vabljeni!
IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498.
MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481419956.
OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni!
OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553.
STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-228451.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738
ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
Loterija
8. oktobra 2011
Bari	52	30	76	67	51
Cagliari	36	63	31	45	32
Firence	66	62	72	12	1
Genova	66	1	47	4	19
Milan	82	22	34	76	33
Neapelj	23	12	10	78	49
Palermo	70	41	9	32	71
Rim	44	63	5	55	46
Turin	24	30	77	7	62
Benetke	32	80	17	39	7
Nazionale	36	75	13	37	21
Super Enalotto Št. 121
1 26 45 58 66	88 jolly 34
Nagradni sklad	3.225.826,50 €
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 20.923.018,05 €	
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
13 dobitnikov s 5 točkami	37.221,08 €
1.434 dobitnikov s 4 točkami	337,42 €
56.460 dobitnikov s 3 točkami	17,14 €
Superstar	2
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
14 dobitnikov s 4 točkami	33.742,00 €
318 dobitnikov s 3 točkami	1.714,00 €
3.845 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
24.793 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
55.934 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/	TRST	Nedelja, 9. oktobra 2011	9
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu
gorica - Začetek študijskega leta na Slovenskem izobraževalnem konzorciju
V mrežo vključujejo podjetja, da spoznajo potencial mladih
Ministrov nasvet: Delujte enotno in sodelujte, saj razdvojenost in spori ne koristijo nikomur
»Mladi morajo biti v življenju aktivni in dinamični. Zato morajo veliko svojega časa nameniti izobraževanju in pridobivanju novih izkušenj, saj si le tako lahko zagotovijo boljšo in lepšo prihodnost. Pri tem morajo paziti, da delujejo enotno, predvsem pa da sodelujejo, saj razdvojenost in spori ne koristijo nikomur.« S tem poudarkom in svarilom je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš nagovoril občinstvo, ki je v petek napolnilo malo dvorano goriškega Kulturnega doma, kjer je potekal svečani začetek študijskega leta 2011-
2012 na Slovenskem izobraževalnem konzorciju (Slovik). Ravno mladina, ki svojo študijsko pot dopolnjuje na konzorciju, je zasedla lep del dvorane. Ob mladih pa so med publiko bili še senatorka Tamara Blažina, generalna kon-zulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan, deželni svetnik Igor Kocijančič, prorektor univerze v Novi Gorici Mladen Franko, deželni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič ter njen pokrajinski predsednik za Goriško Livio Semolič, pa še predstavniki organizacij, ki so članice iz-
štandrež - Gradnja avtoceste
»Vrata Italije« dobila prvi lok
»Vrata Italije«. Tako sta goriški župan Ettore Romoli in deželni odbornik Riccardo Riccardi krstila rdeči lok, ki so ga v noči med petkom in včerajšnjim dnem namestili na nov most štandreškega krožišča. Dela so izvedli z enomesečno zamudo glede na predvideni časovni plan, saj so se pripravljalna gradbena dela v poletnih mesecih nekoliko zavlekla, tako da je poseg stekel v petek ob 20. uri.
Jeklen lok, kateremu se bo v prihodnjih mesecih na vzhodni strani štandreškega krožišča pridružil še drugi, sicer nekoliko manjši rdeč lok, tehta 84 ton in je visok kar 40 metrov. Za njegovo namestitev so uporabili dva ogromna žerjava, težka 200 in 500 ton. Gradbena dela, pri katerih so sodelovali tehniki družbe Autovie Venete, podjetje Midolini, konzorcij FVG Cinque in družba Maeg iz Trevisa, so trajala celo noč in so se nadaljevala tudi včeraj. Zaradi namestitve loka je bila hitra cesta Vileš-Gorica več ur zaprta,
in sicer med izhodom za tovorno postajališče do krožišča (v smeri Gorice) in od Štandreža do Fare (v smeri Vi-leša). Namestitvi loka na most, ki ga je načrtoval arhitekt iz Bologne Giuseppe Matildi, sta sledila tudi predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta ter deželni odbornik za promet in komisar za tretji vozni pas avtoceste Ric-cardo Riccardi. Slednji je izpostavil simbolni pomen novega mostu, ki bo voznike pričakal ob vhodu iz Slovenije v Italijo: »Bela barva podlage, rdeči lok in zelenje v središču krožišča skupaj prikličejo v spomin italijansko zastavo,« je povedal Riccardi.
V prihodnjih tednih bodo dokončali most, nato pa bodo uredili obvoznico in se lotili gradnje še drugega mostu na nasprotni strani štandre-škega krožišča, na katerega bodo kot rečeno pritrdili še en lok. Gradnja avtoceste Vileš-Gorica, ki je dolga 17 kilometrov, se bo predvidoma zaključila v prvi polovici leta 2013.
obraževalnega konzorcija.
Znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgič je povzela ponudbo letošnjega študijskega leta in posebej izpostavila dejstvo, da so izobraževalni programi iz leta v leto bolj kakovostni in da so deležni vse večjega zanimanja tako med mlado kot manj mlado publiko. Ravno mlajšim generacijam, ki se na Slo-vik obračajo z željo po nadgrajevanju znanja in po izkušnjah v delovnih okoljih, so bile posvečene besede predsednika konzorcija Borisa Perica. »Slovenci v Italiji predstavljajo relativno maloštevilno skupnost. Zaradi tega se moramo zavedati, da je naša dolžnost vlagati v prihodnost, saj bomo lahko konkurenčni in uspešni le pod pogojem, da bomo razpolagali z dodatnim znanjem in bomo vseskozi dinamični. Slovik nudi mladim perspektivnim kadrom možnost, da svoje sposobnosti in kompetence razvijajo ob svojem rednem študiju, da se ta-
koj vključijo v svet dela ter da v njem strokovno in osebno rastejo. Zato želimo našo ponudbo še dodatno izboljšati in ustvariti pravo mrežo, v katero bodo vpletena tudi podjetja in druge ustanove, ki bodo lahko na takšen način odkrivale potencial študentov, spoznavale njihove ideje in ambicije,« je poudaril Peric. Ta je nato podelil diplomo Davidu Sanzinu in Gregorju Košuti, študentoma, ki sta zaključila triletni ciklus in izpolnila študijske obveznosti na Sloviku.
Petkov svečani začetek študijskega leta je oplemenitila glasbena točka z nastopom Carla Veniera in Sare Bembi, gojencev profesorice Erike Slama na Glasbeni matici, sledila je pogostitev. Že naslednjega jutra - torej včeraj - pa so se začele izobraževalne dejavnosti za študente multidisciplinarnega programa, in sicer s predavanjem o podjetništvu, ki ga je vodil docent na Fakulteti za management v Kopru Mitja Ruzzier. (av)
Matejka Grgič med nagovorom (zgoraj), v prvih vrstah sta sedela Boštjan Žekš in Boris Peric (levo); malo dvorano Kulturnega doma je napolnila predvsem mladina (spodaj)
bumbaca
v -,
,r¡>
ffloficertFUi/ sezona/
2O//I2O/2
Mladinski pevski zbor
LEIOA KANTIKA KORALA - ŠPANIJA
Basilio Astulez, zborovodja Na sporedu umetne in ljudske baskovske pesmi
Kulturni center Lojze Bratuž petek, 14. oktobra 2011, ob 20.30
Predprodaja vstopnic na tel. 0039-0481-531445 info@kclbratuz.org
APrimorski
~	dnevnik
gorica - SKGZ
Dva rajona združena, Štandrež samostojen
Na svojem zadnjem zasedanju je pokrajinsko tajništvo Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) zavzelo stališče o krčenju rajonskih svetov v Gorici. Prisotni so si bili enotni glede dejstva, da je bilo dosedanjih deset rajonskih svetov preveč za goriški občinski teritorij in da so nekateri med njimi imeli le marginalno vlogo. »Res pa je tudi, da so nekateri periferni rajonski sveti zelo dobro opravili svoje delo, predvsem tam, kjer se je izpostavil rajonski predsednik. Veliko prodornejši učinek pa je bil tam, kjer se rajon istoveti z vaško skupnostjo, kar je značilno za tri slovenske in en furlanski rajon,« poudarja pokrajinski predsednik SKGZ, Li-vio Semolič: »Pri obravnavi te problematike pa je primerno upoštevati pristojnosti teh organov in avtonomijo, ki jo lahko izražajo, saj je vsem jasno, da se ta v glavnem omejuje na raven informiranja in spodbujanja občinske uprave glede lokalnih potreb ter na manjše pobude. Ne nazadnje je to le posvetovalni organ, katerega mnenja pri občinskih postopkih niso obvezujoča.« Iz teh izhodišč pri SKGZ zaključujejo: »Glede na dejstvo, da je zakon skrčil število rajonov z desetih na štiri, ocenjujemo, da bi lahko sprejeli za slovenske rajone povezavo med Podgoro in Pevmo-Štma-vrom-Oslavjem ter razmislili o možnosti dodatne povezave s Svetogorsko-Placuto, Štandrež pa bi obdržal svojo samostojnost.« O tem se SKGZ želi vsekakor soočiti s Svetom slovenskih organizacij (SSO), »zato da bi skupaj pretresli problematiko in izoblikovali konkreten predlog, ki ga bomo posredovali občinski upravi«.
Semolič je člane tajništva seznanil še z dejstvom, da se postopek za obnovo Trgovskega doma odvija v zaželeno smer: »Dežela bo novembra, torej v predvidenem roku, izbrala podjetje, ki bo izvedlo dela v pritličju, kar pomeni, da naj bi se poseg zaključil pred koncem leta 2012. Ta podatek nas mora spodbuditi, da se še aktivneje soočamo glede vsebine Trgovskega doma, saj bo ta izložba v samem obnovljenem središču mesta najbolj dragocena izpostava naše narodnostne skupnosti.« V pogovoru z deželnim ravnateljem uprave državne posesti je Semolič dobil informacijo, da se dokončno sprošča tudi del pritličja, kjer je bila do nedavnega ambulanta. »Računali bomo lahko tudi na ta prostor. Potrebno bo seveda opraviti vse formalnosti, ki jih predvideva zaščitni zakon, nakar bodo ti prostori takoj uporabni, saj so bili obnovljeni leta 2003. Tudi to bo predmet soočanja s SSO,« napoveduje Li-vio Semolič.
Trgovski dom
r¡>
Kulturni center Lojze Bratuž
Dekanija Štandrež in
Skupnost družin Sončnica
vabijo na
predavanje
KRŠČANSKA SOLIDARNOST ali
HUMANITARNA AKCIJA?
Predavatelj Imre Jerebic,
tajnik slovenske Karitas
Kulturni center Lojze Bratuž Četrtek, 13. oktobra 2011 ob 20.30
10
Nedelja, 9. oktobra 2011
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Zaključil se je pokrajinski kongres stranke Slovenska skupnost
Na primarnih volitvah bodo podprli Cingolanija
Damijan Terpin: »V balotaži bi Stefano Cosma lahko predstavljal dobro zavezništvo za levo sredino«
i



J ilflL 'j
n
31
Včerajšnje nadaljevanje kongresa na sedežu stranke in petkovi gostje
bumbaca
Na primarnih volitvah goriške leve sredine, ki bodo 6. novembra, bo stranka Slovenska skupnost podprla kandidata Demokratske stranke Giuseppeja Cingolanija. Tako je bilo sklenjeno na 16. pokrajinskem kongresu SSk, ki je potekal v petek in včeraj v centru Lojze Bratuž.
»Odločitev je padla po poglobljeni razpravi, med katero je tekla beseda tudi o drugih vprašanjih, od reforme javnih uprav do strukture stranke in pomenu povezav med sekcijami. Več članov je podčrtalo željo po samostojnem nastopu na primarnih volitvah, hkrati pa je treba upoštevati, da je cilj stranke priti tja, kjer je lahko soudeležena pri odločanju,« je povedal pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek in izpostavil, da si je Cingolani dosti prizadeval za enotnost leve sredine in premostitev težav, ki so bile zanjo pogubne pred štirimi leti. »Glede na sedanje razmere je podpora Cin-golaniju najboljša rešitev. Kandidat DS ima po naši oceni največ možnosti, da zmaga primarne volitve. Strinjam se z Grecom, ki pravi, da je Roberto Collini dodana vrednost za levo sredino, dejstvo pa je, da se zaenkrat ni vključil v postopek primarnih volitev,« je povedal deželni tajnik SSk Damijan Terpin, po katerem bo morda morala leva sredina po primarnih volitvah poiskati še kakšno dodatno podporo: »Bomo videli, kaj se bo zgodilo do začetka volilne kampanje. Pri tem moram priznati, da sem bil pozitivno presenečen nad vabilom k združevanju moči, ki ga je na SSk v petek zvečer naslovil predstavnik stranke FLI Stefano Cosma. Logično, da je za nas in naše volivce naveza s stranko, v kateri so politiki, kot je Menia, nesprejemljiva, je pa po drugi strani res, da je Cosma kot posameznik doslej pokazal čisto drugačno politično linijo. V morebitni balotaži bi lahko za levo sredino predstavljal dobro zavezništvo, pred vsakim korakom pa se je seveda treba soočati o vsebinah in programih. Besede ne zadoščajo.«
Včeraj je bil imenovan tudi nov pokrajinski svet SSk, ki bo na prvi seji določil pokrajinskega predsednika, tajništvo in tajnika. Na tem mestu naj bi bil potrjen Julijan Čavdek, ki se mu je v petek zvečer Ter-pin posebno zahvalil. »Julijan Čavdek se je izkazal za odličnega tajnika, saj je pokazal
organizacijske in pogajalske sposobnosti. Ob tem je reaktiviral goriško in mladinsko sekcijo,« je povedal Terpin.
Na petkovem uvodnem delu kongresa so spregovorili tudi drugi predstavniki strank. Po Čavdkovem tajniškem poročilu je najprej posegel občinski svetnik stranke Levica ekologija in svoboda Livio Bianchini, ki je izrazil prepričanje, da lahko enotna leva sredina zmaga prihodnje upravne volitve. Gaetano Valenti, deželni svetnik Ljudstva svobode, je omenil problematiko ukinitve rajonskih svetov, ki bi jih po njegovem lahko nadomestili z drugimi organi ali združenji, ki bi temeljili na kulturnih vezeh. Pokrajinski podtajnik DS Diego Moretti je spregovoril o doprinosu federativnega pakta med DS in Ssk in izpostavil, da mora biti leva sredina nujno enotna, če želi premagati desno sredino. V imenu slovenske komponente DS je posegel njen pokrajinski koordinator Aleš Wal-tritsch, ki je ocenil, da se je pakt med Ssk in DS obrestoval, zato je naravno, da se naveza nadaljuje, v deljenosti Slovencev med različnimi strankami pa v nasprotju s Čavdkom ne vidi problema: »Družijo nas nekatere vrednote, obstajajo pa tudi razlike. Ta raznolikost pogledov je med drugim moč leve sredine. Treba pa bi se bilo bolj soočati o problemih in predlogih,« je povedal Waltritsch. Drugačnega mnenja je bil deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, po katerem bi morali biti Slovenci povezani: »Dobre odnose je treba okrepiti, potrebni pa so prizadevanje, skupni programi in politična volja,« je povedal deželni svetnik.
S povzetkom svojega volilnega programa je nastopil Giuseppe Cingolani, ki je zatrdil, da leva sredina lahko naredi iz Gorice kraj, kjer se bo gradila nova Evropa. »Potrebna sta nov razvojni model in nov odnos do okolja. Staviti moramo na obnovljive vire energije, nove metode za upravljanje z odpadki in ustvarjanje delovnih mest, saj drugače tu ne bo prihodnosti za našo mladino,« je povedal Cingolani, po katerem so pozdravili tudi Rudi Merljak, predstavnik urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, pokrajinski tajnik SSk za Tržaško Peter Močnik ter Tomaž Pavšič, bivši slovenski konzul in predstavnik Svetovnega slovenskega kongresa. (Ale)
prostovoljci
Utrditi želijo sodelovanje z institucijami
Čez tisoč združenj prostovoljcev, ki deluje v Furlaniji-Julijski krajini, si v evropskem letu prostovoljstva želi izboljšanja in utrditve odnosa s krajevnimi institucijami. Tako piše v dokumentu, ki ga je odobrila skupščina združenj prostovoljcev, ki je potekala včeraj v okviru mednarodne konference »Italija, Srednja Evropa in Jugovzhodna Evropa: prostovoljstvo in institucije«, ki se bo danes zaključila v Gorici. V odobrenem dokumentu je skupščina, ki ji je predsedoval deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine za prostovoljstvo Roberto Molinaro, izpostavila, da je treba ovrednotiti vsakdanje delo prostovoljcev v krajevnih skupnostih, ovrednotenja pa je vreden tudi doprinos številnih občanov, ki jim je družba pri srcu. Skupščina zato vabi občinske svete, pokrajinske svete in deželni svet k razpravi in sprejetju resolucije, ki so jo sestavili včeraj. Odbornik Molinaro je zagotovil, da bo dokument naslovil na vse krajevne uprave in deželni svet ter spodbudil razpravo o njegovih vsebinah. Resolucija predvideva spodbujanje vseh oblik prostovoljnega dela, spoštovanje avtonomnosti in svobode prostovoljcev, približevanje mladih prostovoljstvu ter širjenje novih oblik sodelovanja in »skupnega upravljanja« za izboljšanje odnosa med občani in institucijami.
gorica - Trgovci s Korza Verdi vztrajno zbirajo podpise
Za peš cono doslej 97% podpisnikov Romoli: »Decembra bomo poskusili«
V trgovinah in lokalih vzdolž Korza Verdi v Gorici, kjer potekajo temeljita obnovitvena dela, še naprej in vztrajno zbirajo podpise Goričanov, s katerimi nameravajo utemeljiti zahtevo po zaprtju obnovljene ceste prometu in po ureditvi peš cone. Doslej so zbrali preko štiristo podpisov - radi bi jih zbrali še vsaj enkrat toliko ali celo tisoč -, kar 97 odstotkov podpisnikov pa se je izreklo za peš cono. To je seveda dalo vetra v jadra trgovcev, ki za svojo zahtevo izhajajo predvsem iz skoraj presenetljive ugotovitve, da kljub delavcem, pregradam, netlakovanemu cestišču in vseh vrst oviram, se je na odseku
Korza med Ulicama Diaz in Crispi že danes povečal pretok pešcev. Upad klientov tako v trgovinah kakor v lokalih je zato manjši, kot so zaskrbljeni trgovci sprva predvideli, to pa jih je spodbudilo, da so s svojo zahtevo še glasnejši. Prepričani so, da naklonjenost peš coni narašča tudi v občinski upravi.
»Znano je, da načeloma temu ne nasprotujem,« je včeraj potrdil prvi občan, Et-tore Romoli, ki ankete sam ni podpisal, s svojim podpisom pa jo je podprla županova hči. »V kolikor bodo dela končana ravno v času, ko bo Korzo postal prizorišče decembrskega prazničnega dogajanja, bomo cesto ek-
sperimentalno zaprli prometu. Tedaj bomo videli, če se bo peš cona obnesla,« je napovedal župan in potrdil, da je prejel pismo z uradno zahtevo trgovcev, na katerega pa se še ni odzval. To bo storil v prihodnjih dneh, v svojem odgovoru pa bo izrazil pripravljenost na poskusno zaprtje Korza v pred-prazničnem obdobju.
Medtem Verdijev korzo, ki ga še zaseda gradbišče, dobiva nov videz. Namestili so svetila, nadaljuje se tlakovanje pločnikov in cestišča, večina trgovcev pa upa, da bodo z obnovljeno ulico tudi trgovine in kavarne zaživele kot še nikoli prej.
SEMPETER
Sunki burje odnesli tudi streho marketa
Pod sunki vetra, ki je v petek razsajal na Goriškem, niso padala le drevesa, cestni znaki in ponekod v Gorici celo leteli strešniki. Precejšnjo škodo so utrpeli tudi v šempetrskem marketu Eurospin, s katerega je burja odnesla streho. Ker se je nad poslopjem znesla med delovnim urnikom, je med kupci v trgovini povzročila velik preplah. Gasilci so okolico zavarovali in prekrili blago, da bi preprečili še večjo škodo. Market je bil zaprt tudi včeraj, dostop v njegovo bližino pa prepovedan zaradi še vedno odkrite strehe.
gorica - Štetje
Waltritsch: Izkoristimo slovenske popisnice
»Pomembno je, da možnost izpolnitve vprašalnikov v slovenskem jeziku dosledno izkoristimo.« Tako poziva slovenska koordinacija v Demokratski stranki (DS) vse Slovence v Italiji, ki bodo v prihodnjih dneh kot ostali prebivalci odgovarjali na vprašanja, ki jim jih bo v okviru 15. splošnega popisa prebivalstva postavil zavod Istat. »S popisom bomo zabeležili naše današnje stanje in početje. Z izpolnjevanjem vprašalnikov, ki imajo 35 ali 84 vprašanj, bomo prispevali k spoznanju življenja in nagnjenj vseh prebivalcev Italije, ne glede na državljanstvo. Slovenci bomo tudi letos lahko izpolnili vprašalnike v našem jeziku,« opozarja goriška koordinacija Slovencev v DS.
»Vprašalnike v slovenščini so občinam, ki so v celoti ali delno vključene v seznam zaščitnega zakona 38/01, začeli pošiljati v prejšnih dneh, tako da se bo njihova dostava na dom začela v naslednjem tednu. Dostavljali jih bodo skupaj z italijansko inačico, na kateri sta med drugim tudi zapisana koda in vstopno geslo za izpolnitev preko spleta, tako da vprašalnika v italijanščini ne smemo zavreči. Letošnja velika novost je ravno možnost izpolnitve vprašalnika tudi na spletu: to lahko opravimo tudi v slovenščini, ne glede na kraj prebivališča. V Doberdobu, Sovodnjah, Števerjanu in v drugih občinah, ki so v celoti zaobjete v območje izvajanja zakona 38, bodo občinsko osebje ali popisovalci dostavili pole v obeh jezikih. Ker morajo vprašalnike izročiti osebno, je pomembno, da vsi zahtevamo tudi slovensko inačico. Isti postopek raznosa bo veljal v štirih rajonih občine Gorica, ki so vključeni v območje, ki je določeno po zaščitnem zakonu, in sicer Svetogorska-Placuta, Pev-ma Oslavje Štaver, Podgora in Štandrež. Tu bodo po vsej verjetnosti od srede dalje začeli deliti vprašalnike in na nas je, da zahtevamo izročitev gradiva v obeh jezikih. Vprašalnikov v slovenščini v Gorici ne bo zmanjkalo: zaenkrat so jih tiskali nekaj nad 3.000, po potrebi lahko dobavijo dodatne.«
V ostalih predelih Gorice bodo občani v prihodnjih dneh dobili na dom vprašalnike samo v italijanskem jeziku, za izpolnitev slovenskih pa bodo meli na voljo tri možnosti: »Vprašalnik lahko izpolnimo kar na spletu, ga osebno dvignemo na občini ali pa vprašamo, naj nam ga dostavijo na dom. Prva možnost je verjetno najbolj enostavna, saj v tem primeru neposredne povezave med vprašanji razpolovijo čas, ki je potreben za izpolnitev vprašalnika. Druga opcija pride predvsem v poštev, če želimo čim prej izpolniti vprašalnik. Od jutri dalje bo namreč v prostorih bivših konjušnic na notranjem dvorišču občinske palače deloval zbirni center za popis prebivalstva, kjer lahko dvignemo vprašalnik v slovenščini (italijanskega ni treba vrniti). Tu imajo sedež usposobljeni popisovalci, ki so na razpolago za katerakoli pojasnila in bodo odgovarjali tako osebno kot telefonsko v italijanskem, slovenskem ali furlanskem jeziku,« navaja slovenska koordinacija v DS. Za informacije v slovenščini je tna voljo tel. 0481 383690 - 691 -692. Med 30 popisovalci jih je vsaj šest z znanjem slovenščine, zato večjih težav ne bi smelo biti. Pokrajinski koordinator Slovencev v DS Aleš Waltritsch, sicer občinski svetnik v Gorici, je poleti večkrat opozoril na potrebo po zaposlitvi primernega števila popisovalcev z znanjem slovenščine. »Lahko rečemo, da so ti apeli prispevali k temu, da je občina imenovala zadovoljivo število slovenskih popisovalcev,« ocenjuje koordinacija.
Kaj pa če želimo dobiti slovensko polo na dom? »V tem primeru lahko pokličemo na omenjene številke in vprašamo, naj ga nam dostavijo, drugače pa lahko počakamo vsaj do 20. novembra, ko zapade prvi rok za oddajo vprašalnikov. Od 21. novembra dalje bodo namreč popisovalci potrkali na vrata vseh, ki niso še oddali vprašalnikov. Takrat naj bi popisovalci imeli s seboj tudi pole v slovenščini. Za pomoč pri izpolnitvi vprašalnika v slovenščini pa je vsekakor bolje, da našo zahtevo vnaprej javimo,« opozarja slovenska koordinacija in zaključuje: »Z dejanskim začetkom popisa bomo videli, če se bodo pojavili dodatni problemi, za reševanje katerih se bo DS pozorno zavzemala.«
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 9. oktobra 2011 1 1
Iz Sovodenj v bolnišnico
Starejši moški se je včeraj ponesrečil na svojem domu v Sovodnjah. V nepojasnjenih okoliščinah je padel na hrbet in pri tem udaril z glavo ob tla. V Ulico 24. maja, kjer moški stanuje, je okrog 15. ure prihitelo osebje službe 118 z re-šilcem. Ranjenca so intubirali, nato pa je v bližini hiše pristal tudi helikopter, ki ga je odpeljal v videmsko bolnišnico. Moškega so sprejeli na zdravljenje zaradi pretresa možganov, prognoza še
Občina sklicuje krajane
Doberdobski občinski odbor sklicuje javno srečanje s prebivalci Jamelj in Sa-bličev jutri, 10. oktobra, ob 18.30 v večnamenskem središču društva Kre-menjak v Jamljah, zato da bi prisluhnil predlogom domačinov glede javnih del, ki naj bi jih občina opravila na tem območju z denarjem od prodaje nekaterih jusarskih površin.
Ribe in meso za v koš
Tržišld karabinjerji so v noči med petkom in včerajšnjim dnem izvedli akcijo, v okviru katere so v spremstvu oddelka NAS iz Vidma pregledali štiri javne lokale. V enem izmed teh, ki ga upravlja tuj državljan, so zasegli kar 250 kilogramov rib in mesa, ki niso bili sveži.
Tatovi ne mirujejo
V	noči na petek je neznanec z dvorišča avto hiše v Kromberku ukradel osebni avtomobil znamke Bmw 525D. Vozilo je bilo odjavljeno iz prometa in tako brez registrskih tablic. Podjetje je oškodoval za 18.000 evrov. Počivali niso niti vlomilci: neznanec je vlomil v gostinski lokal v okolici Nove Gorice, raz-gledal se je po prostorih in nato ukradel blagajno z 2.000 evri gotovine. (km)
Baskovska pesem
V	okviru koncertne sezone bo v petek, 14. oktobra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž gostoval mladinski pevski zbor Leioa kantika korala. Gre za eno izmed vodilnih baskovskih in španskih mladinskih zborovskih skupin, ki je z nekonvencionalno programsko usmeritvijo in izvajalskim nivojem dosegla mednarodni sloves in mnoge skladatelje navdihnila, da so pisali zanjo; informacije na tel. 0481-531445 in in-fo@kclbratuz.org.
Iščejo 6 prostovoljcev
Pri ARCI Servizio Civile Gorica bodo izvedli selekcijo za šest prostovoljcev, ki bodo za obdobje enega leta sodelovali pri projektu »Attiva-mente«. Na razpis se lahko prijavijo mladi med 18. in 28. letom; prošnje sprejemajo na sedežu ARCI Servizio Civile (ZSKD in ZSŠDI, Korzo Verdi 51 v Gorici) do 21. oktobra do 14. ure. Več informacij je na spletni strani www.arciserviziocivile.it, na voljo pa sta tudi tel. 334-1520179 (ob četrtkih med 15. in 17. uro) in naslov gorizia@arciserviziocivile.it.
Razstava podaljšana
Novogoriška razstava »Gorica in Nova Gorica - Preko 100 let zgodovine z vlakom« bo zaradi velikega zanimanja odprta tudi jutri in v torek med 9. in 17. uro; obiske naj skupine najavijo na tel. 00386-41813902 (Matjaž Marušič) ali 00386-40332465 (Bernard Bratož).(km)
Repriza Mode iz baula
V	Prvačini bodo danes ob 16. uri najprej slovesno odprli večnamenski prostor v prizidku Doma krajanov, uro kasneje pa Društvo žena Prvačine pripravlja obogateno reprizo modne revije in niza slik iz življenja aleksandrink »Moda iz baula« v Sokolskem domu v Prva-čini. (km)
Drevi orientalski plesi
Drevi ob 19. uri bo na odru Kulturnega doma v Gorici vabljiva predstava »Bellydance Infusion Projekt« plesne skupine Amaya Dance Company, ki jo sestavljajo plesalke iz raznih evropskih dežel.
gorica - Koncert
»Bodečenežne« pevke nocoj v centru Bratuž
Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha, ki jo vodi Mateja Čer-nic, bo drevi ob 19. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž pričarala zborovski večer »za vse okuse«. Gre za celovečerni koncert, s katerim bodo mlade pevke ponudile publiki vpogled v širok repertoar, ki so ga naštudirale v zadnjih letih. Koncert spada v sklop pobud ob predstavitvi prve zgoščenke vrhov-skih deklet. CD nosi ime Bodečenežno in zaobjema heterogen nabor pesmi, ki jih je vokalna skupina izvajala v zadnjih sezonah. Gre za slovenske ljudske na-peve in njihove sodobne priredbe, pomembno vlogo igra tudi sakralna glasba, zanemarile pa niso niti modernih slovenskih skladb in svetovnih klasikov. Pesmi svojevrstno povezuje naslov, saj se dekleta z dirigentko ukvarjajo zdaj z bodečimi, zdaj z nežnimi melodijami. Zgoščenko bo na nocojšnjem večeru predstavil zborovodja in glasbenik Mirko Ferlan, koncert pa bo potekal v sodelovanju z režiserjem Frankom Žerjalom. Dekleta bodo koncertni niz sklenila v soboto, 15. oktobra, ob 20.30 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Gre za pobudo, ki bo potekala ob organizacijski pomoči devinskega zbora Fantje izpod Grmade. (ač)
[1] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
ä Gledališče
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: danes, 9. oktobra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Markolfa« (Dario Fo) v režiji Sergeja Verča, nastopa KD Rudija Jedretiča - Ribno pri Bledu; prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža danes, 9. oktobra, od 11. do 12. ure pri blagajni, informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE je naslov lutkovne predstave v izvedbi skupine O'Klapa, ki jo prireja društvo Danica v soboto, 15. oktobra, ob 17. uri v KŠC Danica na Vrhu; pevski uvod otroškega zbora Sovodnje.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.00 - 22.00 »Ex: amici come prima«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 19.50 -22.00 »Jane Eyre«.
Dvorana 3: 15.30 - 17.30 »I Puffi«; 20.00 - 21.40 »Carnage«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Ex: amici come prima«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Jane Eyre«.
Dvorana 3: 17.30 »I Puffi«; 20.00 -21.40 »Carnage«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.10 »Ex: amici come prima«. Dvorana 2: 15.30 - 17.20 »I Puffi« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »Blood Story«. Dvorana 3: 16.20 - 18.15 - 20.15 -22.15 »Final Destination 5« (digital 3D).
Dvorana 4: 16.00 - 18.00 »Baciato dalla fortuna«; 20.10 - 22.10 »Drive«. Dvorana 5: 15.50 - 17.40 - 20.00 -22.00 »A Dangerous Method«.
JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Ex: amici come prima«. Dvorana 2: 17.30 »I Puffi« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »Blood Story«.
jamlje
Pohod brez meja
Odpravili se bodo na Sela na Krasu
V nedeljo, 16. oktobra, bo na Se-lah na Krasu in v Jamljah tradicionalni Kraški krožni pohod. Jameljski kulturni delavci društva Kremenjak in Se-ljanski prosvetni delavci društva Dren si prizadevajo, da bi tradicionalni pohod stekel na čim prijetnejši način s ciljem, da bi pripomogli k rušenju še vedno motečih miselnih pregrad. V času, ko mejniki ne predstavljajo več vir preglavic, se bodo lahko planinci sprehajali preko in vzdolž meje brez občutka tesnobe zaradi pretečih kontrol državnih organov. Letošnja izvedba pohoda se bo začela v Jamljah, kjer bodo odborniki društva Kreme-njak pri večnamenskem kulturnem centru od 9. ure dalje vpisovali udeležence, ob 10. uri pa bo start. Po-hodniki se bodo povzpeli do Sel na Krasu, kjer jim bodo ob 11. uri v nekdanji osnovni šoli postregli z malico. Nato se bodo odpravili proti Jam-ljam po starem kolovozu, ki je nekoč povezoval Sela z Jamljami. Prihod v Jamlje je predviden za 13. uro. Po kosilu se bodo gostje pomerili v družabnih igrah za prehodni pokal, sledila bo zabava s plesom. Organizatorji priporočajo primerno obutev in veljavni osebni dokument.
Dvorana 3: 18.15 - 20.15 - 22.15 »Final Destination 5« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 »Baciato dalla fortuna«; 20.10 - 22.10 »Drive«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »A Dangerous Method«.
□ Obvestila
M Koncerti
gorica - GMD
Zgodovina Kobariške na 328 straneh
Knjiga Kobariško berilo, ki je pravkar izšla pri Goriški Mohorjevi družbi v sodelovanju z občino Kobarid, prinaša na 328 straneh obilico zanimivega branja o zgodovini in značilnostih Kobariške. Zgodovinar in sociolog Peter Stres je v njej zbral različna besedila približno 122 avtorjev, ki predstavljajo izbor najzanimivejših opisov in poročil o dogajanju na Ko-bariškem, od prve omembe Kobarida leta 1181 do druge svetovne vojne oz. priključitve Kobariške k Jugoslaviji. Novejše gradivo, ki je nastalo po drugi svetovni vojni, je objavljeno le v omejenem izboru. Poleg neobjavljenih in že objavljenih tekstov različnih avtorjev pa prinaša še bibliografijo msgr. Franca Rupnika, dolgoletnega kobariškega dekana, in tri prispevke Andreja Vovka o razširjenosti dejavnosti Mohorjeve družbe in Slovenske matice na Kobariškem ter o članstvu Družbe sv. Cirila in Metoda na Kobariškem. Knjiga je bogato slikovno opremljena. Avtor velikega dela fotografij je prvi kobariški fotograf Franc Stres, čigar posnetki segajo v prva desetletja 20. stoletja. Predstavitev bo jutri ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici.
:J Čestitke
SPDG prireja za društvene člane program splošne rekreacijske telovadbe ob sredah med 19.30 in 20.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici pod vodstvom Dušana Carlija. Prvi trening bo v sredo, 12. oktobra; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon).
SPDG priredi v nedeljo, 23. oktobra, vsakoletno druženje ob kostanju na domačiji Štekar v Števerjanu od 12. ure do mraka. Ob priložnosti bosta pohod in vožnja z gorskimi kolesi, start bo v Podgori.
UTE - Univerza za tretje starostno obdobje iz Gorice obvešča, da bodo s ponedeljkom, 10. oktobra, začeli z vpisovanjem za akademsko leto 2011-12; ob ponedeljkih med 9.30 in 11.30 ter med 16. in 18. uro, ob sredah med 16. in 18 uro, ob torkih, četrtkih in petkih med 9.30 in 11.30.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi na ba-klado, katere izkupiček je namenjen vzdrževanju centra Via di Natale v Avia-nu; v soboto, 15. oktobra, ob 19.30 odhod izpred občine, cilj v župnijski dvorani.
V PRENOVLJENIH PROSTORIH DOMA ANDREJA BUDALA v Štandrežu potekajo v organizaciji KD Oton Zupančič in v sodelovanju s slovenskim športnim društvom Vadba+ raznovrstne vadbe: spro-stilna telovadba (Dorella Cingerli, ob sredah 17.30-18.30), joga (Alessandra Si-moneti, ob sredah 20.30-22.00), pilates (Suzana Komel, ob ponedeljkih 19.0020.00 in sredah 20.00-21.00 ), zumba (Suzana Komel, ob torkih 19.00-20.00 in petkih 18.00-19.00) in spinning (Boris Nar-din, ob ponedeljkih 20.15-21.10 in sredah 19.00-19.50). Interesenti se lahko vpišejo na enega ali več tečajev, tudi pred začetkom vadbene ure, možne so enkrat ali dvakrat tedenske ter kombinirane vadbe; informacije po tel. 347-8800556 ali na suzana.komel@tmail.si.
SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 6. novembra, v gostilni Štirna v Opat-jem Selu od 13. ure dalje; vpisovanja (do 30. oktobra) po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in 0481-78192 (Jožko Vižintin).
M Izleti
KOBARISKO BERILO
ZGODBE, PRIČEVANJA, POEZIJA, PROZA
Zbral in uredil Peter Stres
V ponedeljek, 10. oktobra 2011, ob 17. uri v galeriji Ars, Travnik 25 v Gorici
0 knjigi bosta govorila Peter Stres in Marjeta Pisk
Novopečeni zdravnici TJAŠI iz srca čestitamo tata, mama, sestra Ivana in Matteo, Jan, noni Vera in Jelka, tete in strici vsi.
Poleg harmonike in muzikologije zdaj imamo še klavir. Iskrene čestitke MANUELUFIGLJUza odlično diplomo iz klavirja na Videmskem konservatoriju - Starši in sorodniki.
JAN se je rodil, mamico in očka je razveselil. S presrečno družinico se veselimo, vsega lepega jim želimo in tudi ta teden na feštopohitimo. Vaša klapa.
Ob rojstvu malega JANA čestitamo Matjažu in Katji in vsem trem želimo vse najlepše. Kulturno društvo Sabotin
Katja in Matjaž se od sreče smeji-ta, ko malega JANA v objemu držita. Člani društva Rupa-Peč čestitajo dru-žinici in ji voščijo veliko srečnih dni in noči.
Jutri praznuje naša MICAELA 7. rojstni dan. Da bi bila vedno tako vesela in nasmejana ji želijo in v Mikole skupnopraznovat hitijo nona bis, nona in nono, Christian in Ilenia.
H Šolske vesti
ŠOLA ZA STARŠE: Dijaški dom Simon Gregorčič vabi starše na 1. srečanje v tem šolskem letu iz ciklusa »Šola za starše«. V ponedeljek, 10. oktobra, ob 18. uri bo v Dijaškem domu na Svetogorski ulici (Ul. Montesanto 84) v Gorici predavala priznana psihologinja Zdenka Zalokar Divjak na temo »Starši-otrokov najboljši učitelj; pomembnost postavljanja pravil in mej v vzgoji«; informacije po tel. 0481-533495 med 13. in 19. uro, vzgojitelji Dijaškega doma bodo med predavanjem zagotovili varstvo otrok. AŠKD KREMENJAK prireja začetniški in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike, ki ga bo vodil Andrej Gropajc. Sestanek in vpisovanje v sredo, 12. oktobra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jam-ljah, začetek tečajev 19. oktobra; informacije po tel. 338-5755060 (Bruna).
0481-78398), gostilni Ivica (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 380-4203829).
SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom po zgornji Vipavski dolini v nedeljo, 16. oktobra. Prijave po tel. 328-4721305 (Karlo) in 0481-82273 (Roberta).
0 Prireditve
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predavanje »Avstroogrska letališča na Soški fronti 1915-1917« zgodovinarja Matjaža Ravbarja 11. oktobra ob 20. uri v gradu Kromberk.
V	KNJIŽICI V RONKAH prirejajo pravljične popoldneve za otroke od 3. do 7. leta starosti med 17. in 18. uro: 13., 20. in 27. oktobra v sloveščini, 12., 19. in 26. oktobra pa v italijanščini.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju s KRUT-om vabi člane in prijatelje na prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 23. oktobra. Zjutraj bo krajši izlet s postankom v Go-narsu za poklon žrtvam in v Palmanovo. Kosilu v Ogleju bo sledila vožnja v Gorico, kjer bodo v Kulturnem domu ob 17. uri nastopili upokojenski zbori Primorske; informacije in prijave po tel. 0481 532092 (Emil D.) in 0481 390688 (Saverij).
ZDRUŽENJE AMA - LINEA DI SCONFINE prireja srečanje z Ginom Pipio z naslovom »Cantautori: Poeti?« v prvem delu v ponedeljek, 10. oktobra, med 16.30 in 18. uro v hiši Ascoli v Ul. Ascoli 1 v Gorici in v drugem delu v ponedeljek, 17. oktobra.
SKRB ZA ZDRAVJE JE NAŠA DOLŽNOST: občina Sovodnje in Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj vabita na predavanje o boju proti raku dojk, drugih oblikah raka in preventivi v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, Prvomajska ulica. Spregovorili bosta zdravnica Mojca Sen-čar, predsednica slovenskega Združenja »Europa Donna« in medicinska sestra Tatjana Kumar, članica upravnega sveta.
0 Mali oglasi
V	PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913.
Pogrebi
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 10. oktobra, ob 20.15 koncert pihalnega kvinteta Slo-wind; informacije na spletni strani www.kulturnidom-ng.si.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
za Goriško prireja v soboto, 5. novembra, tradicionalno martinovanje z izletom v hrvaško Istro, deželo oljčnih nasadov, oljčnega olja, tartufov in refoška. Vpisujejo po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-882183 (Dragica), 0481-390697 (Marija) in 3471042156 (Rozina); na račun 20 evrov.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 12. novembra, enodnevni avtobusni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršutarne v San Da-nieleju in ogled gradu v Villalti; vpisovanje do 25. oktobra v trgovini Mila (tel.
JUTRI V TURJAKU: 11.00, Giovanna Sabbadin vd. Olivo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA
AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina Q8 - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA
ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE
FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA
ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ
AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN
ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris)
ŠTARANCAN
SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN
TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA
AGIP - Ul. III Armata 58
12
Nedelja, 9. oktobra 2011
GORIŠKI PROSTOR
/
dobrovo - Razstava ob dvajsetletnici prenove gradu
Mušič in Maleš sta se znova sešla
Kučan: Med slovenskim osamosvajanjem Mušič posredoval pri Mitterrandu
Z razstavo prijateljev in sodelavcev Zorana Mušiča in Mihe Maleša so v petek na Dobrovem počastili 20. obletnico prenove gradu, za Brice pomembnega stičišča, kjer gostijo kulturne, družabne in politične prireditve. Pred dvema desetletjema so v gradu Dobrovo odprli tudi edino stalno Mu-šičevo zbirko na svetu, kjer je razstavljenih 134 mojstrovih grafik. V petek so se tam znova sešli ljudje, ki so tedaj pri tem odigrali pomembno vlogo: Nelida Nemec, Dušan Ši-nigoj, Milan Kučan in drugi. Znova pa sta se, simbolno vsaj, sešla tudi prijatelja Mu-šič in Maleš. Njuna prepletajoča se zgodba se obiskovalcem razkrije tako prek prvič razstavljenega dokumentarnega gradiva - pisem in razglednic - kot prek zgodnjih Mu-šičevih del iz Maleševe zasebne zbirke. Srečata se tudi na pariških ulicah in beneških vedutah - v mestih, ki sta ju doživljala oba.
Petkovo odprtje razstave je bilo polno prepletajočih se spominov na preteklost in na pomembne mejnike v slovenski zgodovini. Spominov na vrhunce slovenske umetnosti, ki so jo naši umetniki ponesli v svet, in spominov na trenutek, ko se je rodila država. Oboje se navezuje tudi na zgodbo gradu Dobrovo. »Zaradi osamosvojitvene vojne smo morali namreč odprtje prenovljenega gradu zamakniti na jesen,« se spominja sedanji župan briške občine, Franc Mužič. Svoje osebne spomine na Mušiča pa je pred polno viteško dvorano v gradu Dobrovo delil tudi Milan Kučan, ki je pred dvema desetletjema kot tedanji slovenski predsednik odprl prenovljeno poslopje: »Zoran Mušič je velik umetnik, v svetu verjetno najbolj poznan slovenski umetnik, ki je bil in vedno ostal tudi velik Slovenec. Spomnim se, ko sta Nelida Nemec in Dušan Šinigoj, hodila k njemu, da je poklonil Sloveniji in Dobrovemu ta svoj ciklus, ki je sestavni del stalne zbirke. Bil sem vesel, da je to uspelo - skratka tihotapljenje v znamenju jugoslovanskih in italijanskih oblasti,« je povedal Kučan. Tudi njegovi spomini na Mušiča so povezani s slovenskim osamosvajanjem: »Ko je šlo za slovensko priznanje in sporočanje resnice o slovenskem osamosvajanju, o tem, zakaj je razpadla Jugoslavija, je bilo pomembno najti kanale, po katerih bi prenesli to sporočilo, ki so bili sicer zaprti. Takrat sem se spomnil na prija-
t¿jJÁ
Milan Kučan si s spremljevalci ogleduje vitrino s pismi in Maleševo spominsko knjigo
foto k. m.
teljstvo med Zoranom Kržišnikom in Zoranom Mušičem. Kržišnik mi je nekoč pripovedoval, da je Mušič intimni prijatelj s francoskim predsednikom Frangoisom Mit-terrandom. Takrat je poprosil Mušiča, če bi lahko posredoval pri tem, da pridemo do njega. Rekel je: "Z njim se nikoli ne pogovarjam o politiki in svojega prijateljstva z njim nikoli ne izrabljam. Toda ker gre za Slovenijo, bom poskusil." Tako sem takrat prišel na Elizejske poljane v predsedniško palačo na dolg pogovor z Mitterrandom, ki iz zgodovinskih razlogov kot Francoz ni bil naklonjen razpadu Jugoslavije. Toda na koncu pogovora mi je dejal: "Če hočete imeti svojo državo, jo boste pa imeli!" In tako se je tudi zgodilo.«
Naslednji stik s slikarjem je bil leta 1995, na Mušičevi veliki retrospektivi v Grand Palaisu v Parizu. Razstavo sta takrat skupaj odprla Kučan in Mitterrand. »Na koncu postavitve njegovih slik v ogromni dvorani, so bila tudi ogromna platna, za katera mi je rekel: "Veš, to slikam že bolj po spominu, ker ne vidim. Te slike bi rad videl v Sloveniji." Da je bil res Slovenec, dokazuje tudi naslednje: v času italijanske okupacije Slovenije, se je podpisoval Zoran Mu-šič. S strešicami,« dodaja Kučan.
Razstava, ki je nastala v sodelovanju
Galerije Furlan iz Črnuč in Goriškega muzeja na Kromberku, bo odprta do 15. februarja. Na njej se predstavlja zgodba o prijateljstvu med Malešem in nekaj let starejšim Mušičem. Vezni člen s stalno razstavo predstavlja manjša zbirka Mušičeve grafike in risbe. Ker gre za najzgodnejša Muši-čeva dela in v nekaj primerih celo edine grafične odtise, je dodatek vreden posebne pozornosti, kot tudi unikatna spominska knjiga, ki jo je za hčer Travico uredil Maleš in v njej zbral zapise slovenskih in jugoslovanskih literatov ter avtoportrete slikarjev tistega časa. Maleš se predstavlja s slikami Benetk in Pariza, mest, ki ga znova približujeta Mušiču. Glavnina razstavljenih del -tako Mušičeve grafike in risbe iz Maleševe zbirke kot Malešev pariški opus iz leta 1951 ter spomini na Benetke iz tridesetih let minulega stoletja - izvira iz Maleševe zapuščine, ki jo hrani umetnikova hči Travica Maleš Grešak. Po njeni zaslugi je prav tako skrbno urejena fotodokumentacija, arhiv revij Umetnosti in korespondenca, katere del je prvič na ogled javnosti. Med zanimivejšimi je tudi fotografija poslikanega keramičnega krožnika. Gre za Mušičevo delo, ki se v originalu ni ohranilo, saj ga je menda avtor uničil.
Katja Munih

SERRAMENTI PUNT% RAM
Nove zasteklitve
z visoko termično izolacijo za državni prispevek 2011 v višini 55% z oznako CE.
PUNTO RAM SERRAMENTI ul. Colombara di Vignano, 8 Industrijska cona Ospo - Milje (TS)
Razstavno-prodajni salon
V NAŠEM RAZSTAVNO-PRODAJNENI SALONU NAJDETE TUDI:
blindirana vrata in notranja vrata najboljših znamk, zavese za okrasitev vašega doma, komarnike, žaluzije, rolete, tende, sekcijska in dvižna vrata...
OGLEJTE SI NAS NOV
KAKO DO NAS?
S +39.040.231611 A +39.040.231141 @ info@puntoram.it Ea www.puntoram.it

sovodnje - Pri kulturnem društvu
V svoji sredi želijo srečevati nove obraze
Ob Martinu tudi tržnica ter pohod na Cerje in Fajtov hrib
Tudi pri kulturnem društvu Sovod-nje je nova sezona v polnem teku. Z oktobrom so se začele pevske vaje otroškega zbora, in sicer ob sobotah od 10.45 dalje; pod taktirko izkušene Jane Drasič prepevajo v njem otroci iz vrtca in osnovne šole. Prvič bodo nastopili 1. novembra ob polaganju venca k sovodenjskemu spomeniku padlim, nekaj dni kasneje pa pri Kulturnem domu v okviru martinovanja. Skupina srednješolcev se bo tudi letos preizkušala na odrskih deskah pod vodstvom Maje Devetak, ki je z mladimi že uprizorila več krajših gledaliških iger (informacije pri Maji na tel. 328-258094033). Jutri, 10. oktobra, ob 20.30 bo prvo srečanje skupine trebušnega plesa; mlajše in starejše domačinke so pridno vadile že lani, letos pa bodo nadaljevale s tečajem, na katerega vabijo tudi nove plesalke (informacije in prijave pri Marjetki na tel. 349-2735720).
Po prvem tečaju izdelovanja okrasnih izdelkov na pomladansko tematiko, ki so ga organizirali v marcu, je na vrsti drugi del tečaja na jesensko temo; vodila ga bo umetnica in restavratorka Silvia Micheletti. Udeleženci se bodo srečevali ob četrtkih,
in sicer 20. in 27. oktobra ter 3. novembra ob 20. uri v Kulturnem domu. Preizkusili se bodo v tehnikah crackle in shabby ter v izdelovanju mozaikov in krašenju tablic; na razpolago je še nekaj mest (informacije in prijave do 16. oktobra pri Patriciji na tel. 349-3017831). Izdelki jesenskega in pomladanskega tečaja bodo na ogled na razstavi ob tradicionalnem martinovanju, ki bo v Sovodnjah v nedeljo, 13. novembra, dopoldne. Novost letošnjega martinovanja bo tržnica: na ogled in na prodaj bodo umetniški in okrasni izdelki ter domače jedi, ki jih bodo predstavili domačini oz. skupine in društva iz sovodenjske občine (informacije in prijave pri Ljubici na tel. 329-7411459). Ob martinovanju bodo v nedeljo, 6. novembra, priredili tudi prvi Martinov pohod na Cerje in Fajtov hrib, ki se bo zaključil v kraški osmici. V programu društva so še druge pobude: tečaj modernih plesov za višješolce, tečaj južnoameriških plesov za odrasle, obisk božičnih tržnic in še marsikaj, s čimer bodo pravočasno seznanili javnost, predvsem pa upajo, da bodo v svoji sredi srečevali nove obraze.
gorica - Jutri v Feiglovi knjižnici
Mačje pravljične poti vodijo v Indijo
Martina Šole in muca Lina
V ponedeljek zadnjega septembrskega tedna je prva pravljična urica v novi sezoni Feiglove knjižnice privabila lepo skupino otrok. Po mačjih pravljičnih poteh severne Evrope sta male poslušalce pospremili pravljičarka Martina Šolc in njena sopotnica muca Lina. Martina je pravljično vzdušje pričarala že z dolgo obleko, srajčko in predpasnikom, ki so priklicali v spomin čase iz ljudskih pravljic. V velikem pletenem košu pa je sedela rdeča muca Lina, ki je otrokom zamijavkala, da jim bosta pripovedovali pravljico o mački Nikolisiti. Le-to je preganjala tolikšna lakota, da je pogoltnila veverico, volka, šolo z otroki in učiteljico vred, na nebu pa še luno in sonce. Ko je bila vsega prepolna, se je sko-talila z neba in počila, iz trebuha pa sta skočili luna in sonce ter še vsi ostali. S sukancem si je sešila raztrgani trebušček in doma dobila skodelico mleka. Odtlej ni bila več muca Nikolisita, temveč bila je samo še Sita.
Novo doživetje v knjižnici bo jutri ob 18. uri, ko bosta Martina Šolc in muca Lina popeljali otroke na krilih domišljije v oddaljeno Indijo, od koder prihaja pravljica o skrivnosti bele muce.
*
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
.. §
VABILO K ABONMAJU
ZABAVNO V NOVO SEZONO PO NAŠIH DRUŠTVIH
Adrijan Rustja
MA ME PROU PROVOCIRASTE..
igrata: Minu Kjuder in Adrijan Rustja
V PETEK, 14. OKTOBRA ob 20.30 - Na sedežu SKD Danica na Vrhu
sodeluje: SKD Danica
V SOBOTO, 15. OKTOBRA ob 18.00 - Bratinov dvorec v Gorici
(v primeru slabega vremena v baru centra Bratuž) sodelujejo: Kulturni center Lojze Bratuž, Kulturni dom Gorica in ZSKD Gorica
V PONEDELJEK, 17. OKTOBRA ob 20.30 - Avditorij v Ronkah
sodelujejo: Združenje staršev romjanske šole, SKD Jadro in SKD Tržič
V TOREK, 18. OKTOBRA ob 20.3 - V Števerjanu (Galerija 75 na Bukovju 6)
sodelujeta: SKD Briški grič in Skupina 75
ČETRTEK, 20. OKTOBRA ob 20.30 - na sedežu društva Hrast v Doberdobu iMteftvete; rVcuvrt» ekvjtw ttmt tn 5KDteierv

Nedelja, 9. oktobra 2011
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
ob razpravi o primorskem dnevniku
Naj nam zapiha
Nenavadna jesen nas je v nekaj urah pregnala tako rekoč s plaže v za ta čas bolj realne vetrovke in jopiče. Dobro za Barcolano, če jo požene ugoden veter, da bo užitka in spek-takla dovolj za vse, tako kot se spodobi. A naj mi bo z vetrom dovoljena še prispodoba kot pobožna želja: da bi iz naših logov pomagal odpihniti nepotrebne polemike in bi namesto njih prinesel dovolj modrosti in sposobnosti trezne presoje o tem, kaj naši skupnosti v tem trenutku koristi in kaj ne. Bili bi slepi in gluhi, če se ne bi zavedali resnosti trenutka in bi poglabljali spore, namesto da bi se lotili reševanja zahtevnih problemov, pred katerimi se nahajamo.
Primorski dnevnik se je v zadnjem času spet znašel v središču pozornosti javne razprave. Konec julija jo je sprožilo kritično tiskovno sporočilo Sveta
slovenskih organizacij (SSO), stališča te krovne organizacije pa je pred dnevi potrdila tudi stranka Slovenska skupnost (SSk). Ob tem smo v dnevniku objavili odgovor odgovornega urednika in časnikarjev, vrsto posegov in stališč, tako posameznikov kot predstavnikov različnih političnih dejavnikov naše skupnosti. V pogovorih za dnevnik sta svoje povedala tudi predsednik upravnega sveta naše založniške hiše in predsednik Zadruge Primorski dnevnik. Seveda smo o tem razpravljali tudi v naši redakciji.
Ne da bi ponavljal, kar je že bilo povedano, gre ob vsej tej razpravi vendarle izreči nekaj ugotovitev. Predvsem ni šlo za nikakršno »topovsko obstreljevanje«, kot so napisali tisti, ki so razpravo sprožili. Kdor se v javnosti s kritičnimi stališči loti teme splošnega interesa, mora pričakovati, da se bo kdo oglasil. Drugače bi res bili »gluha loza«, kot je pred kratkim v zanimivem ko-
mentarju zapisal Ivo Jevnikar. Dobro je, da iz takšne razprave potegnemo vse, kar je za dnevnik in našo skupnost nasploh lahko koristnega.
Morda je dobro, da se za razumevanje današnjega položaja dnevnika za trenutek vrnemo k izvoru, v čas, ko je bila pred skoraj petnajstimi leti ustanovljena Zadruga Primorski dnevnik. Takrat se je naš časopis soočal z eno najhujših kriz, kar jih je doživel v desetletjih svojega obstoja. Odločilen doprinos k pozitivnemu razpletu položaja je dalo tedanje skupno slovensko predstavništvo, ki je bilo dejanski pobudnik ustanovitve Zadruge kot novega množičnega lastnika Primorskega dnevnika.
Zaradi jasnosti in še vedno aktualne vsebine je vredno tedanje sporočilo skupnega predstavništva ponovno objaviti v celoti, tako kot je bilo objavljeno na prvi strani Primorskega dnevnika 2. februarja 1997.
Primorski dnevnik bo last vse manjšinske skupnosti - Poziv za pristop k zadrugi, ki bo prevzela časopis
TRST - Včeraj so se skupno s predstavniki novinarjev in tehničnega osebja spet srečali predstavniki skupnega slovenskega predstavništva, da bi razpravljali o prihodnosti Primorskega dnevnika. Dogovorili so se, naj bi lastništvo časopisa prevzela zadruga, ki bo odprta vsem pripadnikom slovenske manjšine v Italiji. Ob koncu srečanja so izdali sledeče sporočilo:
Ob hudi krizi, ki je ogrozila obstoj Primorskega dnevnika, smo predstavniki političnih in družbenih komponent Slovencev v Italiji, ki se prepoznavamo v skupnem predlogu zaščitnega zakona, na predlog sindikalnih zastopnikov časnikarjev in tiskarjev, poglobljeno preučili njegov položaj in možnosti za njegovo rešitev.
V zavesti o izjemnem pomenu občil v življenju in pri razvoju naše skupnosti ter o vlogi edinega slovenskega dnevnika v Italiji smo ugotovili, da se je pri Primorskem dnevniku izčrpala zgodovinska faza. Sedaj vsi čutimo potrebo po najširši prepletenosti vseh pripadnikov manjšine z ustvarjalci našega dnevnika, da bodo kljub še vedno hudi finančni stiski, zajamčeni pogoji za njegov nadaljnji obstoj in razvoj, obenem s pravico do poštene informacije v duhu odprtosti in ob upoštevanju pluralne razčlenjenosti Slovencev v Italiji.
Tako se je rodila zamisel o ustanovitvi Zadruge Primorski dnevnik, ki naj bo odprta vsem pripadnikom naše narodnostne skupnosti in ki naj prevzame lastništvo Primorskega dnevnika in družbe, ki ga izdaja z javnimi prispevki.
Delovna skupina omenjenih komponent je pripravila osnutke temeljne listine o namenih zadruge, njenega statuta in volilnega pravilnika, komponente pa so se v okviru skupnega predstavništva dogovorile še o osnovanju odbora garantov za medije vsemanj-šinskega pomena in o postopku za sorodno reševanje vprašanja, kako zagotoviti vsemanjšinsko lastništvo in uporabo nepremičnin vsemanjšinskega pomena in pripadnosti.
Prvi zbor Zadruge Primorski dnevnik bo 1. marca v Trstu. Podpisane komponente vabimo vse naše ljudi, naj podprejo to pobudo in k njej pristopijo, saj gre za zelo pomembno skupno vprašanje, same pa se obvezujemo, da jo bomo v okviru svojih pristojnosti vsestransko podpirale.
Demokratični forum Slovenska komponenta DSL Slovenska komponenta SKP Slovenska skupnost Slovenske organizacije videmske
pokrajine Slovenska kulturno gospodarska
zveza
Svet slovenskih organizacij
Po petnajstih letih se je politični spekter spremenil, nekaterih navedenih komponent ni več ali so v drugačni preobleki, a neko skupno predstavništvo vendarle obstaja, se sestaja in se oglaša v javnosti. Sam bi tak dokument prepričano podpisal tudi danes. Kot vemo, je Zadruga Primorski dnevnik potem zaživela na dogovorjenih temeljih in po pravilih, ki so veljavna še danes. S tem so bile vpeljane demokratične volitve med člani zadruge z možnostjo predstavitve več list. Na začetku sta se na volitvah predstavili dve listi, pozneje pa je po dogovoru med komponentami bila na občnih zborih predstavljena skupna lista kandidatov za odbor zadruge. Danes lahko ob vseh mož-
nih kritičnih pripombah mirne duše rečemo, da je Zadruga Primorski dnevnik najbolj množična, najbolj odprta in najbolj demokratično izvoljena ustanova, kar jih premore zamejstvo.
Drugo vprašanje je, koliko si je kdo v naši skupnosti prizadeval, da se uresničijo vsebine navedenega dokumenta, kdo je verjel v ta veliki projekt in kdo ne. Tisti, ki s sedanjim stanjem niso zadovoljni, naj najprej sebe vprašajo, kaj so naredili, da bi bil njihov položaj boljši. Glede tega so aktivno zraven vsi tisti posamezniki, ki so k zadrugi svobodno pristopili, tisti, ki so ostali zunaj nje, pa so se sami prikrajšali za besedo in možnost glasovanja. Taka so pravila demokracije. Res pa je, da so nekatere postavke iz dokumenta zašle na slepi tir: tako dogovor o odboru garantov za medije vsemanjšinskega pomena kot razprava o tem, »kako zagotoviti vsemanjšinsko lastništvo in uporabo nepremičnin vsemanjšinskega pomena in pripadnosti«.
Ob vsem tem se gre najbrž tudi vprašati, ali ni tudi delovanje zadruge po petnajstih letih potrebno novega zagona, saj sta njena vitalnost in nadaljnji razvoj nedvomno v interesu rasti in utrjevanja položaja dnevnika. Nečesa pa ni na noben način mogoče osporavati: delovanje zadruge je od ustanovitve dalje potekalo v znamenju maksimalne korektnosti in čuta odgovornosti za vlogo, ki ji je bila zaupana. Enako to velja za založniško podjetje DZP, ki se na letnih občnih zborih že trinajst let zapored predstavlja brez izgub in s skrbno uravnoteženo bilanco. Kaj to pomeni za podjetje, ki mora krmariti v položaju, ko so javni prispevki že dve desetletji enaki, poviški stroškov pa neprestani, bi moralo biti jasno vsakomur. Ni veliko ustanov v zamejstvu, ki se lahko ponaša s takšnim rezultatom.
Nazadnje naj se dotaknem še vsebine dnevnika. Ta je, razumljivo, najpogosteje predmet razprav, kritik in komentarjev. Časnikarji jih sprejemamo različno, predvsem glede na to, kako so komentarji in kritike izražene in utemeljene. Tudi mi smo predvsem ljudje in nam ne more biti vseeno, ali se nekdo z nami pogovarja na civiliziran način, ali nas obmetava z blatom. Najprej želim povedati, da veliko ljudi ceni naše delo in nam to tudi pove. Morda pa so kritike že zaradi svoje narave glasnejše od izrazov odobravanja, včasih so po preizkušeni slovenski navadi izražene tudi na dokaj nekulturen način. Moteče so predvsem posplošene ocene, ki največkrat ne odgovarjajo resnici. Preveč ste na levi, preveč ste na desni, tega privilegirate, onega zapostavljate, obraze izrezujete iz slik, v vsebino se ne poglabljate, morali bi pisati tako in tako. Pokroviteljski nauki, ki prihajajo največkrat iz vrst politike in zlasti takšnih politikov, ki za vsako ceno iščejo v dnevniku osebno promocijo. Če je po njihovi presoji nezadostna, je takoj ogenj v strehi. Vsakdo najprej vidi samega sebe ali svojo stranko, interes skupnosti pride potem. To govorijo ljudje, ki pogosto niti ne vedo, v kakšnih razmerah delamo in kaj lahko ob omejenem številu kolektiva sploh zmoremo. Vtis je, da botrujeta pavšalnim ocenam predvsem človeška nečimrnost in nerazumevanje dejstva, da dnevnik ne more biti v službi nikogar, nobene politične opcije ali organizacije. Zaradi tega pa je tudi bila ustanovljena zadruga, če se ne motim. To ne pomeni, da smo časnikarji pri svojem delu »nevtralni« ali aseptični, pod članke se tudi podpisujemo in za njihovo vsebino prevzemamo odgovornost. Vsekakor je neodvisnost vrednota, ki se ji časnikarji ne moremo odpovedati, ne da bi bila s tem bistveno ošibljena tudi naša poklicna sposobnost in verodostojnost.
Podpiram predlog, da zadruga Primorski dnevnik priredi javno razpravo o medijih v zamejstvu, saj nismo edini. Prav je, da govorimo o vseh sredstvih množičnega obveščanja, kolikor jih premore naša skupnost. Verjamem, da je mogoče in potrebno glede tega vprašanja marsikaj doreči ali na novo opredeliti.
1 4 Nedelja, 9. oktobra
2011
43. BARCOLANA
/
NO-BORDERS TEAM - Čezmejna jadrnica
Skrita želja, zmaga v kategoriji 1
NAZDRAVILI PRI JK ČUPA
Povezali so morje in Kras
»Naše trikotno regatno polje se je začelo v mestnem jedru, ki predstavlja dodatno vrednost našega projekta. Drugo bojo smo obrnili v Sežani, kjer smo simbolično povezali našo regato z območjem onkraj meje. Danes (v petek op. a.) pa zaključujemo našo regato v Sesljanu pri Jadralnem klubu Čupa, ker želimo, da je ena od vrednot našega projekta tudi uveljavljanje športnih klubov«. Tako je zgoniški župan Mirko Sar-doč še zadnjič pred današnjim izzivom spregovoril o projektu NO-borders Team. Pri Čupi so želeli udejaniti, kar so pred časom povedali na tržaški prefekturi, in sicer povezati morje s Krasom, da bi to postalo enovita stvarnost. To so storili v petek, ko so z žlahtno kraško kapljico in kraškim pršutom ob morju nazdravili projektu. Ob priložnosti so v goste povabili Kraljico terana Marušo Rogelja, ki je dejala, da je čezmej-no sodelovanje pomembno za ovrednotenje celotnega kraškega teritorija. Na krajši slovesnosti so poleg predsednika JK Čupa Roberta Antonija, voščili uspešno regato posadki še devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret in sežanski župan Davorin Terčon.
^ostaria at putt
TIPIČNE DEŽELNE IN KRAŠKE JEDI Meso - Ribe - Divjačina Velika dvorana - Vrt
Božje polje, 14 -34010 Zgonik (TS), Tel.: 040 225324 - fax: 040 225358
OB PETKIH ZVEČER KLAVIRSKA KLASIČNA GLASBA V ŽIVO za informacije pokličite na: 348 8907655

NAŠA PRODAJALNA
GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE
FRAND0U GROUP s.ri
cHHXÄHmm
GHHD CHH»
EDIL CARSO
sne.
GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B
Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656
www.edilcarso.it ■ e-mail: edilcarso@libero.it
Certificirani po standardih ISO in člani
konzorcija KARST
Posadka No-borders team med enim od treningov
Posadka NO-borders Team bo danes na 43. Barcolani tekmovala s 13 metrov in 35 centimetrov dolgo jadrnico in je prototip RC44. Gre torej za miniature jadrnic, ki tekmujejo na prestižni America's Cup, načrt pa sta skupaj sestavila Slovenec Andrej Justin in Novozelandec Roussel Coutts. Jadr-
nica je izdelana iz karbonskih vlaken, je zelo konkurenčna in najbolje vozi s srednje močnem vetru.
Letošnjo posadko sestavljajo izkušeni jadralci in tudi mlajši perspektivni tekmovalci. Čeprav bo Alligator 2, takšno je namreč ime jadrnice, tekmovala pod zastavo JK Čupa, sesta-
zidaric
vljajo posadko tudi člani TPK Sirena. Jadrnico bo na 43. Barcolani krmaril Čupin trener Matjaž Antonaz, ki je tudi tehnični vodja posadke. Vlogo skip-perja bo prevzel pobudnik projekta, zgoniški župan Mirko Sardoč, lastnik jadrnice Voja Radijovic bo navigator, predsednik JK Čupa Roberto Antoni bo skrbel za strategijo in taktiko regate. Posadko NO-borders Team 2011 sestavljajo še lastnik podjetja Moto-marine Francesco Digovic, lastnik podjetja SB Costruzioni Sladjan Bran-kovic, Čupin trener Matija Spinazzo-la, član Sirene Andrej Gregori, lastnik podjetja Idrosystem Paolo Škerk, mešana posadka 420 Sirene in Čupe Ma-tia Ugrin in Mirko Juretič ter dva profesionalna jadralca, Slovenca Vid Je-ranko in Juljan Višnjevec. Devan Košuta pa je vodil in pripravljal treninge. Prvotno sta člana posadke bila tudi Čupina jadralca v klasi 470 Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, a sta do torka na Sardiniji na pripravah z italijansko olimpijsko ekipo. Njuni vlogi sta zato prevzela Ugrin in Spinazzo-la.
Na Alligatorju 2 so pred treningi postorili določena dela, zamenjali so nekaj dvižnic in škripcev ter popravili nekatera jadra. »Veseli me, da je v posadki zavladalo pozitivno vzdušje, na treningih se je moštvo lepo uigralo in krasno deluje. Vsak trening so obrati boljši. Jadrali smo pretežno z vetrom do 15 vozlov, če bo v nedeljo malo vetra bomo zelo konkurenčni. Nismo pa poskusili jadrati z močnejšim vetrom,« je tri treninge pred regato ocenil Antonaz, ki je še pohvalil zagnanost Ugrina in Juretiča.
Posadka NO-borders Team želi izboljšati lanski rezultat (absolutno 21., 2. v kategoriji 1), skrita želja pa je zmaga v kategoriji 1. Jim bo to uspelo?
Andreja Farneti
www.primorski.eu1
Tvrtkots fEVEKICO MAKSICH y.n/.o.
Mavčne plošče • Izolacije • Zaščitne cevi • Opeke Plastične cevi • Ploščice Laterzi • Gradbeni material Prodaja izdelkov Torggler * Železni na

Snreiemamo plačila
z BANC0MAT-om in kreditno Kartico
TRST, UL. DELL'INDUSTRIA 38 - TEL. 040 767016 FAX 040 767091
/
43. BARCOLANA
Nedelja, 9. oktobra 2011 1 5
V NASELJU BARCOLANA VILLAGGE
Na Barcolano z motivom
Množične prireditve, kot je Barcola-na, so od nekdaj priložnost, da se ideje, organizacije ali tudi dogodki predstavijo širši javnosti. Medijsko privlačnejši ljudje postanejo ob takih priložnostih največkrat tudi sredstvo za ozaveščanje in promocijo drugih, tako da se ob koncu vse sklene v krog in čisto vsi dobijo svojo vidljivost.
To priložnost izkoriščajo od leta 2008 tudi Stelle olimpiche (Olimpijske zvezde), ki so se včeraj predstavile v naselju Barcolana village. Bivše vrhunske športnice in olimpijke, dobitnice olimpijskih in paraolimpijskih kolajn z ustanovljenim športnim združenjem promovirajo šport in vse vrednote, ki jih tam usvojiš: od prijateljstva do poštenosti, spoštovanja nasprotnikov in pravil. Vrednote, ki so nujne v športnem kontekstu, hkrati pa tudi v življenju posameznika. Z vstopom v šole so preko 6000 učencem in dijakom hotele osebno pokazati, da je doseganje visoko zastavljenih ciljev možno in je to hkrati priložnost za rast posameznika. Barcolana je zanje torej sredstvo za promocijo teh idej. Ekipa je izključno ženska, da bi ovrednotile tudi ženski šport.
Včeraj je o projektu spregovorila ena izmed ustanoviteljic športnega društva Larissa Nevierov, z njo pa bodo danes jadrale še tekačica na smučeh Gabriella Paruz-zi, alpska smučarka Karen Putzer, metalka kopja Elisabetta Marin, jadralka Giulia Pi-gnolo in atletinja Alessia Pieretti. Ekipa sicer ni izključno italijanska: med »tujkami« bo letos tudi Nizozemka Monique van der Vorst, 26-letnica, ki je bila od 13. leta priklenjena na invalidski voziček, po nesreči le-
ta 2010 pa je uspela stopiti na noge (več v desnem okvirju).
OZAVEŠČANJE - Vrhunske športnice in olimpijske prvakinje se vsako leto povežejo tudi z dobrodelno organizacijo. Skrb za manj srečne ljudi jih od vedno ka-rakterizira: letos podpirajo projekt organizacije Save the Children Every One, ki zbira denarna sredstva za pomoč otrokom (prek sms na številko 45509). Vsako leto umre 8 milijonov otrok (vsake 4 sekunde
umre eden) zaradi najrazličnejših bolezni, ki so pri nas lažje ozdravljive, v nerazvitem svetu pa smrtonosne. Znak dobrodelne akcije so rdeči balončki, ki bodo danes obešeni tudi na jadrnici olimpijskih zvezd.
PRILOŽNOST - Včerajšnjo predstavitev projekta vrhunskih športnic in olimpijk je odlično izkoristil tudi tržiški klub Due Monfalcone, ki je prav tam predstavil tekme svetovnega pokala za športnike s posebnimi potrebami. Slednje bo priredil na Zon-
Stelle Olimpiche na včerajšnji predstavitvi projekta in partnerjev. Od leve: Larissa Nevierov, Gabriella Paruzzi, Elisabetta Marin, Alessia Pieretti, občinski odbornik Emiliano Edera, Monique van der Vorst, Karen Putzer, Caterina Voledo in Giulia Pignolo
kroma
colanu od 24. do 27. januarja 2012. Na deželnem smučišču bodo športniki s posebnimi potrebami v treh kategorijah tekmovali v veleslalomu in slalomu. Želja organizatorjev, ki jih je včeraj predstavljal predsednik Paolo Tadian, je, da bi leta 2017 trbiško smučišče in Zoncolan gostila svetovno prvenstvo za športnike s posebnimi potrebami. Vprašljivo je predvsem trbiško smučišče, ker ima žičnico, za športnike s posebnimi potrebami pa so primernejše sedežnice.
ČUDEŽ
Nekoč na vozičku, zdaj na nogah
Nikoli ne smemo popustiti, vendar moramo vedno zasledovati svoj cilj. Živ dokaz tega, da se naposled cilji lahko izpolnijo, je nizozemska kolesarka Monique van der Vorst, ki bo letos z ekipo Stelle olimpiche nastopila na Barcolani. Plavo-lasa 26-letnica je včeraj predstavila svoj čudež: od 13. do 25. leta starosti se je lahko premikala izključno z invalidskim vozičkom. Pri 13. letih je namreč po operaciji izgubila uporabo noge, nato pa po nesreči postala paraplegična. Kljub temu je nadaljevala s športno aktivnostjo do take mere, da je osvojila dve kolajni na pa-raolimpijskih igrah v Pekingu. Čudežno pa je leta 2010 po nesreči (povozili so jo med treningom) spet začutila mravljince na nogah in po dolgi rehabilitaciji ponovno stopila na noge (njene ozdravitve si sicer zdravniki še ne znajo razlagati). Zdaj bo kolesarka nadaljevala svojo športno pot: naslednji cilj so namreč olimpijske igre v Riu de Janeiro 2016. »Ker sem bila od nekdaj športnica, sta tako glava kot telo že vajena na športno življenje,« je še pristavila nasmejana Nizozemka, ki bo odslej članica 40-članske ekipe Stelle olimpiche.
cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodaja
TRST
Ul. Cicerone 8, Tel. 040 662111 Fax. 040 634301
www.immobiliarepuntocasa.it

i 11 inn n
il junu
Vanja Devetak
I
oi i n 11 i
O I 11 1111
IZDELAVA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV
Alternativni in obnovljivi energetski viri
Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva,pellet...) znamke Err=<e
ŠEMP0LHJ 1 /D6, TS TEL. 040-200312 MOB. 347-6282079
TECNAL sne, ulica Aquileia, 38 - 34170 GORICA - Tel. 0481.523104 Fax 0481.525719 • Prenosni telefon 330.962664 • 347.1006845 infb@tecnalcasa.it • www.tecnalcasa.it
16
Nedelja, 9. oktobra 2011
NEDELJSKE TEME
Preden namenimo nekaj vrstic razmišljanju o pre-hranski varnosti, moramo omeniti, da nam je povod za to dal predlog za novo kmetijsko politiko EU (SKP) za prihodnje obdobje 20142020. Ta politika bo namreč po predvidevanjih polagala vse večjo pozor-
DILEMA SODOBNEGA KMETIJSTVA
Prehranska varnost in prehranska gotovost
/
Ustvarja se hedonističen odnos do elitne hrane, pridelane s proizvodnimi direktivami, ki zagotavljajo sicer kakovost, a močno zavirajo obseg kmetijske proizvodnje.
nost na varstvo okolja in krajine (tako imenovani greening) in prehransko varnost na račun kmetijskega pridelovalnega potenciala, kateremu se postavljajo vse večje omejitve.
Ko govorimo o prehranski varnosti imamo po navadi v mislih higi-jensko-zdravstveni vidik, ki mu je po obstoječih pravilih razvitega sveta, posebej EU, treba zadostiti. Temu se v angleščini pravi (da ne bo dvomov, kajti prevladuje prepričanje, da mora biti vse, kar je pomembno, povedano po angleško), »food safety«. Ker smo že pri angleščini, dodajmo, da poleg te oblike varnosti obstaja še druga, ki ji pravimo »food security«, čemur bi se po domače reklo prehranska gotovost. Z drugimi besedami povedano, gotovost, da bomo siti.
Kot smo že poudarili, se bogati svet zanima le za prvo navedeno varnost. Pri tem seveda podzavestno ali hote pozablja, da se v svetu v čedalje bolj zaskrbljujoči obliki in obsegu pojavljajo primeri druge varnosti, ki postavlja pod vprašaj preživetje milijonov siromašnih, lačnih ljudi. Gre, kot navedeno, za zanemarjeno in miselno odstranjeno »food security«.
Ob pogledu na lačne in objokane otroke afriške celine, ki jih vidimo na televizijskih zaslonih, se vsakomur stisne srce, a preide kmalu na druge programe in pozabi na tegobe in bedo afriških otrok in odraslih.
Veliko prijetneje nam je, ko beremo o zdravi hrani, o tipičnih tradicionalnih pridelkih in izdelkih, ki zaznamujejo in dokazujejo naše kulinarično bogastvo. Ponosni smo, ko lahko trdimo, da je naša domača hrana pridelana na razdalji 0 km, ali, drugače povedano, prihaja iz domačih logov. Ne moremo mimo dejstva, da smo upravičeno ponosni na bogato prehransko tradicijo in da si z raznimi ukrepi in pobudami, kar velja tudi za čezmejni slovenski prostor, usmerjamo naša kmetijska posestva v pridelavo zdravstveno neoporečne hrane z izrednimi organoleptičnimi lastnostmi. Zadovoljni smo nad dejstvom, da se širi kultura slow-fooda, to se pravi hrane, katere priprava zahteva čas in znanje, z razliko od neželenega fast-fooda, ki nam lahko nudi le »specialitete«, katerih priprava ne zahteva ne časa ne znanja in temu pri-
meren je tudi okus. Res je, veselimo se vračanja k stari dobri kuhinji, ki je vezana na pridelavo naših tradicionalnih kmetijskih pridelkov in izdelkov po že omenjenem pravilu 0 km med proizvodnjo in porabo. Poleg tega pridelovalne enote, male ljubke kmetije, krasijo našo krajino in skrbijo za njeno varstvo.
Torej, vse lepo in prav. In vendar ni tako. Ustvarja se hedonističen odnos do elitne hrane, pridelane s proizvodnimi direktivami, ki zagotavljajo sicer kakovost, a močno zavirajo obseg kmetijske proizvodnje. In zopet gre naša misel k lačnim. Ali je prav, da mislimo le nase in pozabljamo na rastoče število ljudi v svetu, ki trpijo za lakoto ali zaradi nje celo umirajo? Za te ljudi, tako kot tudi za ogromno število podhranjenih, je rešitev le v kmetijstvu, ki zatisne oči pred večjo kakovostjo svojih pridelkov in nudi človeštvu zadostno količino hrane (food security) po latinskem pravilu: primum vivere deinde philosophari.
Sprašujemo se, če sta omenjena proizvodna modela uskladljiva, oziroma če je prav, da prvi (kakovost) prevlada nad drugim (količina). Mnenja smo, da je možna vmesna pot. Tam kjer so naravne proizvodne danosti težke in omejene, kot so v našem zamejskem prostoru, je edina možna rešitev za kmetijstvo visoko kakovostna in temu primerno cenovno nagrajena proizvodnja. Na teh območjih kmetijstvo nima le proizvodne namembnosti, saj ga neločljivo spremljata varstvo okolja in krajine ter naseljenost. Ob opuščanju kmetijske dejavnosti se pojavljajo na teritoriju zaskrbljujoče gospodarske, družbene in v našem prostoru tudi etnične posledice, kot nam dokazujejo številni primeri. Tega pristopa pa ne moremo raztegniti na kmetijstvo bogatih območij. Tam ne sme veljati pravilo 0 km. Gra za realnost, ki mora sicer proizvajati zdravstveno neoporečno hrano a s popolnoma sproščenim proizvodnim potencialom, sicer bo na svetu vedno več trpečih obrazov otrok in odraslih. Pravilo 0 km je sprejemljivo, toda le pod pogojem, da si lahko vsak človek zagotovi zadostno hrano doma.
Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB
KMEČKE STAVBE
Vlada naj podaljša rok za vpis
Za vpis v kataster kmečkih stavb je nujno potreben podaljšek roka. Ministrski odlok, ki je bil objavljen v uradnem listu komaj minulega 21. septembra, določa termin 30. t.m. kot zapadlost omenjenega roka. Nemogoče je namreč, da je kmetom v Italiji uspelo, v borih desetih dneh predstaviti na pristojne agencije za teritorij (kataster) ustrezne prošnje. Zato je Kmečka zveza skupaj s Konfederacijo kmetov Italije - CIA že prejšnje dni pozvala ministra za finance Tremontija in za kmetijstvo Romana ter predsednika kmetijskih komisij senata Paola Scarpa Bonaza in poslanske zbornice Paola Russa, naj vlada nujno reši nastali položaj,ki bi lahko imel hude posledice za kmetijska podjetja.
O zadevi smo že obširno poročali, gre za novo zakonsko določilo, ki obvezuje vse kmete in lastnike kmečkih stavb, tako stanovanjskih kot ostalih, vezanih na kmetijske dejavnosti, da morajo za priznanje neobdavčljivosti le teh vložiti prošnjo in ustrezno dokumentacijo na agencijo za teritorij. Kot smo omenili je termin že zapadel. Sedaj upamo, da bosta pristojna ministra dojela nesmisel terminov (10 dni), ki so bili določeni v prvem odloku za predstavitev prošenj, in bosta sprejeli zahtevo kmečkih organizacij in odredila daljši rok za izvedbo vseh potrebnih obveznosti, ki jih morajo opraviti s tem v zvezi kmetje. Kmečka zveza vabi svoje člane, da se za izpolnjevanje in predstavitev prošenj zglasijo v njenih uradih v Trstu, Gorici in Čedadu in da zaradi organizacijskih potreb predhodno rezervirajo sestanek.
SLOVENIJA
Nadzor nad krompirjem v prodaji
Kmetijska inšpekcija je v Sloveniji začela preverjati, ali je ves krompir, ki je na prodajnih policah in v skladiščih deklariran kot slovenski, res slovenski, je po sestanku s pridelovalci krompirja, predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice in zadrug dejal minister za kmetijstvo, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan. Slovenski pridelovalci so sicer na sestanku ministru predstavili težave na področju pridelave in pri prodaji krompirja. Pridelovalci so ministra opozorili na sum, da je krompir iz uvoza obdelan z nedovoljenimi snovmi za podaljšanje obstojnosti, zato bo kmetijska inšpekcija preverila tudi to, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Židan je na srečanju izpostavil, da je treba okrepiti povezavo med pridelavo in prodajo, da bi prišlo do neke vrste namenske proizvodnje. Glede tega je ministrstvo v stikih s Trgovinsko zbornico Slovenije, da bi tudi v tem primeru ravnali podobno kot pred časom v primeru viškov kumar. To pomeni, da bi trgovski sistemi v Sloveniji slovenskemu potrošniku na policah ponudili možnost izbire - da bi bil potrošniku na voljo tudi slovenski krompir.
V Sloveniji je samooskrba s krompirjem nekaj čez 60-odstotna, pri konzumnem krompirju pa dobrih 80-odstotna. Slovenski pridelovalci imajo pri prodaji krompirja velike težave, saj niso prisotni na trgovskih policah, prav tako dosegajo izjemno nizke cene, so še po srečanju sporočili z ministrstva.
STROKOVNI NASVETI
Z beljenjem zelenjadnic
V oktobru belimo nekatere tipično jesenske zelenjadnice, med katerimi endivijo, por, sladki ko-marček, rdeči radič, belilno zeleno. Z beljenjem naredimo vse, da notranjost ne dobi sončne svetlobe. Zelenjadnice, ki jih belimo, postanejo ob odsotnosti svetlobe bolj okusne in kakovostne. Ker je rastlina ali njen del v temi, se fotosinteza znatno zmanjša ali celo zaostane. Zato postane rastlina bela. V odsotnosti klorofile se ne razvije celuloza. Zmanjšajo se tudi druge neprebavljive snovi in celična stena postane tanjša, zato postane rastlina mehka. Pri poznem radiču iz Trevisa, na primer, hranilne snovi potujejo pod določenimi pogoji iz korenin proti višjim delom rastline. Listi in brsti se daljšajo, sredina rastline postane bela. Grenkih snovi je zaradi tega manj. Več je topljivih in lahko prebavljivih sladkorjev, manj je škroba. Sladkorjev je več v sredini, kot pa v zunanjih listih. Kontrast med grenkimi in sladkimi snovmi postane pri beljenih rastlinah zelo pomembna značilnost za končni proizvod. Po navadi zelenjadnice belimo dva, tri tedne pred pobiranjem, vsekakor takrat, ko imajo že dovolj razvite glave ali gomolje.
Najbolj enostaven način beljenja je pri EN-DIVIJI in RDEČEM RADIČU. Dovolj je, da povežemo skupaj liste v zgornjem delu rastline z vrvico, elastiko ali kakim drugim materialom. Liste združimo, razen suhih in gnilih, ki rastejo po navadi ob robu. Nato jih povežemo skupaj v zgornjem
delu rastline. Povezane glave nato nekoliko osuje-mo z zemljo. Obstajajo tudi avtobelilne sorte, ki jih ni treba beliti, saj razvijejo dovolj kompaktne glave, da postane notranjost bela. To so predvsem poletne sorte. Ob toplejšem vremenu belimo manj časa, ob hladnejšem pa nekoliko več. Ni priporočljivo, da za beljenje pokrijemo rastline s temnimi plastičnimi folijami ali z obrnjenimi vazami, ker lahko začne rastlina kar precej hitro gniti.
Včasih na ta način belimo tudi CIKORIJO, posebno sorte, ki par tednov pred pobiranjem ne sklenejo dobro glav. Belimo jih tako, da jih povežemo z vrvico, elastiko ali s kakim drugim materialom.
Posebno tehniko beljenja ima POZEN TRE-VIŠKI RADIČ. Gojitelji te zelenjadnice so z dolgoletnimi izkušnjami razvili tak način, ki daje trevi-škemu radiču izredno kakovost. Od novembra naprej rastline izrujejo iz zemlje, jih povežejo skupaj po 30 rastlin in jih postavijo za nekaj časa pod tunele. Nato jih postavijo v kadi iz cementa za skoraj dva tedna, kjer stalno teče voda in kjer se le korenine močijo. Nato jih postavijo v bolj temen in ne preveč hladen prostor, v pesek.
Lahko belimo tudi BELILNO ZELENO. Slednja razvije zelo močan koreninski sistem ter močne liste s posebno debelimi peclji, ki jih belimo. Peclje stisnemo, nato okrog njih ovijemo valoviti papir ali slamo ter vse skupaj povežemo z vrvico ali elastiko. Nato lahko dodatno ogrinjamo z zemljo. To pa je priporočljivo le, če je zemlja lažja in bolj peščena, drugače rastlina lahko gnije. Ni priporočljivo, da zeleno ovijemo v črno plastično folijo. Zeleno belimo sproti, kolikor potrebujemo. Preden zeleno uporabimo, odstranimo zunanje liste, da ostanejo le beljeni in zdravi. Obstajajo tu-
di avtobelilne sorte, pa čeprav nekateri menijo, da so manj okusne.
SLADKI KOMARČEK belimo z ogrinjanjem zemlje. To storimo na začetku jeseni, ko so gomolji odebeljeni. Pokrijemo le gomolj. Ogrinjanje še nekajkrat ponovimo. Sladki komarček lahko belimo tudi tako, da spodnji del rastline zavijemo v papir, lepenko ali drugi material. Pred večjim mrazom moramo vsekakor zelenjadnico pobrati in shraniti ali uporabiti.
Prav tako ogrinjamo POR. Na ta način dobimo dolgo, belo in okusnejše steblo. Por, katerega hočemo beliti, sadimo v brazde. Če pa hočemo pobeliti bele sorte ŠPARGLJEV, jih pokopljemo ali ogrinjamo. Če tega ne storimo, postanejo beli špar-glji vlaknasti, bolj trdi in torej neužitni.
Med beljenjem moramo paziti na nekatere stvari. V tem času sta namreč dež in vlažno vreme pogosta. Zelo važno je, da je notranjost zele-njadnic suha preden belimo, da ne bi začela gni-ti. Zato je najbolje, da počakamo na kak sončen ali suh dan, še bolje, če je burja in da po možnosti ni deževalo nekaj dni. Belimo raje proti večeru, ko so zelenjadnice suhe.
Pozornost moramo posvetiti tudi na pripravo zemljišča za rastline, ki jih bomo pozneje belili. Zelo važno je kolobarjenje, v glavnem zaradi bolezni in škodljivcev. Radič na primer posadimo spet na isto mesto vsaka 4 leta. Prav tako ostale kulture, ki jih hočemo beliti, naj si ne sledijo samim sebi. Ne smemo pretiravati z gnojenjem. Gredico moramo urediti tako, da voda ne zastaja. Bolje je, da nekoliko dvignemo gredice. Preden sadimo, očistimo iz gredice vse ostanke prejšnje kulture.
Magda Šturman
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 9. oktobra 2011
17
Luciano Caveri, nekdanji podtajnik na italijanskem ministrstvu za dežele v času priprav zakona za zaščito slovenske manjšine, kasnejši evropski poslanec in nato predsednik dežele Aoste, sedaj pa samo tamkajšnji deželni svetnik, je kot član Odbora regij, posvetovalnega telesa Evropske unije, ki povezuje regionalne in krajevne oblasti v vseh državah članicah prejšnji teden na zasedanju Delovne skupi-
PREDSTAVITEV NA SEJI SKUPINE ZA MANJŠINE V EVROPSKEM PARLAMENTU
Odbor regij poziva Evropsko komisijo,
v«
naj nameni veqo pozornost narodnim in jezikovnim
• v«
manjšinam
v javni upravi, vključno z manjšinskimi jeziki, kot kažejo nekateri ukrepi Španije in Združenega kraljestva. Opozarja tudi na delo, ki ga je opravila Evropska komisija pred leti v sodelovanju z Evropskim uradom za manj rabljene jezike in z mrežo znanstveno-razisko-valnih ustanov Mercator in ugotavlja, da številni programi Evropske komisije (kot na primer Media, Kultura, strukturni skladi, programi za razvijanje novih tehnologij itd.) že omogočajo specifične ukrepe v korist manjšinskih jezikov.
To je torej osnova, na kateri se je Odbor regij lotil svojega dela. Kot je izrecno poudaril Caveri, je prav ta evropska institucija najširši izraz krajevnih in regionalnih skupnosti, torej tudi manjšin, torej nekakšno zrcalo evropskega jezikovnega in kulturnega pluralizma, ki ga je treba razvijati v korist zgodovinskih jezikovnih manjšin.
Sklepni del dokumenta se začenja s pozivom Evropski komisiji, naj nadaljuje z delom za promocijo jezikovne različnosti s podpiranjem poučevanja jezikov, še zlasti manjšinskih jezikov, in naj to dela na vseh ravneh. Vse institucije Evropske unije Odbor regij poziva, naj spodbujajo rabo manjšinskih jezikov na vseh ravneh, tudi vb odnosih med institucijami in državljani ter naj s tem dokazuje, da Unija stoji ob strani svojim zgodovinskim jezikovnim manjšinam.
Prav tako Odbor regij spodbuja demokratične regionalne in krajevne oblasti, naj z ustreznimi informacijskimi kampanjami seznanjajo vso evropsko javnost z bogatim izročilom, ki ga predstavlja različnost evropskih kultur, ter s tem prispevajo k bogatitvi načela evropskega državljanstva.
Odbor regij tudi izrecno priporoča, naj postanejo manjšinski ali regionalni jeziki sestavni del evropske politike in programov, s posebnim ozirom na politike avdiovizuelnega sektorja, izobraževanja na vseh ravneh, kulture in učenja jezikov, obenem pa tudi na politiko regionalnega razvoja, turizma in izmenjave v politiki do mladine.
Vsekakor pa Odbor regij predlaga Evropski komisiji, naj v nekatere programe, kot so program Media, programi na področju kulture, izobraževanja in poklicnega usposabljanja, in sploh vse programe, ki omogočajo razvoj sposobnosti in povečanje znanja Evropejcev polnopravno vključi manjšinske oziroma re-
Pod naslovom palača Evropskega parlamenta v Strasbourgu;
desno spodaj predsednica skupine za manjšine v Evropskem parlamentu Kinga Gal in predstavnik Odbora regij Luciano Caveri;
desno Androulla Vassiliou in Thorbj0rn Jagland
ne za manjšine Evropskega parlamenta predstavil dokument odbora regij o zaščiti in razvoju zgodovinskih jezikovnih manjšin na osnovi Lizbonske pogodbe.
Gre za dokument, ki izhaja iz stališča, da so zgodovinske jezikovne in narodne manjšine posebna vrednota Evropske unije ter da imajo deželne in krajevne oblasti posebno vlogo pri uveljavljanju in ohranjanju kulturne različnosti, v skladu z načelom subsidiarnosti. V dokumentu je poudarjeno, da se je v zadnjih dveh desetletjih veliko mednarodnih institucij ukvarjalo z zaščito in z razvojem narodnih oziroma jezikovnih manjšin, začenši z Združenimi narodi, ki so leta 1002 sprejeli Deklaracijo o pravicah pripadnikov narodnih, etničnih in jezikovnih manjšin, veliko deklaracij pa je sprejel tudi UNESCO, nazadnje leta 2005 Deklaracijo o zaščiti in promociji različnosti v kulturnih izražanjih.
Posebno vlogo je imel v zvezi s tem Svet Evrope, ki je leta 1992 sprejel Evropsko listino za regionalne ali manjšinske jezike in leta 1995 Okvirno konvencijo za zaščito narodnih manjšin. Zavest o pomenu manjšin pa narašča tudi v sami Evropski uniji, kot kažejo nekatera določila Lizbonske pogodbe, kot na primer poudarek na pomenu jezikovne in kulturne raznolikosti in sprejetje listine EU o temeljnih pravicah v evropski pravni red; slednja prepoveduje diskriminacijo glede na jezik in na pripadnost narodni manjšini.
Sicer pa so že prej številne institucije Evropske unije priznale obstoj nekaterih aspektov zaščite manjšin v obstoječi evropski pogodbi oziroma v pravnem redu Evropske unije. To je prišlo do izraza ob širitvi EU, ko se je pojavila zahteva po aktivni politiko in zaščiti jezikovnih manjšin, delno tudi kot interpretacija v nekaterih razsodbah Sodišča Evropske unije.
Dokument izhaja tudi niz prizadevanj drugih institucij Evropske unije, začenši prav z Odborom regij, za zaščito večjezičnosti v političnem življenju in
gionalne jezike, nazadnje pa opozarja komisijo, da bi ,orala zagotoviti pregleden in stalno ažuren izbor ukrepov v podporo zgodovinskim jezikovnim manjšinam. Ti bi morali med drugim vsebovati možnosti izmenjave in skupnega koristenja znanja v interesu trdne kulturne kohezije v okviru evropskih integracijskih programov in bi morali manjšinske jezike obravnavati kot sestavni del evropskega mozaika, del, brez katerega je ta mozaik nepopoln, je izrecno opozoril Ca-veri ob koncu predstavitve dokumenta Odbora regij.
»Spoštovanje kulturne in jezikovne raznolikosti ter učenje jezikov sta med temeljnimi načeli Sveta Evrope in Evropske unije.« S temi besedami sta evropska komisarka za kulturo An-droulla Vassiliou, ki je zadolžena tudi za večjezičnost, in generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland začela skupno izjavo ob 10. obletnici prvega Evropskega dneva jezikov, ki sta ga obe organizaciji razglasili 28. septembra 2001 v okviru takratnega Evropskega leta jezikov. Po njuni oceni sposobnost Evropejcev, da razumejo in govorijo več jezikov, povečuje njihov potencial, tako v družbi, v kateri živijo, kot tudi v poklicu, ko ga opravljajo. Znanje jezikov je nujno za enakopravnost
EVROPSKA KOMISIJA IN SVET EVROPE
Veliko
v* «v - •
o večjezičnosti, skoraj nič
• V« I
o manjšinah
in integracijo in je veliko nujnejše kot kdajkoli prej, glede na povečano mobilnost, na globalizacijo gospodarstva in na spremembe v gospodarskih odnosih. Zato je tudi potreba po učenju jezikov in po razvijanju večjezične in večkulturne družbe toliko večja.
Visoka predstavnika evropskih institucij v svoji poslanici pozdravljata napredek, do katerega je v zadnjih desetih letih prišlo pri naraščanju zavesti o bogatem jezikovnem izročilu Evrope. Bilo je veliko pobud za uveljavljanje večjezičnosti v evropski družbi in za prepričevanje Evropejcev, naj se učijo jezikov.
Od leta 2001 je 26. september namenjen dejavnostim v korist učenja jezikov in uveljavljanja večjezičnosti. Pobude zadevajo vse evropske jezike in vključujejo tudi promocijo manj rabljenih jezikov, ki jih v šoli poučujejo v omejeni obliki, in jezikov priseljencev ter seveda znakovnih jezikov. Namen Evropskega dneva jezikov je tudi vseživljenjsko učenje. Ki omogoča Evropejcem polno vključevanje v evropsko demokratično družbo.
Obe organizaciji s to poslanico potrjujeta svojo zavzetost za promocijo politike do jezikov in praktičnega poučevanja jezikov, kar je v skladu z njunimi skupnimi načeli in njuno obvezo, da skupaj nadaljujeta z iskanjem sinergij pri akcijah, ki jih v zvezi s tem sprožata Evropska komisija v Bruslju in Svet Evrope v Strasbourgu, vključno s pobudami, ki sodijo v program Evropskega centra za moderne jezike v Gradcu, ki sodi v sklop institucij Sveta Evrope.
Med pobudami, ki so bile izvedene oziroma so v teku sta Androulla Vassiliou in Thorbjorn Jagland izrecno navedla prvo evropsko raziskavo o znanju jezikov, ki jo izvaja Evropska ko-
misija na osnovi skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike, ki ga je oblikoval Svet Evrope. Rezultati te raziskave, ki zadeva znanje jezikov pri šoloobveznih učencih v šolah druge stopnje (nekdanja nižja srednja šola) in njihova analiza bodo objavljeni v prvi polovici prihodnjega leta. V poslanici je poudarjeno, da je tudi sicer skupni evropski referenčni okvir za jezike, ki ga je oblikoval Svet Evrope, tesno povezan z državnimi in evropskim okvi-
roma kvalifikacij v vseživljenjskem učenju, ker omogoča zelo transpa-rentno in zanesljivo sredstvo za preverjanje pridobljenega znanja jezikov na vseh ravneh ter ga zato pogosto uporabljajo tudi pri testiranju znanja jezikov pri priseljencih in tujih delavcih. To po mnenju obeh visokih predstavnikov evropskih institucij znatno prispeva k boljšemu delovanju evropskega trga dela in tudi demokratičnih družb nasploh.
Sodelovanje med Svetom Evrope in Evropsko komisijo se bo nadaljevalo, prvenstveno na področju razvoja evropskega pokazatelja znanja jezikov, ki so ga zahtevale države članice EU z namenom, da se s standardiziranim znanjem jezikom omogoči za-posljivost v drugih državah in s tem poveča konkurenčnost evropskega gospodarstva. Okrepili bodo tudi dejavnosti v zvezi z učenjem jezikov pri poklicnem izobraževanju in vseživljenj-skem učenju, kar bi povečalo zaposlji-vost in integracijo. To je skupna prioriteta obeh organizacij.
Kar zadeva manjšinske jezike se dokument omejuje na ugotovitev, da je Evropska listina za regionalne ali manjšinske jezike edinstven instrument v Evropski uniji in tudi preko nje za ohranjevanje in promocijo evropskega jezikovnega izročila. Zelo skromno, če pomislimo, da je bilo Evropsko leto jezikov pravzaprav namenjeno predvsem promociji in zaščiti manjšinskih jezikov.
'/^IMIHA
m m V -HKziriH
l«H«tJDEIIMCmjH-nEN
18
Nedelja, 9. oktobra 2011
NEDELJSKE TEME
/
OB 50-LETN ICI SMRTI ŽUPNIKA ANTONA PIŠČANCA
Priljubljen dušni
pastir, aktivist OF in prosvetni delavec
Milan Pahor
nim obredom je dekan msgr. Silvani opisal lik pokojnika kot duhovnika, ki je vsestransko skrbel za svoje ljudstvo. V cerkvi in ob odprtem grobu so peli domači pevci, ki so se tako hoteli zahvaliti svojemu dušnemu pastirju in prosvetnemu delavcu. Pri verskem obredu in pogrebu je bilo prisotnih 38 slovenskih duhovnikov, bil je prisoten msgr. Salvadori kot zastopnik tržaškega škofa. Po cerkvenem obredu so se ljudje zvrstili v dolg žalni sprevod, ki je krenil od cerkve proti pokopališču. Na čelu sprevoda so bili vaški otroci, za njimi so se zvrstili nosilci vencev, duhovniki, krsta, sorodniki, zastopniki raznih organizacij in ustanov ter veliko število pogrebcev. V sprevodu so nosili 16 vencev, ki so jih med drugimi poslali Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Slovenska prosvetna zveza, Zveza bivših partizanov, Prosvetno društvo Lonjer-Katinara, domači pevci, farani.
Pred odprtim grobom je najprej spregovoril duhovnik dr. Rafko Premrl, ki se je v poslovilnih besedah spomnil na sobrata duhovnika in sotrpina v nemškem uničevalnem taborišču. Njegove besede so šle iz srca do srca. Za Premrlom je spregovoril mlad dečko iz Ka-tinare in se je v imenu otrok zahvalil za vse dobro, ki ga je opravil pokojni duhovnik Piščanec. V imenu postonjske dekanije se je od pokojnika poslovil Franc Kovačič, župnik v Trnju. Nato je spregovoril skladatelj Ubald Vrabec, ki se
Na
fotografijah: desno, Anton Piščanec ob novi maši (1926); v sredini z leve proti desni, na Katinari, novomašnik, mama; spodaj, v Mariboru in portret v zrelejših letih
Poteklo je že 50 let od smrti Antona Piščanca, dolgoletnega in spoštovanega župnika na Katinari pri Trstu. Smrt je bridko in grenko odjeknila v javnosti, 30. septembra 1961 popoldne je bil pogreb. Kronist Primorskega dnevnika je v naslovu članka zapisal, da je bil pogreb veličasten in ganljiv. Že pred napovedano uro so se pred žup-niščem na Katinari začeli zbirati domačini, ljudje iz mesta in iz sosednjih vasi. Med cerkve-
je poslovil od zaslužnega moža, duhovnika in prosvetnega delavca v imenu Slovenske prosvetne zveze. Profesor Vrabec je med drugim dejal: »(...) Stojimo pred odprtim grobom enega izmed najboljših sinov našega malega slovenskega naroda, pred odprtim grobom moža, ki je v svojem življenju vestno izpolnjeval naročilo svojega duhovnega sobrata in slovenskega pesnika Simona Gregorčiča: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. (...)«
Ko je jesensko sonce zažarelo nad Tržaškim zalivom, so na griču nad Katinaro položili k zadnjemu počitku moža, ki je v svojem življenju veliko pretrpel in veliko naredil za svoje ljudi.
Anton Piščanec je preminil 28. septembra 1961 na Katinari. Rodil pa se je 12. januarja 1900 v zaselku Cvetrož pri Rihemberku. Mati mu je bila Marija Bavčar, oče pa Franc Piščanec. Osnovno šolo je opravil v domačem kraju, nato se je vpisal na gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Proti koncu leta 1917 so ga vpoklicali v avstrijsko vojsko. Kot vojaka so ga poslali na tirolsko fronto, kjer so ga zajeli italijanski vojaki. Piščanec je tako ostal v italijanskem ujetništvu vse do spomladi leta 1919, šele potem je lahko zaključil gimnazijo in maturiral. Proti volji svojih domačih je vstopil v goriško semenišče in bil 29. junija 1926 v Gorici posvečen v duhovnika.
Mnogo let pozneje, 17. februarja 1961, je Anton Piščanec sestavil vlogo-prošnjo za Zvezo borcev v Trstu, z namenom, da bi si pridobil pokojnino. V omenjeni vlogi je Piščanec nazorno opisal svojo življensko pot in delovanje. Svoje goriško obdobje v semenišču je takole opisal: »(...) Kot študent in semeniščnik sem začel delovati na prosvetnem področju med Slovenci na Goriškem in Vipavskem. Skupno z dr. Besednjakom, Filipom Terčeljem in drugimi smo ustanovili mnogo prosvetnih društev ter pripravili ustanovitev osrednje Prosvetne zveze. (...)«
Po posvetitvi v duhovnika se je začela njegova duhovniška pot in služba. Najprej je bil kaplan v Postojni (1.10. 1926-31.8. 1927), nato kaplan na Suhorju v Brkinih (takrat župnija Ko-šana) (1.9. 1927-30.11. 1934), župnijski upravitelj na Katinari (občina Trst) (1.12. 1934- 19.1. 1938), nakar je bil 20. januarja 1938 imenovan za župnika na Katinari, kjer je ostal vse do svoje smrti.
O tem delu svojega službovanja in delovanja je duhovnik Anton Piščanec tako zapisal:
»(...) Ves čas svojega duhovskega delovanja med Slovenci sem smatral za svojo temeljno dolžnost vzgajati zaupano mi ljudstvo v narodnem in protifašističnem duhu, širiti med njim prosveto ter ga tako utrjevati v narodni zavesti in odpornosti proti fašističnemu potujče-vanju. Dajal sem pobudo za delovanje prosvetnih društev, dokler niso bila prepovedana, aktivno sodeloval pri njihovi organizaciji. Po njihovem nasilnem zatrtju pa sem skrbel, da je deloval še nadalje pevski zbor, ki je poleg cerkvenih gojil tudi narodno pesem. V svoji fari, po potrebi pa tudi izven nje, sem širil slovenske knjige, ki so prihajale iz Gorice, pa tudi one, ki so prihajale ilegalno iz Jugoslavije. Moje delovanje se ni omejevalo samo ma prosveto, marveč sem izvajal tudi široko politično delovanje v znamenju borbe proti fašističnemu režimu. Še za časa mojega župnikovanja na Suhorju sem imel v tem pogledu številne stike s komunisti v Rihemberku in drugod, skupno s katerimi smo koordinirali propagando proti fašizmu. Najvažnejše obdobje mojega narodnega, kulturnega in političnega delovanja pa je vezano na moje službeno mesto na Katinari. Župnišče na Katinari je tako v tej dobi postalo oporišče političnega in narodnega delovanja. Tudi na Ka-tinari so se zbirali najodličnejši predstavniki narodnega in političnega odpora, med njimi zlasti Vergilij Šček, Božo Milanovič, Grobovšek ter bivši tajnik Goriške zadružne zveze Vuk in drugi. S prvimi tremi sem tvoril glavni štab ilegalne politične organizacije na Tržaškem. Vuk pa je prihajal iz Gorice na posvet in predavanja, namenjena dijakom, laikom in duhovnikom o političnih zadevah. Samo za dijake vem, da je imel v tem času vsaj tri predavanja v župnišču, poleg mnogih drugih predavanj, ki so se vrstila v tej hiši.
S Ščekom, Milanovičem in Grobovškom, kakor tudi z drugimi, smo se redno sestajali v župnišču na Katinari, ki je bilo zaradi svoje osrednje lege in odmaknjenosti fašistom najprimernejše mesto. Tu so bili sprejeti vsi važni sklepi o političnih, propagandnih in kulturnih akcijah, ki so se nato potom duhovnikov - pa tudi laikov - razvijale na Tržaškem in deloma tudi po Istri. Vedel sem tedaj za obstoj tudi vseh drugih ilegalnih protifašističnih organizacij ter sem bil neprestano v stikih z raznimi njihovimi predstavniki, s katerimi smo tudi razporejali svoje delovanje. (...)«
Povsem normalno in logično je dejstvo, da je župnik Anton Piščanec nadaljeval svojo uporniško pot v Osvobodilni fronti slovenskega naroda, ki je bila ustanovljena 27. aprila 1941 v Ljubljani. Aktivnost v vojnih letih v vrstah narodnoosvobodilnega boja je bila naravna posledica prejšnjega protifašističnega delovanja. Prav zaradi tega svojega delovanja je bil Piščanec aretiran 1. februarja 1944. Nemška okupacijska oblast ga je nato poslala v zloglasno taborišče smrti v Dachau, kjer je župnik Piščanec trpel od 5. marca 1944 pa vse do 16. junija 1945. Vrnil se je kot 30% invalid.
O vojni dobi ter o aktivnem delovanju v sklopu NOB Anton Piščanec nazorno piše v svoji do danes ohranjeni vlogi, ki je res dragocen dokument. V tem zapisu je sam zapisal na-
slednje stavke: »(...) Spričo tega mojega delovanja je, kajpak, razumljivo, da sem pozdravil nastanek Osvobodilne fronte ter se povezal z njo že takoj ob njenem nastanku pri nas v Lo-njerju in Katinari leta 1941. Povezan sem bil s tov. Antonom Gombačem iz Lonjerja ter z nekaterimi drugimi. Poleg rednih prispevkov ter širjenju literature sem s svojim vplivom na fa-rane mnogo pripomogel k nagli okrepitvi gibanja in zlasti še k enotnosti Slovencev v tem predelu, kjer se ves čas vojne ni pojavilo nasprotno politično gibanje med Slovenci. Delovanje O.F. se je še posebno razmahnilo pri nas ob padcu fašizma in nato ob italijanski kapitulaciji. V tem času pa do svoje aretacije sem bil blagajnik okrajnega odbora OF. Pri meni so imele zatočišče moje nečakinje: Darinka Piščanec-Slovenka, ki je bila leta 1945 sežgana v Rižar-ni v Trstu, Vlada Šebek-Morana, članica Okrožnega komiteja KMS ter Okrožnega odbora OF in Tanja Šebek, kasneje članica PK KMS. V žup-nišče so hodili na sestanke tudi drugi člani gibanja, med njimi tudi sekretar OK KPS za Tržaško okrožje tov. Franc Segulin-Boro. Že septembra 1943 sem dal pobudo za ustanovitev slovenske šole na Katinari, zbral sem pri starših podpise za zahtevo po otvoritvi šole ter pritegnil k poučevanju učiteljici Irmo Čok in Marijo Domicelj rojeno Čok, poučeval sem tudi sam. Pripominjam, da je to bila v tržaški okolici prva slovenska šola, ki je začela delovati že 1. oktobra 1943. Prav tako so na mojo pobudo odprli kmalu šole v Bazovici, Borštu in Dolini. Moje politično in prosvetno delovanje je bilo prekinjeno 1. februarja 1944, ko so me Nemci aretirali ter predali SS-ovcem, ki so me držali v bunkerju na Ulici Carducci pod obtožbo, da sem delal propagando med ruskimi vojaki v nemški vojski, da bi šli v partizane ter da sem jih navajal k poslušanju radijskih oddaj iz Moskve in Londona. 5. marca 1944 so me iz Trsta odpeljali naravnost v Dachau, kjer sem ostal do svoje vrnitve 15. junija 1945. A tudi v taborišču sem nadaljeval svoje politično delovanje, v kolikor so mi dopuščale prilike. To delo je obstojalo predvsem v širjenju radijskih in drugih novic s fronte in iz svobodnega sveta, v vzpodbujanju in politični vzgoji tovarišev v nesreči. Ta prilika se mi je nudila tako na bloku, kjer so bili duhovniki vseh narodnosti, kakor tudi na delu, kamor je prišlo največ laikov, s katerimi smo si izmenjavali vesti ter politično mnenje. (...)«
Trpljenje v taborišču smrti ni zavrlo dejavnosti župnika Antona Piščanca po osvoboditvi in po zaključku druge svetovne vojne. Vključil seje v Slovansko - italijansko antifa-šistično unijo (SIAU-UAIS). Dal je pobudo za ustanovitev nekaterih slovenskih šol, predvsem pa je bil med pobudniki in ustanovitelji slovenskih ustanov, ki so nastajale po osvoboditvi: tako je bil med soustanovitelji Slovenske prosvetne zveze (in nato njen podpredsednik), Dijaške matice ter Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Poleg tega je bil organizator pobud in srečanj, predavatelj, pravi motor in propagator. Postal je tudi predsednik PD Lonjer-Katinara. Skratka, povsod je hotel biti in nastopati kot zaveden in odločen Slovenec.
Svojo življensko pot po drugi vojni po letu 1945 pa vse do svoje smrti župnik Anton Piščanec opiše v kratkih stavkih, ki pa so zelo jasni in pomnljivi: »(...)
Zapor in zlasti še taborišče sta pustila mojemu zdravju resne posledice. Italijanska komisija za priznavanje civilnih vojnih invalidnin mi je ugotovila precejšnjo infiltracijo in kalci-fikacijo pljuč ter predlagala 30% invalidnost. Toda glavna komisija je mojo prošnjo - na pritisk italijanskih nacionalistov iz Trsta - odbila, češ da je bilo moje politično delovanje predvsem protitalijansko. Glavni nagib tej odločitvi je bilo moje delovanje po osvoboditvi, ko sem se vključil v Slovansko-italijansko antifašistično unijo, delal aktivno propagando za priključitev Trsta Jugoslaviji. Poleg predavanj po raznih primorskih krajih v tem smislu, jih je zlasti bodlo moje delovanje med primorskimi duhovniki, da so podpisali za Jugoslavijo. (...) Najhujša zamera pri italijanskih nacionalistih pa je bila moja pot v Pariz leta 1946, kjer sem skupno z drugimi primorskimi predstavniki zastopal enodušno zahtevo našega ljudstva po priključitvi k Jugoslaviji . Zaradi te moje, po škofu predhodno neod-obrene, poti na mirovno konferenco me je škof kaznoval po cerkvenih disciplinskih predpisih. Obenem mi je delal odtlej ovire povsod, kjer je mogel: pri nastavitvi na šoli, pri raznih ugodnostih in zlasti še pri moji prošnji za pokojnino, ki mi je bila odbita. (...)«
Prav iz navedenih razlogov je župnik sestavil vlogo na Zvezo borcev v Trstu leta 1961. Duhovnik, narodni, prosvetni in politični delavec Anton Piščanec je šel skozi dve vojni, skozi fašistično in nacistično nasilje, skozi trpljenje, pokončno in odločno.
Skušal je biti dober dušni pastir, delal je za svoje slovensko ljudstvo ter se resnično boril za osnovne pravice slovenskega naroda, kateremu je s ponosom pripadal. Zapustil je za sabo vidno sled, zato je prav, da se nanj od časa do časa spomnimo in se tako tiho zahvalimo za vse kar je dobrega naredil.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 9. oktobra 2011
19
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je bila stopnja brezposelnosti med mladimi v Italiji leta 2009 med najvišjimi v Evropi: presegala je 25 odstotkov. Novejši podatki so še manj spodbudni. O pereči problematiki smo se pogovorili s sociologinjo Francesco Dota, ki je zaposlena na italijanskem statističnem uradu Istat. Kot avtorica in soavtorica se je podpisala pod vrsto raziskav, člankov in knjig, med drugim tudi pod analizo »Un mercato del lavoro atipico« (O atipičnem trgu dela), »Immigrati e lavoro autonomo: percorsi di in-
SOCIOLOGINJA FRANCESCA DOTO O MLADINSKI BREZPOSELNOSTI
V ITALIJI
Na mladih svet stoji?
So bile politične reforme na področju dela v Italiji sploh uspešne?
V zadnjih letih, natančneje do leta 2008, se je na ta račun nekoliko znižala stopnja brezposelnosti med mladimi in tudi med ženskami. Reforme pa žal niso uspele zagotoviti kakovostnih delovnih mest. Med pokazatelje kakovosti dela sodijo namreč tudi vrste pogodb o delu. Povečanje števila delovnih mest z uvedbo začasnih oblik zaposlitve ni pripomoglo k izboljšanju splošnih pogojev na trgu dela, prav tako ni rešilo problema brezposelnosti. Razmere na trgu dela so se zato po gospodarski krizi znova zaskrbljujoče zao-
gotavljali socialno varnost, pa lahko tako posameznike kot njihove družine potisne na rob preživetja. Vse to vpliva tudi na počasnejše ekonomsko osamosvajanje mladih, ki bi jim zagotavljalo normalen prehod v odraslo življenje.
Kako se trenutne razmere odražajo v gospodarstvu?
Družine bodo vedno manj sposobne finančno podpirati mlajše generacije in na ta način krpati luknje v sistemu socialne varnosti. Lahko pričakujemo, da se bo zaradi danih razmer število revnih družin še povečalo. Revšči-
Pogovor: Mitja Stefancic



4
í
f
/ .
/j
k i
f
serimento a Roma« (Priseljenci in avtonomno delo - strategije vključevanja, Rim), »Profili di iden-tita giovanile e pregiudizio etnico« (Identiteta mladih in etnični predsodki). Za nas je odgovorila na nekaj vprašanj o brezposelnosti med mladimi v Italiji in njihovi prihodnosti.
Strokovnjaki menijo, da je postal trg dela v Italiji od devetdesetih let naprej bolj fleksibilen. Se s tem strinjate?
Proces fleksibilizacije trga dela, ki se je začel v devetdesetih letih, je prinesel celo vrsto začasnih oblik zaposlitve in na ta način privedel do zaposlitvene nestabilnosti, ki se kaže tudi v vse pogostejšem prehajanju posameznikov med zaposlitvijo za določen čas in brezposelnostjo. Leta 1997 so v Italiji uvedli paket reform, ki jih je oblikoval minister Tiziano Treu. Njihov cilj je bila modernizacija trga dela in uvedba novih, fleksibilnejših oblik zaposlitve, kot je na primer sklenitev pogodbe o zaposlitvi z agencijo, ki deluje kot posrednik med delodajalcem in delojemalcem. Razmere so se dodatno spremenile in zaostrile z reformo Biagi, ki je uvedla celo vrsto atipičnih delovnih pogodb: danes jih lahko naštejemo najmanj 30. To je pripomoglo k določeni stopnji liberalizacije in predvsem k prekomerni uveljavitvi začasnih oblik dela. Šele leta 2007 so bile s protokolom za welfare v Italiji odpravljene najbolj sporne oblike zaposlovanja, kot je na primer t. i. »staff leasing« (najem zunanje delovne sile), in sicer z namenom, da bi politične sredine zopet opomnili na temeljne pravice, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi. Zal je v načrte posegla kriza in spremembe iz leta 2007 so bile črtane z lanskim finančnim manevrom, ki je spet omogočil zunanje najemanje delovne sile in podobne oblike zaposlovanja. Omenjene spremembe kažejo na to, da se je trg dela popolnoma spremenil. Zavladal je gospodarski model, ki sloni na začasnih oblikah zaposlitve, kar sproža negotovost in šibi socialno varnost na trgu dela.
strile. Kriza je podaljšala povprečni čas trajanja brezposelnosti, kar lahko med mladimi vzbudi veliko nezaupanja. Predvsem mladi, ki nimajo univerzitetne izobrazbe, lahko preidejo v sivo cono trga dela, tj. v položaj neprestanega nihanja med začasno zaposlitvijo in brezposelnostjo, kar lahko marsikoga odvrne od iskanja službe. To pa pomeni opustitev izredno pomembnega življenjskega projekta.
Kakšni so učinki gospodarskih reform na prihodnost mladih?
Mlajši od 25. leta se zaradi reform soočajo z večjo možnostjo, da ostanejo brezposelni dlje časa ali se zadovoljijo zgolj s prekernimi oblikami dela. To velja predvsem za tiste, ki iz takih ali drugačnih razlogov v obdobju iskanja zaposlitve ne uspejo razviti oziroma nadgraditi ključnih znanj in kompetenc. Mladim v starosti od 25 in 34 let pa poleg zgolj pre-kernih oblik zaposlitve grozi tudi dolgotrajna brezposelnost. Obdobja brezposelnosti se podaljšujejo, pomanjkanje mehanizmov, ki bi za-
na pa vpliva na celotno gospodarstvo: če se zmanjša potrošnja, govorimo tudi o manjšem povpraševanju, ki slej ko prej vodi tudi do zmanjšanja potrebe po delovni sili. To ni spodbudno okolje, v katerem bi se odpirala nova delovna mesta, temveč so kvečjemu ogrožena celo že obstoječa. Tu je zgovoren tudi podatek, da se je po ocenah Istata, kot izhaja iz poročila o razpoložljivem dohodku (»Reddito dispo-nibile delle famiglie«), razpoložljivi dohodek italijanskih družin leta 2009 znižal za 2,7 odstotka.
Vseeno so najbolj neposredno ogroženi mladi.
To je značilno za države, kot je Italija, kjer stavimo na družbeni model, ki temelji na družini. Tu se moč ohranja med odraslimi moškimi, ki zaslužijo dovolj, da finančno preskrbijo družino. Tak model pa ne pospešuje samostojnosti mladih, torej jih ne spodbuja, da bi prevzeli iniciativo, zapustili družinsko okolje in se osamosvojili.
Se v Italiji na področju dela ohranjajo družbeno-gospodarske razlike med severom in jugom?
V	primerjavi s sovrstniki na severu imajo mladi na jugu večjo možnost, da se bodo soočali z brezposelnostjo. Politiki - ne glede na to, ali delujejo na državni ali na deželni ravni - bi morali biti bolj pozorni na te razlike. Med drugim se na jugu ohranjajo strukturni problemi, ki jih je treba premostiti z dolgoročnimi ukrepi - slednji namreč zadevajo gospodarstvo v širšem pomenu. Na jugu je treba prevetriti bodisi področje dela bodisi področje izobrazbe mlajših generacij. Ni naključje, da se nemalo mladih z juga odloči za iskanje dela v severnoitalijanskih mestih, predvsem če že imajo univerzitetno izobrazbo.
Kakšno je stanje v ostalih evropskih državah?
Problem brezposelnosti in začasnih oblik zaposlitve med mladimi ni omejen le na Italijo, temveč je prisoten v vseh sredozemskih državah, predvsem v Španiji. Naj omenim, da medtem ko so se v Italiji in Španiji debate o prekernih oblikah dela med mladimi začele takoj po uvedbi reforme Biagi, v drugih evropskih državah o tem razpravljajo šele danes. V mislih imam na primer Veliko Britanijo, kjer je koncept »prekernosti« novost. V akademskih debatah se je pojavil šele ob začetku gospodarske krize. Po drugi strani je stanje precej boljše v državah, kot so Nemčija, Avstrija in Nizozemska. Te države veliko bolj investirajo v raziskovalne dejavnosti in razvojno politiko. Na ta način ustvarjajo pogoje za to, da se mladi prej zaposlijo in postanejo ekonomsko samostojni. Med drugim so nekatere raziskave pred kratkim ugotovile povezavo med številom neodvisnih mladih po raznih evropskih državah in stopnjo državnih in finančnih investicij v projekte za trajnostni razvoj. To kaže, da imajo investicije v znanstvene in univerzitetne raziskave ter v širše raziskovalne projekte pozitivne učinke na celotno gospodarstvo. Zal med omenjenimi državami ne zasledimo Italije.
Veliko mladih se je odločilo za študij na tujih univerzah ali za delo v prestižnih podjetjih po svetu. Jih italijanski gospodarski sistem ni sposoben priklicati nazaj in jih vključiti v politične in gospodarske procese?
Problem izvira prav iz dejstva, da Italija premalo investicij posveča raziskavam in inovativ-nim projektom. To pomeni, da gospodarska rast v Italiji nikakor ne sloni na inovativnosti. To pa vpliva na marsikaj. Na primer, projekte in storitve za servise si zagotovi družba z najcenejšo ponudbo namesto tiste, ki bi zagotovila najučinkovitejše storitve oziroma najboljše produkte. Taka je sodobna logika konkurenčnosti in preživetja v Italiji. V takem okolju predstavljajo mladi -podobno kot ženske in priseljenci - najbolj ranljivo družbeno skupino.
V	svoji raziskavi o gospodarski krizi in njenih učinkih na trgu dela v Italiji ste mlade Italijane imenovali odpadniki.
Italijanski družbeno-gospodarski sistem ne valorizira mladih. Mislim, da o tem pričajo prav podatki o stopnji brezposelnosti med mladimi. Mladi se tega zavedajo in svoja mnenja delijo predvsem prek spleta. 9. aprila letos je v Rimu nastalo gibanje »Il nostro tempo e adesso« (»Naš čas je sedaj«, glej www.ilnostrotempoeadesso.it): med manifestacijo so mladi podali svoja stališča o družbi, ki jih je dobesedno prikrajšala za prihodnost. Mladi - sicer po anagrafskih podatkih vse bolj odrasli - se znajdejo v položaju odpadnikov. S tem sem želela povedati, da mladi nimajo možnosti, da odrastejo in se osamosvojijo.
Kaj bi torej vi sporočili mladim? Kakšen je vaš nasvet zanje?
Razložila bi jim, da so razmere na trgu dela v Italiji veliko bolj težke kot v preteklih desetletjih, predvsem za tiste, ki nimajo visoke izobrazbe. A to ne pomeni, da se stanje v naslednjih letih ne bo izboljšalo. Večkrat so mi podobno vprašanje postavili na fakulteti, kjer sem sedem let poučevala kot mlada raziskovalka, ne da bi vedela, kaj bo z mojo prihodnostjo. Vsem sem vedno odgovorila, da je pametno, če posameznik sledi svojim interesom, sposobnostim, svojemu talentu. V ospredje naj postavi svoje želje in naj se potrudi, da jim sledi. Še vedno sem prepričana o tem!
Bre:
50 45 40 35 30 25 20 15 10 5
Sg 0
zposelnost med mladimi (< 25 let) primerjava 1. trom. 2008 in 201 1
:fl
a
a
I

I [D
□ 2008(1/4)Q1 l~l 2011(1/4)Q1
O
o
EU (vir: avtor po podatkih Eurostat)
glasbena matica
mpclet
mladi v glasbi
glasbeni utrip
Lil J
Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst
Št. 16/V
S »KOMORNIM« VESELJEM
Diploma Sare Bembi
Flavtistka Sara Bembi je diplomirala julija meseca na konservatoriju v Vidmu, v učilnicah tržaškega sedeža šole pa je še vedno doma, saj z veseljem nadaljuje s komorno dejavnostjo. Po zaključenem izpitu je namreč izrazila željo, da bi še naprej igrala z nekdanjimi kolegi iz razreda prof. Erike Slama, ki je do danes vodila vse njene korake na tej glasbeni poti in zaradi katere je pred mnogimi leti pravzaprav sploh izbrala flavto:
Odločila sem se za študij flavte takoj po koncertu baročne glasbe, na katerem je igrala prof. Erika Slama. Izvedbe so me tako prevzele, da nisem imela dvomov o izbiri glasbila. Začela sem pri devetih letih z njo, ki me je spremljala do diplome in mi je bila vedno ob strani, dosledno in potrpežljivo v pomembni fazi moje življenjske poti od otroštva skozi najstništva in do danes. Najprej sem igrala kljunasto flavto, nato sem nadaljevala s prečno. Že na prvi pogled se mi je flavta zdela izjemno zanimivo glasbilo in ta vtis me ni nikoli zapustil. Vsaka skladba, vsaka nova pridobitev mi je bila v veselje, kar ne pomeni, da ni bilo nikoli težav, a da sem jih vedno premostila z veliko motivacijo.
To velja tudi za diplomski izpit?
Nedvomno je bil zaključni izpit trenutek posebne napetosti, predvsem ker nisem kot privatistka vedela, kako me bo komisija ocenila. Skrbelo me je, da bom postala "številka', saj me nihče izmed članov ni poznal; v resnici pa so me upoštevali in sprejeli na zelo lep način. Hvaležna sem pianistki Claudii Sedmach, ki me je spremljala na diplomi, a tudi na raznih nastopih in koncertih. Ohranila bom prijeten spomin na ta dolgo pričakovani dan. Da bi se dobro pripravila na izpit, sem v
zadnjem letu posvetila študiju večino svojega prostega časa. Zame je bila diploma največji dosedanji cilj in sem zelo ponosna, da sem izpolnila to veliko željo.
Kako bi ocenila programe, ki so obvezni za doseganje tega cilja?
Programi so nekoliko zastareli in bi bili potrebni posodobitve. K sreči je profesorica vedno prekoračila meje ministrskega programa, da sem se na svoji študijski poti lahko soočila tudi s širšimi obzorji drugih skladb, od baroka do sodobnosti.
Ob tem pa vedno spodbuja svoje učence, da sodelujejo pri komornih skupinah.
Veliko sem igrala v raznih komornih zasedbah, kar je bilo zelo pomembno za izboljšanje interpretacije kot tudi intonacije. Poleg tega te tovrstna dejavnost opogumi, predvsem če si bolj sramežljiva ali intro-vertirana oseba.
Izhajaš iz družine, ki šteje več dejavnih glasbenikov...
Povezanost s sorodniki, ki se ukvarjajo z glasbo, je gotovo vplivala na moje izbire. Pri osmih letih me je bratranec Paolo naučil osnov kitare. V družini sem vedno poslušala resno glasbo. Že kot otrok sem redno zahajala na koncerte in opere.
Kako si predstavljaš svoje naslednje korake v glasbenem svetu?
Vesela bi bila, ko bi se zaposlila v glasbenem okolju. Med študijem sem vedno delala in še delam kot vzgojiteljica, solistično koncertiranje me ne zanima, izpopolnila pa bi se morda na bieniju. Prav gotovo bom nadaljevala s komornim igranjem, ki mi je zelo pri srcu.
Tržaški zaključek Kogojevih dnevov
Kanal, Gorico, Novo Gorico, Deskle, Bardo in Trst povezuje festivalska nit dogodkov, ki postavljajo v ospredje slovenske skladatelje in njihove novitete v imenu tržaškega ekspre-sionista Marija Kogoja. Dvaintridese-ta izvedba festivala Kogojevi dnevi se je pričela 2. septembra v Kanalu z gostovanjem priznanega Orkestra di Padova e del Veneto in se bo zaključila 22. oktobra v Trstu s celovečernim koncertom Tro-bilnega ansambla Slovenske Filharmonije. Med oblikovalci letošnje izvedbe so bili Vokalna akademija Ljubljana, flavtist Matej Zupan, Slovenski komorni zbor, Zagrebški kvartet saksofonov in Pihalni kvintet Slowind.
Veliki finale se bo odvijal v Trstu, saj so Kogojevi dnevi že dolgo let doma tudi v rojstnem mestu skladatelja, po katerem dobi festival ime. Glasbena matica namreč redno
sodeluje s prosvetnim društvom Soča kot gostiteljica enega od koncertov festivala. Okvir letošnjega glasbenega večera bo dvorana, ki je bila po tradiciji sedež koncertnih sezon slovenske glasbene ustanove, saj se bo koncert odvijal v Kulturnem domu s sodelovanjem Slovenskega stalnega gledališča. Protagonist festivalskega dogodka bo Trobilni ansambel Slovenske filharmonije iz Ljubljane, ki je nastal leta 2002 kot združenje najboljših članov matičnega orkestra.
Na eklektičnem sporedu koncerta TASF-a bo več prijetnih presenečenj, saj bodo glasbeniki segali od baroka do jazza in ne bodo seveda prezrli slovenske sodobne literature. Na tem posebnem večeru, ki se bo pričel ob 20.30, se bosta Albinoni in Händel »družila« s Srebotnjakom, Kranjčanom, Firštom in Gershwinom. Vstop je prost.
Baskovski
pevski
ponos
Glasbena matica in Slovensko stalno gledališče bosta v tej sezoni sodelovala pri izvedbi raznih glasbenih dogodkov. V pričakovanju koncerta Kogojevih dnevov, gostovanja simfoničnega orkestra slovenskega RTV-ja s programom filmske glasbe in odmevne izvedbe Kogojeve opere Črne maske, bo glasba obarvala tudi spored uvodnih dogodkov abonmajske kampanje SSG »Vabilo k abonmaju«, tokrat z vrhunskim zborovskim predznakom.
V četrtek bo v Trstu gostoval baskovski mladinski zbor Leioa Kantika Korala, ki ga vodi Basilio Astulez. Zvesti obiskovalci goriškega tekmovanja Seghizzi so zagotovo že spoznali in občudovali umetniške in komunikacijske sposobnosti teh samozavestnih, mladih pevcev od 10. do 17. leta starosti, ki izhajajo iz pevske šole kon-servatorija v kraju Leioa. Leta 2008 so namreč doživeli veliko odobravanje pri občinstvu in strokovni žiriji tekmovanja, kjer so prejeli štiri nagrade, med katerimi je bila tudi nagrada za naj-
boljšega zborovodjo. Istega leta je zbor prejel drugo nagrado na prestižnem mednarodnem tekmovanju v Tolozi, ki spada v mrežo Velike nagrade Evrope. Naslednjega leta pa je sledila prva nagrada na tekmovanju v Arezzu.
Zbor je nastal leta 2001 in spada med vodilne španske zbore. Njegovo delo obogati značilna pozornost do izvirnih programskih izbir iz mednarodne literature z neobičajnimi, efektnimi, zanimivimi skladbami, ki so napisane specifično za otroške glasove ali so nastale izrecno za pevce tega pet-desetčlanskega zbora. Leioa Kantika
Korala ima mednarodno koncertno dejavnost, redno sodeluje s priznanimi solisti, dirigenti in skladatelji. Prejel je veliko priznanj in nagrad in je nastopil ob mnogih slavnostnih priložnostih, tudi za špansko kraljevsko družino.
Zbor bo v prihodnjih dneh izvedel več koncertov v Sloveniji in Italiji; tržaška, nezamudljiva etapa, bo na vrsti v četrtek ob 20.30 v Veliki dvorani Slovenskega stalnega gledališča. Predprodaja pri blagajni SSG se bo pričela jutri. Posamezna vstopnica stane 8 evrov.
Na Glasbeni matici so se pričele lekcije nauka o glasbi. Predmet je ena od najvidnejših novosti v prenovljenem sistemu dela šole v znamenju reforme glasbenega šolstva. Tečaj na tržaški šoli M.Kogoj vodita Petra Grassi in Kristjan Stopar.
Naj zaigra rezijanska citira!
Glasbena matica je od nekdaj med glavnimi, stalnimi sooblikovalci kulturnega utripa slovenske manjšine v naši deželi in je na nekaterih področjih pridobila z vztrajnim, dolgoletnim delom, pomembno vlogo nositeljice slovenske jezikovne in kulturne dediščine. Bolj ogroženim področjem namenja ob vsakodnevnem poslanstvu tudi izredne pobude kot je jezikovno in glasbeno potovanje po Reziji z naslovom »Od citire dalje«.
Glasbena matica je sklenila z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije pogodbo o sofinanciranju in izvedbi kulturnega projekta v okviru javnega razpisa, ki je namenjen ustvarjalnemu predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika.
Projekt »Od citire dalje« je nastal z mislijo na rezijanske otroke, ki obiskujejo italijanski vrtec in obvezno šolo na Ravenci in nimajo priložnosti, da bi razvili poznanje slovenskega jezika. Rezija doživlja v zadnjih letih ostre napade s strani javnih upraviteljev, ki nočejo priznati rezijanščini slovenskega izvora in korenin. Zato je treba gojiti narečje, kakor tudi spoznavati jezik, ki omogoča vključitev v širše okolje.
Glasbena matica je v ta namen in v sodelovanju z Rozajanskim dumom, prvič uvedla jezikovno-glasbene tečaje z namenom, da bi ob rednem delu ponudili otrokom od 5. do 13. leta starosti možnost pogovora v slovenščini. Rezijanska ljudska dediščina je bila osnova skupinskega in individualnega pouka, ki ga od januarja vodi profesor Davide Tomasetig. Sredstva za glasbeno ustvarjanje so bila klavir, kitara, petje in Orffova glasbila. Na zaključnem nastopu v nedeljo, 16.oktobra, bodo nastopili udeleženci projekta, a tudi učenci Glasbene matice iz Benečije, otroški zbor Mali Lujerji, Skupina BK Evolution in zbor »Lojze Bratuž«.
glasbena 11 matica
GLASBENA MATICA TRST
SOLA MARIJ KOGOJ
Ulica Montorsino 2
tel. 040-418605 fax 040-44182
www.glasbenamatica.com
e-mail: trst@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51
tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it
w
193	Nedelja, 9. oktobra 2011	ŠPORT	/
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
APrimorski
~	dnevnik
43. BARCOLANA - Danes ob 10.00 startni strel
Ze drugič zapored
slovenski dvoboj
NAS POGOVOR
Spina (SVBG): »V burji bo
spektakel«
Barcolana 2011 ima poseben priokus, ne toliko zaradi slabega vremena, ki je v petek dodobra prevetrilo tržaško nabrežje in niti zaradi novega, večnega dvoboja med Jeno in Esimitom, temveč zaradi tega, ker je to prva Barcolana brez duše jesenskega pokala, pokojnega Fulvia Molinarija.
»Letos vlada določena melan-honija, saj vsi in še posebno jaz pogrešamo našega Molinarija. Zmenila sva se, da bova 43. Barcolano izvedla skupaj, žal pa nama je usoda to preprečila,« je dejal Vincezno Spina, od februarja novoizvoljeni predsednik jadralnega društva Barcola Grignano, glavnega organizatorja tržaškega jesenskega pokala, ko smo ga zmotili na tržaškem nabrežju.
Vendar, kot bi želel tudi sam Molinari, »the show must go on« in vsi na nabrežju, od prostovoljcev do press centra sledijo temu načelu. Tudi letos se tako obeta spektakularna regata med najlepšima jadrnicama v zalivu, to je Maxi Jeno in Esimit Eu-ropo 2. S tem se strinja tudi Spina, ki pravi: »Tudi letos bomo prisostvovali dvoboju med izjemnima velikankama in dvema izjemnima posadkama.«
Kako publika sprejema dejstvo, da bo šlo že drugo leto zapored za izključno slovenski dvoboj?
»Spektakel je vedno spektakel, ne glede na zastavo ali narodnost. Že sam Esimit zagotavlja spektakel. Spremljal sem pokal Bernetti od blizu in se lahko prepričal, da je ta jadrnica res nekaj izrednega.«
Lahko rečemo, da je Esimit najlepša jadrnica na svetu, torej prava kraljica morja?
»Res je tako. Z Igorjem Simči-čem sva prav pred nekaj dnevi razpravljala o tem. Igor je bil seveda navdušen. Do potankosti mi je razkril vse podrobnosti te velikanke, tako da sem na koncu izrazil vse svoje občudovanje. Toda ne gre samo za jadrnico, ampak tudi za vrhunsko posadko, kot nas o tem opozarjajo njeni letošnji tekmovalni uspehi.«
Edina neznanka 43 jesenskega pokala bo vreme.
»Vremenske napovedi kažejo, da bo pihala zmerna burja s hitrostjo do 15 vozlov in s sunki do 20 vozlov, kar bi bilo idealno za Barcolano. Burja je pač del tržaške tradicije in Bar-colana brez burje je kot poletje brez sonca, kot sem dejal svojim odbornikom. Sevda tu ne mislim na burjo s hitrostjo do 50 vozlov, kot v petek, saj je seveda naša prva skrb, še pred spektaklom, varnost vseh jadralcev.«
Naj torej zmaga najboljši.
»Jah, na morju ni rečeno, da zmaga najboljši, amapk tisti ki najbolje izkoristi razmere na regatnem polju. Kot je povedal slavni Paron Rocco pred derbijem Inter - Milan, ko so ga vprašali, ali bo zmagala najboljša ensjterica, je Rocco odkritosrčno izjavil v čisti tržaščini »speremo de no« (upajmo, da ne). To sem pred dnevi dejal tudi Igorju, ki se je prijetno zasmejal.«
Rado Šušteršič
Prvi slovenski nastop na Barcola-ni sega v obdobje osemdesetih let. Slovenci so namreč na jesenskem pokalu zajadrali slabo desetletje po prvi izvedbi Barcolane (teklo je leto 1969), danes pa se na Barcolani številka 43 obeta že drugi zaporedni slovenski dvoboj med Esimit Evropo 2 Igorja Simčiča ter Maxi Jeno Mitje Kosmine. Obe posadki sta včeraj zjutraj opravili še zadnji trening: Maxi Jena na koprski strani, Esimit Evropa pa na tržaški. Kot običajno bo Ko-smina v Trst priplul šele danes in to tik pred startom, Esimit pa se je po opravljenem treningu vrnil v tržaški zaliv, kjer je bil sprejet kot pravi kralj morja.
OB DESETIH - Kot vedno bo strel oznanil start ob 10.00.
1762 - Toliko je vpisanih, ki jih je tiskovni urad posredoval sinoči ob 22. uri. Posamezniki se sicer lahko vpišejo še danes zjutraj pred startom regate.
NAPOVED - Večina sicer je mnenja, da je tudi letos prvo mesto že oddano in da je novica le, ali bo Esimit znova postavil rekord ali ne. S tem se strinja tudi Francesca Capodanno, vodja novinarskega središča Barcolane: »Glede na vremenske napovedi, letos Esimit ne bo imel lahke naloge, kar se tiče rekorda. In to je tudi v bistvu glavna športna novica. Zanimivo pa bo tudi, kdo bo posegel po prvem mestu v raznih kategorijah. Tekmovalnost je res velika, tudi pri najmanjših jadrnicah. Letos smo vsekakor veliko vložili v promocijo regate in upam, da bo to obrodilo zaželene sadove. Po zaslugi Esimita imamo namreč prvič letos v Trstu tudi Eurosport in CNN. Na osebni ravni pa upam, da bom preživela tudi to Bar-colano in da bom v ponedeljek imela še kaj glasu,« se je ob koncu pošalila Ca-podannova.
Da se je Barcolana spremenila iz športne manifestacije v pravi praznik morja se strinja tudi Emiliano Edera, odbornik za šport mesta Trst: »Predsednik Spina je opravil odlično delo. Nabrežje je polno turistov, vreme se je k sreči izboljšalo, tako da bo Barcola-na tudi letos spektakularna. Trst potrebuje take dogodke, ker kdor pride na ta praznik morja v naše mesto, ga ne bo nikoli pozabil.«
Tudi slavni nogometaš Toto Schillaci je ostal brez besed: »Enkratni občutki, kaj takega sem doslej videl samo na TV ekranih. Jaz sicer o rega-tah ne razumem veliko, imam pa zelo rad barke in morje, saj temorje izredno sprosti.«
VREMENSKA NAPOVED - Po zadnjih podatkih bo danes dopoldne jasno, pihala pa bo burja s hitrostjo 10 vozlov.
ESIMITOV SPREJEM - Esimit Evropa je včeraj poleg običajnega sprejema, kjer smo videli najpomembnejše slovenske, italijanske, ruske, skratka evropske poslovneže organiziral tudi tiskovno konferenco, na kateri je spregovoril tudi Knut Flechenstein, predstavnik evropskega parlamenta za sodelovanje med Evropsko unijo in Rusijo, ki je poudaril pomen projekta Esi-mit Evropa, ker Evropa krvavo potrebuje simbole kot je Esimit.
PRIHOD SCHÜMANA - Vsi so včeraj nestrpno pričakovali prihod zvezde Esimita oziroma celotne Barcolane 2011, in sicer Nemca Jochena Schü-mana, večkratnega olimpijskega prvaka in jadralca slavnega Alinghija. Schü-man je v Trst dospel pozno zvečer, tako da bo na razpolago za novinarje in oboževalce šele danes po regati.
RADIJSKI PRENOS - Kot običajno bo prenos Barcolane v živo na valovih tržaške zasebne postaje Radio Punto Zero. Vodil ga bo Berti Bruss, pričel pa se bo ob 9.15 (RAS)
Obisk naselja Barcolana villagge je bil tudi letos množičen
kroma
56
minut in 13 sekund (s sunki do 20 vozlov): to je rekord, ki ga je lani dosegel Simčičev Esimit Europa 2 in ga hoče letos še izboljšati. Mu bo uspelo? Pred tem je bil rekord v lasti Alfe Romeo iz leta 2007, ki je prijadrala v cilj v 55 minutah in 30 sekundah (s sunki do 30 vozlov). Rekord pa sicer ni več primerljiv, saj so lani regatno polje podaljšali za 0,4 milje in ga rotirali za 2-3 stopnji.
300
in več novinarjev je zaprosilo za akreditacijo. Največ jih prihaja iz Italije, Slovenije in Hrvaške, veliko pa jih je tudi iz drugih evropskih držav. Med njimi je tudi Portugalka Nysse Aruda, ki je stalna obiskovalka Barcolane, letos pa je prišla tudi ameriška novinarka revije Boating world.
ZANIMIVO
Koliko meri Pink Storm?
Čeprav je v ospredju slovenski dvoboj za absolutno zmago, pa se nabrušenost ekip kaže tudi v nižjih kategorijah. O tem zgovorno kaže tudi včerajšnji dogodek: ekipa iz Desenzana pri Gardskem jezeru je namreč protestirala zoper slovensko jadrnico Pink Storm Franca Sedmaka in Igorja Bogatca, ki nastopa pod Čupino zastavo, ki je v kategoriji 9 osvojila že enajst zmag. Pink Storm naj bi bil po mnenju »nasprotnikov« daljši kot predvidevajo regatna pravila za 9. kategorijo (6,45 m). Zato so včeraj morali na sedežu SVBG v Barkovljah tehniki spet izmeriti jadrnico in ugotovili, da povsem ustreza pogojem. Pink Storm namreč meri 6,41 m in bo torej - kot vedno doslej - nastopil v kategoriji 9 in ciljal na 12. zmago, šesto zapored.
več fotografij na WWW.primorski.eu
NOGOMET - Danes ob 15.00 proti Latini
Triestina na gostovanju želi osvojiti čim več točk
Triestina odhaja v južno Italijo na dvojno gostovanje, ki je po domačem porazu proti Carrareseju postalo zelo pomembno. Danes ob 15. uri bodo Allegretti in soigralci poskušali dokazati, da lahko tudi v gosteh osvajajo točke, »na tujem« pa bodo igrali tudi tri dni kasneje, saj po Latini čaka Discepoli-jevo moštvo sredi naslednjega tedna še eno gostovanje, v Frosinoneju. Čez štiri dni bo torej jasno, kam lahko cilja oziroma koliko je napredovala Triestina v zadnjem tednu. Po domačem porazu je namreč za Discepolija in njegove varovance imperativ osvojiti vsaj štiri točke v treh dneh.
Tržačani so proti Laciju odpotovali včeraj v jutranjih urah in bodo na jugu ostali za nekaj dni. Trener Discepoli razpolaga z vsemi igralci, možne pa so nekatere spremembe v primerjavi z neuspešnim nastopom proti Carrareseju. Od svojih zahteva zlasti dve
stvari: večjo pazljivost po prekinitvah in stisniti zobe v drugem polčasu, ko je učinkovitost Tržačanov veliko manjša. Ni izključeno, da bo moral zaradi neučinkovitosti moral na »prisilni počitek« Motta, katerega bi lahko zamenjal nekoliko bolj obrambni vezni igralec, naj bo to Princivalli ali Rossetti.
Na stadionu Francioni je Latina še brez zmage, saj je v dveh nastopih po enkrat igrala neodločeno in izgubila. (I.F.)
MARIBOR BOLJŠI - V zadnji tekmi osmine finala Hervis pokala so bili nogometaši Maribora boljši od tretjeligaša Adrie Miren, ki so ga premagali z izidom 0:2 (0:1, strelca Lesjak (21.) in Volaš (52.).
Mesto v četrtfinalu Hervis pokala so si poleg Maribora zagotovili še Rudar Velenje, Luka Koper, Hit Gorica, Garmin Šenčur, Bravo 1 Interblock, Zavrč in CM Celje. V ponedeljek bo žreb četrtfinalnih parov.
Koprčani do prvih točk v rokometni ligi prvakov
KOPER - Rokometaši koprskega Cimosa so v drugem krogu evropske lige prvakov (skupina C) na domačem igrišču premagali poljsko Wislo iz Plocka s 27:24 (14:13). Koprska ekipa bo v naslednjem krogu gostovala pri romunski Constanti, tekma pa se bo v četrtek, 13. oktobra, pričela ob 20. uri. Izbranci trenerja Fredija Radojko-viča so po uvodnem porazu pri makedonskem Metalurgu iz Skopja vknjižili prvi par točk v najbolj imenitnem klubskem tekmovanju na stari celini. V koprski Bonifiki je padel poljski prvak iz Plocka, v domači ekipi pa je bil najbolj učinkovit Milorad Krivokapic z desetimi goli. Jure Dobelšek je prispeval pet, Matjaž Brumen pa štiri gole. Izkazal se je tudi vratar Škof.
F1: Vettel najhitrejši
SUZUKA - Vodilni v svetovnem prvenstvu formule 1 Nemec Sebastian Vettel bo današnjo dirko za veliko nagrado Japonske v Suzuki začel z najboljšega startnega položaj. Dirkač Red Bulla je bil devet tisočink sekunde hitrejši od edinega preostalega tekmeca v boju za naslov, Britanca Jensona Buttna (McLaren) na drugem mestu. Na tretjem mestu je voznik McLarna Lewis Hamilton. Za njim sta se na četrtem oziroma petem mestu zvrstila Ferrarijeva dirkača Brazilec Felipe Massa in Španec Fernando Alonso, šesti čas je dosegel Avstralec Mark Webber (Red Bull). Vettel potrebuje zgolj točko, pa bo ubranil naslov svetovnega prvaka.
Tenis: Penetta out
TOKIO/PEKING - Potem ko je italijanska teniška igralka Flavia Penetta v petek premagala št. 1 Wozniackijevo, je v polfinalu morala priznati premoč Poljakinje Agnieszke Radwanske, ki je Italijanko premagala s 6:2 in 6:4. V finalu bo Poljakinja igrala z Nemko, rojeno v Tuzli, Andreo Petkovic. Med dvojicami pa je včeraj slavila zmago Velenjčanka Katarina Sre-botnik v paru s
Čehinjo Kveto Peschke. Španec Rafael Nadal in Britanec Andy Murray pa sta finalista turnirja v Tokiu.
22
Nedelja, 9. oktobra 2011
ŠPORT
/
NOGOMET - Reakcija belo-rdečih v 5. krogu elitne lige in gladka zmaga proti Muggii
Drugi polčas Krasa je bil pravi
NOGOMET
Prva točka za mladince kriške Vesne
Vesna - Audax Sanrocchese 1:1 (0:1)
Vesnin strelec: Bubnich v 50.
min.
Vesna: M. Vidoni, A. Kerpan, Terzon (Puric), M. Marjanovic, Žerjal, Hoffer, Viviani (G. Kerpan), Madotto, Bubnich, Improta (Vascotto), Rebula. Trener: De Castro.
Vesnini mladinci so po dobrem nastopu osvojili prvo točko v deželnem prvenstvu. Varovanci trenerja Mauri-zia De Castra niso začeli najbolje, saj so Goričani v Križu povedli že po treh minutah igre. V nadaljevanju so gostje zadeli še dve prečki in šele zatem so se »plavi« prebudili. Gostitelji so na igrišču zagospodarili v drugem polčasu. V uvodnih minutah so izenačili z Bubnichem in nato ustvarili ter tudi zgrešili celo vrsto zrelih priložnosti. Hoffer je zgrešil kazenski strel, Gori-čane pa je nato trikrat rešila vratnica. »Škoda, ker tokrat bi si zaslužili zmago. Fantje so se potrudili, pohvalil bi jih prav vse,« je po tekmi komentiral Vesnin spremljevalec Paolo Vidoni.
Ostali izidi: Costalunga - Trieste Calcio 0:4, S. Andrea - Pro Romans 2:1, Zaule - Ponziana 3:0, Ronchi - San Lui-gi 0:2.
ZAČETNIKI
Na Tržaškem Kras Repen - Opicina 2:2 (0:0, 3:0, 0:1)
Kras: Pisani, Cenci, Bicocchi, Cardarola, Suppani, Carli, Dekovic, Harej, Nabergoj, Calzi, Curri, A. in N. Malalan, Štoka, Covarelli, Niro, Eva. Trener: Kos.
Na prvi uradni tekmi so se varovanci trenerja Kosa izkazali, čeprav je bilo zanje to ta čisto prva preizkušnja, saj drugih prijateljskih srečanj niso odigrali.
Na Goriškem Juventina - Cormonese 3:2 (0:0, 1:1, 1:0)
Juventina: Barone, Deganutti, Malič, Tonani, Serplini, Di Michele, Kerpan, Marassi, Viller, Copetti, Im-pastato, Rigonat, Terčič, Piemontesi. Trener: Battistin.
Juventina je tesno premagala ekipo iz Krmina, ki se je izkazala kot trd oreh. Tekma je bila izenačena. Za Ju-ventino sta zadela v polno Kerpan in Di Michele.
VČERAJ ŠE - Elitna liga: Spal Cordovado - Fontanafredda 2:3; 1. AL: Staranzano - Pieris 1:3, Cormonese -Azzurra 2:1.
Kras Repen - Muggia 3:0 (0:0)
Strelci: Capalbo v 53., Pizzini v 55. iz 11-m in Barbetti v 64. min
Kras: Dovier, Colavetta, Batti, Barbetti, Pikiz, Capalbo, A. Alejnikov (od 82. D' Aliesio), La Pasquala, Kneževič, Fa-vero, Pizzini (od 91. Modolo). Trener: S. Alejnikov.
Muggia: Donno, Rihter (od 73. Ce-rebuch), Male, Marco Pacherini, Aubelj, Mattia Pacherini, Metullio, Fantina, Benvenuto, Botta, Velner. Trener: Coro-su.
Končno. Kras je z dobro predstavo v drugem polčasu strl odpor miljske Muggie, ki ostaja še brez točk na dnu lestvice. Krasovci so prekinili črni niz dveh zaporednih porazov (UFM Monfalcone in Virtus Corno) in se s tremi točkami približali vodilnim (prvouvrščeni Li-
Alberto Favero (številka 10) in strelec tretjega Krasovega gola Nicola Barbetti, levo nekdanji nogometaš ekipe repenskega društva Christian Fantina
kroma
gnano bo danes gostil Cervignano, dru-gouvrščena Fontanafredda je včeraj s 3:2 v gosteh premagala Cordovado).
Prvi polčas je bil vse prej kot privlačen, čeprav so se gledalci (bilo jih je okrog 350) dvignili na noge že v prvi minuti, ko je lepo priložnost zamudil domači kapetan Kneževič. Dolgočasnost so v prvih petinštiridesetih minutah prekinili le posamezni nenevarni streli proti vratom Muggie Favera (v 19. min.), Piz-zinija (v 35.) in Kneževiča (prosti strel v 40. min.) ter na nasprotni strani Metul-lia (nekdanjega Krasovega nogometaša, kot tudi Fantina in Botta), ki ga je Do-vier lepo ubranil.
Drugi del tekme je bil veliko bolj razgiban. Kras je stopnjeval ritem in prevzel pobudo v svoje roke. Po nekaj minutah je Kneževič po desni strani prodrl do
kazenskega prostora ter se odločil za diagonalni strel proti vratom. Bolje bi bilo, da bi podal na sredino do dobro postavljenega Pizzinija. Alejnikovovi fantje so kmalu zatem prebili led: obramba Mug-gie je bila pri podaji iz kota slabo postavljena in Capalbo je brez večjih težav močno in natančno streljal proti vratom. Žoga je tudi s pomočjo gostujočega branilca zatresla mrežo Muggie. Dve minuti kasneje je Avesnikova viža »Na Golici« še drugič zadonela ob repenskem igrišču. Miljski branilec Male je v kazenskem prostoru s prekrškom (potegnil ga je za majico) zaustavil Pizzinija in sodnik je pokazal na belo točko, s katere je bil natančen Pizzini (5. letošnji gol). Muggia je nato popustila. Kras je prikazal nekaj lepih akcij. V Repnu je padel še tretji zadetek: z glavo ga je dosegel branilec Bar-betti, ki je včeraj odlično igral v obrambni liniji. Zelo dobro je svojo nalogo opravil tudi Dimitri Batti, ki je brezhibno pokrival nevarnega Fantino.
Kras je torej dokazal, da je zrela ekipa. V drugi fazi (že v soboto v gosteh proti Azzaneseju) morajo rdeči-beli pokazati še kontinuiteto.
IZJAVI PO TEKMI:
Sergej Alejnikov, trener Krasa: »Zadovoljen sem, ker so fantje pozitivno reagirali po nedeljskem poraznem nastopu v Korenu. Pomembno je, da smo visoko zmagali in da nismo prejeli golov. Tri točke so odlične za moralo. Čaka nas še veliko dela. Ne smemo pozabiti, da smo letos moštvo zgradili povsem na novo.«
Tilen Aubelj, kapetan Muggie: »Do Krasovega vodstva smo se jim enakovredno zoperstavljali, nato pa smo popustili. Še posebno po drugem golu. Kras je odlična ekipa in bo letos odigral pomembno vlogo. Mi pa smo se predali pre-poceni. Za nas so bile usodne številne napake. Skrbi me, ker smo po petih tekmah še brez točk na lestvici.«
Jan Grgič
ODBOJKA - 4. Memorial Sergio Veljak
Slavil Ferro Alluminio
Okrnjena Sloga Tabor Televita enakovredna zmagovalcu - Ambrož Peterlin najboljši igralec turnirja
V Repnu je bil včeraj na sporedu 4. Memorial Sergio Veljak, ki ga je v spomin na prerano preminulega odličnega odboj-karja priredilo AŠD Sloga Tabor v sodelovanju z ZSŠDI.
Turnir je osvojil tržaški Ferro Alluminio, ki je v tretji tekmi po izredno izenačenem in napetem boju, v katerem so o končnem zmagovalcu odločale res majhne nianse, premagal Slogo Tabor Televita. Kot je razvidno že iz delnih izidov, sta si bili ekipi povsem enakovredni, sreča pa se je le nasmehnila Tržačanom, ki so bili v ključnih trenutkih bolj točni. Naša ekipa je na turnirju nastopila okrnjena: poleg že napovedanih odsotnosti Jerončiča in Nigida je namreč zjutraj zbolel David Cettolo, Vatovac pa je igral le na uvodni tekmi proti Soči. Trener Battisti si je tako za turnir od Sloge »sposodil« Mirka Kanteta in je seveda preizkusil vse svoje igralce in tako teden pred uradnim začetkom B ligaškega prvenstva preveril, koliko lahko računa na vsakega posameznika.
Tudi Soča Zadružna banka je nastopila na tem turnirju krepko okrnjena in kljub izredno požrtvovalni igri ni mogla presenetiti svojih nasprotnikov.
Izidi: Sloga Tabor Televita - Soča Zadružna banka 3:0 (25:15, 25:13, 25:16), Ferro Alluminio - Soča Zadružna banka 3:0 (25:12, 25:20, 25:205), Ferro Alluminio -Sloga Tabor Televita 3:2 (24:26, 30:28, 25:22, 14:25, 15:11).
Vrstni red: 1. Ferro Alluminio, 2. Sloga Tabor Televita, 3. Soča Zadružna banka
Ferro Alluminio: Bolognesi, Ivano-vic, Monaco, F. in G. Paron, Piazza, Velis-cek, Visciano, Brunello (libero). Trener: F. Zaccaria
Sočani so izgubili proti tržaškemu Ferro Alluminiu
kroma
Sloga Tabor Televita: Cernuta, Mirko in Vasilij Kante, Ambrož in Matevž Pe-terlin, Slavec, Vatovac, Veljak, Privileggi (libero). Trener L. Battisti
Soča Zadružna banka: Butkovič, E. in M Juren, J. Černic, Devetak, Škorjanc, M. Černic (libero). Trener A. Berdon
Tekmam je sledilo nagrajevanje (v nagradni sklad so prispevali ZSŠDI, Zadružna kraška banka in AŠZ Sloga).
Sergiovo vdovo Bruno in vse navzoče, med katerimi so bili tudi člani družine Veljak, predsednik ZSŠDI Jure Kufersin in predsednik AŠZ Sloga Primož Možina, je na kratko pozdravil Ivan Peterlin, ki je vsem predočil veličino našega odbojkarja. Nekaj besed je povedal tudi predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, ki se Sergia spominja še iz mladostniških let, saj sta bila sošolca, na koncu pa je vsem nastopajočim zaželel veliko
športnih uspehov v bližajočem se prvenstvu.
Pokale so prejele vse nastopajoče ekipe, nagrajeni pa so bili tudi najboljši posamezniki: Gianluca Paron (Ferro Alluminio - podajač), Nikola Ivanovic (Ferro Allumi-nio- napadalec), Nicholas Privileggi (Sloga Tabor Televita - obrambni igralec) ter Ambrož Peterlin (Sloga Tabor Televita - najboljši igralec turnirja).
Sloga Tabor nocoj v Repnu
Sloga Tabor bo nocoj ob 18. uri v telovadnici v Repnu igrala še četrto tekmo državnega odbojkarskega pokala proti moštvu Itas Castelfranco Veneto. Pri tržaški ekipi bo zaradi družinskih težav odsoten Je-rončič. Prihodnji konec tedna (v nedeljo) čaka Slogo Tabor že prva prvenstvena tekma v gosteh proti Bibioneju.
ODBOJKA
Jadranski pokal: Olympia in Val uspešna
Val Imsa - Logatec 3:2 (25:23, 25:21, 19:25, 20:25, 15:12)
Val: Ombrato 14, S. Faganel 2, La-vrenčič 21, D. Nanut 3, Vidotto 12, Pal-mieri, Plesničar (L), Farfoglia, Masi 4, Šfiligoj, Fedrigo n.v. in G. Nanut n.v. Trener: Berzacola.
Val je šele po »tie breaku« strl odpor trdoživega Logatca. V zadnjem krogu kvalifikacij Jadranskega pokala je Valov trener Gabriele Berzacola v prvih dveh setih zaupal najmočnejši šesterki, ki je izpolnila vsa pričakovanja, čeprav je moštvo iz Logatca nudilo srdit odpor. Prva dva seta sta bila izenačena, v odločilnih trenutkih pa so bili valovci bolj zbrani. Dobro so servirali in sprejemali, natančni pa so bili tudi v napadu. V tretjem in četrtem setu je Valov trener zamenjal postavo in preizkusil tudi druge odbojkarje. Gostje so izkoristili trenutek zmedenosti in uspelo jim je izenačiti. Peti set je bil odločilen. Vse do enajste točk sta si ekipi izmenjavali vodstvo, nato pa so valovci dokazali, da so že v pravi formi (prihodnji konec tedna se bo namreč začelo deželno prvenstvo C-lige).
Olympia - Go Volley 2 3:0 (25:17, 25:17, 25:16)
Olympia: F. Hlede 6, Komjanc, Terčič 11, Pavlovič 7, M. Persoglia 7, Vi-zin 4, Čavdek (L), D. Hlede, Vogrič, S. Persoglia, trener Jerončič.
Varovanci trenerja Zorana Jeron-čiča so v zadnjem krogu kvalifikacij Jadranskega pokala brez večjih težav premagali ekipo Go Volley 2. Odboj-karji Olympie so z izjemo nekaterih težav pri sprejemanju odigrali solidno. Zanje je bil to le lažji trening.
Ferro Alluminio - Sloga 3:0 (25:19, 25:11, 25:23)
Sloga: Antoni 2, Devetak 1, Dus-sich 8, Fermo 4, Kante 4, Romano 10, Rožac 7, Fiorelli (libero). Trener Ivan Peterlin.
V	svoji drugi tekmi (čaka jih še zaostalo srečanje proti Logatcu) so slo-gaši v četrtek igrali proti tržaškemu tekmecu, ki je po kakovosti objektivno dosti boljši od njih. Z nastopom naših od-bojkarjev pa smo kljub porazu lahko vsaj delno zadovoljni. Odmisliti moramo sicer drugi set, v katerem je Sloga odpovedala na vsej črti, tako v prvem kot v zadnjem pa so naši igralci dalj časa nudili domačinom več kot soliden odpor. Ferro Alluminio je resda bil ves čas v vodstvu, vendar se je za zmago moral potruditi bolj kot o njegovi igralci pred tekmo pričakovali.
UNDER 18 MOŠKI Il Pozzo - Sloga Tabor 3:0 (25:10, 25:18, 25:13)
Sloga Tabor: Antoni 9, Cettolo 6, Fiorelli 0, Guštin 0, Leo 0, Markežič 1, Taučer 4, Trento 4. Trener Ivan Peter-lin.
Na gostovanju so mladinci Sloge Tabor ponovno morali poraženi z igrišča, priznati pa jim moramo, da so igrali veliko bolje kot v prejšnjem kolu. Il Pozzo je zelo dobra ekipa, pravzaprav gre za združeni sestav najboljših mladincev raznih društev iz videmske okolice in cilja v tem prvenstvu na mesta pri vrhu lestvice.
Delni izidi sicer kažejo na pravi monolog domačinov, vendar so sloga-ši izvedli celo serijo dobrih akcij, veliko so napadali, a je bila domača obramba tokrat skoraj vedno na mestu in se ni pustila presenetiti. Slogaši so bili v polju sicer zelo povprečni, boljši v napadu in bloku, nasprotnik pa je bil objektivno boljši.
Popravek
V	članku o nagrajevanju FISI glede minule smučarske sezone, ki smo ga objavili v petek, smo pomotoma izpustili podatek, da je SK Devin na članski društveni lestvici, zasedel 17. mesto. Za napako se opravičujemo.
www.primorski.eu1
/
ŠPORT
Nedelja, 9. oktobra 2011
23
KOŠARKA - V državnem prvenstvu divizije C
Jadran Qubik caffe uspešen še tretjič zapored
Krminci v igri le v uvodnih minutah - 24 točk razigranega Boruta Bana
Jadran Qubik caffe' - Alba Cormons 76:58 (21:15, 41:21, 64:37)
Jadran: Batich 11 (1:3, 5:5, 0:1), Ban 24 (8:10, 8:9, 0:1), Marusič 2 (-, 1:1, -), Spi-gaglia 10 (1:2, 3:7, 1:1), Malalan 5 (1:2, 2:3, -), Slavec 9 (-, 0:1, 3:7), Skerl 3 (-, -, 1:1), Franco 6 (-, -, 2:5) Floridan 4 (-, 2:3, -), Ber-netič 2 (-, 1:3, -). Skoki v obrambi: 32, v napadu: 6; izgubljene žoge: 21, pridobljene žoge: 13. SON: 21.
Cormons: prosti meti: 13:23 (57 %), 2 točki: 15:32 (47 %), 5:12 (24 %), skoki v obrambi: 16, v napadu: 6; izgubljene žoge: 13, pridobljene žoge: 21.
Jadranovci so pred številnimi domačimi gledalci (našteli smo jih preko 180) vknjižili tretjo zaporedno zmago. Tokrat so Ban, najboljši strelec s 24 točkami, in ostali visoko premagali novinca v ligi in deželnega tekmeca Cormons, ki je bil v igri skratka samo v prvih štirih minutah. Začetek Vatovčevih varovancev namreč ni bil najboljši: prvi koš je sicer dosegel Maru-sič (ki je zaradi poškodbe stopala moral prav kmalu zapustiti igrišče), nato pa je Cormons izkoristil zmedeno igro domačih igralcev in povedel s 4:7. To pa je bilo tudi edino vodstvo gostov: po minuti odmora so namreč jadranovci strnili vrste. Hitro so izenačili, do konca prve četrtine pa si s prodorno igro priigrali sedem točk prednosti (21:15). S pravim pristopom so začeli igrati tudi v obrambi, tako da je Cor-mons od pete minute dalje dosegal točke izključno iz prostih metov. Kdo je gospodar na igrišču, pa je jasno pokazala druga četrtina. V šestih minutah je Jadran povečal prednost na 20 točk (35:15 po Slav-čevi trojki), v obrambi pa nadaljeval zaustavljati vsak napad nasprotnikov, ki so koš skušali polniti z neuspešnimi meti iz razdalje. Prvi koš so dosegli šele po šestih minutah igre (35:17), do konca četrtine pa so zadeli le še dvakrat (delni izid kar 20:6).
Prevlada na igrišču se je nadaljevala tudi po odmoru, ko so jadranovci dosegli tudi maksimalno prednost. V 23. minuti so s protinapadom Spigaglie povedli s 24 točkami naskoka (47:23), v zadnjih treh minutah pa sta dve zaporedni Slav-čevi trojki dali še zadnji zagon Jadranu, ki je s protinapadom Baticha dosegel maksimalnih 29 točk prednosti (64:35). Takrat je bilo že jasno, da bo zmaga ostala doma. V zadnji četrtini se je ritem igre umiril, zaigrali so vsi razpoložljivi igralci, ki so se tudi vpisali med strelce.
Trener Walter Vatovec: »Odigrali smo solidno tekmo, edini minus so bile prve štiri minute, ko se igralci niso držali navodil. V nadaljevanju pa so zaigrali s pravim odnosom, tako da sem s prikazano igro zadovoljen. Tako lahke zmage pa nikakor nisem pričakoval, saj je Cormons v prejšnjem krogu visoko premagal Montebellu-no.« (V.S.)
Ostala izida: San Vendemiano - Co-droipo 79:69, Limena - Latisana 74:63.
KOŠARKA - Deželna C-liga
Borovci prepričljivo
Pomemben doprinos mladih - Breg je še drugič zapored visoko izgubil
Bor Radenska - Geatti Basket Time 78:60 (15:14, 39:25, 57:39)
Bor: Bole 8 (1:2, 2:6, 1:2), Madonia 8 (2:2, 3:5, 0:3), Crevatin 3 (-, 1:4), Što-kelj 2 (-, 1:1, 0:1), Galocchio 7 (0:1, 2:2, 1:1), Meden 4 (-, 2:3, 0:1), Burni 2 (-, 1:3, 0:2), Zannini 10 (2:2, 4:5, -), Sosič 11 (-, 4:11, 1:1), Fumarola 8 (-, 4:5, 0:1), Pertot 9 (2:3, 2:2, 1:2), Devcic 6 (-, 3:6, -). Trener: Po-povič. SON: 18.
Borovci so zasluženo in brez večjih težav odpravili videmskega nasprotnika. V oko pade podatek, da so se med strelce vpisali prav vsi Popovičevi varovanci. »Vsi so igrali dobro. Pohvalil bi celoten kolektiv,« je po tekmi ocenil Borov spremljevalec Edi Sosič.
Borovci so nekaj težav imeli zgolj v prvi četrtini, ki se je končala s tesnim vodstvom (+1) gostiteljev. Nato pa so se zbrali, strnili obrambo, prestregli lepo število žog in nasprotnika presenetili s številnimi protinapadi. Geatti Basket Time ni našel protiorožja in borovci so le iz četrtine v četrtino večali prednost, ki je v drugem polčasu znašala tudi več kot dvajset točk. Tokrat so se izkazali tudi mladi košarkarji (Devcic, Pertot in Galocchio).
Santos - Breg 80:60 (14:16, 32:38, 60:45)
Breg: Schillani 5 (3:4, 1:1, -), Bozic 2 (-, 1:2, 0:1), Grimaldi 1 (1:4, 0:3, 0:1), K. Fer-foglia 10 (3:4, 2:7, 1:4), Nadlišek n.v., Samec 7 (2:4, 1:3, 1:2), Bazzarini 1 (1:2, -, -), Giacomi 18 (3:5, 3:5, 3:4), Robba 11 (2:3, 3:6, 1:3), Semec 4 (4:4, 0:2, -), Visciano 1 (1:2, 0:1, -), trener Krašovec. SON: 25. PON: Robba (38).
Brežani so doživeli že drugi zaporedni poraz z 20 točkami razlike. Tokrat jih je v derbiju premagal novinec v ligi Santos. Po prvem polčasu pa nihče v telovadnici na Judovcu ni pričakoval, da bo
H Obvestila
MO SPDT prireja v nedeljo, 23. oktobra avtobusni izlet za družine na Slivnico. Za informacije in prijave pokličite na tel 338 5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Prijava je obvezna do torka, 18. oktobra! ŠAHOVSKI KROŽEK SLOVENSKIH ŠOL je pričel z delovanjem v petek, 7. oktobra, od 15.30 do 19.00 na sedežu ZSSDI v ulici Cicerone 8 (3. nadstropje) v Trstu.
SKD VIGRED, vaška skupnost Tublje, jamarsko društvo Grmada, Planinski odsek SK Devin in razvojno društvo Pliska vabijo na 16. pohod na »Na Krasu je krasno« danes, 9. oktobra. Zbirališče v Praprotu od 9.15 do 9.45.
Borovci so v deželni C-ligi zmagali še drugič zaporedoma
kroma
Breg izgubilo s tako visoko razliko.
Po prvi izenačeni četrtini, ko je Breg vodil z dvema točkama razlike, je v drugi četrtini ujel pravi tempo in z delno razliko 17:2 visoko povedel ter sklenil polčas s šestimi točkami prednosti. V nadaljevanju pa pravi polom. Gostitelji so v tretji četrtini z delno razliko 28:7 popolnoma razbili Bregovo obrambo in povedli za 15 točk. Brežanom ni šlo prav nič od rok in predvsem so odpovedali v obrambi. Že tedaj je bilo tekme dejansko konec. V zadnji četrtini so se gostitelji še bolj razigrali, dosegli 20 točk in s tem visoko zmago.
Takega spodrsljaja v Bregovem taboru nihče ni pričakoval. Edina uteha je, da je novi "nakup" Robba dobro opravil svojo nalogo. Nova okrepitev, Elvis Klari-ca, pa bo ekipi še kako potrebna. (lako)
VČERAJ ŠE - Ženska A2-liga: Petrol Lavori Milje - Valditaro 76:72 po podaljšku (Borroni 24, J. Cergol 13, Gabro-všek 8); moška državna divizija B: Cal-ligaris - Comunication Tržič 67:65 (Nanut 22; Jan Budin 18, Bellina 19); A1-liga: Te-ramo - Siena 67:75.
TV KOPER - Jutri
Na Športelu Janko in Mitja Kosmina
Mitja in Janko Kosmina bosta jutri gosta Športela (po TV Koper ob 22.30): tako bo Barcolana preplavila tudi koprski studio. Voditelj Igor Malalan bo z očetom Jankom spregovoril tudi o nedavnem obisku rojstne vasi Šempolaj, pogovor pa bo obogatil tudi prispevek o regati. Sledil bo posnetek iz Doberdoba, kjer bodo sodelavci Športela razkrili, zakaj je pomorski klub Sidro ostal na kopnem.
V prispevkih si bo mogoče ogledati poročila tekme Jadrana Qu-bik, Bora Radenske in nogometnega kluba Kras.
Domači šport Danes
Nedelja, 9. oktobra 2011 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Špetru Slovenovem: Valnatisone - Vesna; 15.30 v Štandrežu: Juventina - Zaule
1.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Medeji: Medea -Primorec; 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Gorizia
2.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Dolini: Breg -Fogliano Turriaco; 15.30 v Miljah: Muglia - Zarja; 15.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Begliano
3.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant' Andrea San Vito - Mladost NARAŠČAJNIKI - 9.30 v Žavljah: Zaule - Kras Repen
NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Kras Repen - Sant' Andrea San Vito; 10.30 v Štandrežu: Juventina -Pro Romans; 10.30 v Krminu: Cormonese -Sovodnje ODBOJKA
DRŽAVNI POKAL - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor -Itas Castelfranco Veneto UNDER 18 MOŠKI - 11.00 v Repnu: Sloga Tabor -Ausa PAV Cervignano; 11.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Terpin - Il Pozzo
Jutri
Ponedeljek, 9. oktobra 2011 NOGOMET
MLADINCI - 19.30 v Muscoliju: Pro Cervignano Muscoli - Kras Repen
Vrača se
Športna priloga!
V torek se med bralce vnovič, že 15. leto zapored,
vrača športna priloga s poročili o športnem dogajanju pri nas ob koncih tedna, z intervjuji, zanimivostmi, statističnimi podatki ter starimi in novimi rubrikami.
Spet zažjvel projekt Šola šport
Ta teden se je na plastični stezi v Nabrežini ponovno začel projekt Šola šport, ki ga že vrsto let prirejata smučarska kluba Sci Club 70 in SK Devin ob finančni podpori Občine Devin Nabrežina, tržaške
pokrajinske uprave, Zadružne kraške banke, Občine Zgonik, dežele FJK preko nabrežinskega Didaktičnega ravnateljstva ter letos tudi društva Pineta del Carso Onlus. Projekt je namenjen učencem drugih in tretjih razredov italijanskih in slovenskih osnovnih šol , ki imajo v šolskem urniku namesto telovadbe 2 uri tedenskega smučarskega tečaja
in skupaj 8 lekcij s sklepno tekmo vse do konca novembra, zaključno nagrajevanje pa bo v petek 2.de-cembra v popoldanskih urah.
Letos je k projektu pristopilo rekordno število 180 otrok in med temi je kar 86 učencev slovenskih osnovnih šol. Prva lekcija za slovenske šolarje je bila 6.oktobra, ko so se v še poletnem toplem vreme-
nu na progo pripeljali s šolskim av-bobusom ob spremljavi učiteljic.
V jutranjih urah so bili na vrsti učenci devinske šole J.Jurčič in zgoniške šole L.K.Gorazd-1.maj, kjer je letos kar 18 otrok, ki se bodo učili smučanja. V popoldanskih urah so se zvrstili učenci nabrežin-ske šole V.Šček in šempolajske S.Gruden. Terčajnike so razdelili v
posamezne skupine, ki so jih prevzeli društveni smučarski učitelji Bogdan, Janja, Matej, Patrik in Dušan. Veliko je začetnikov, predvsem iz drugih razredov, medtem ko učenci trejih razredov uspešno nadaljujejo tečaje po lanski izvedbi in med temi je kar nekaj smučarjev, ki so že prijavljeni v tekmovalnih skupinah SK Devin.
24
Nedelja, 9. oktobra 2011
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
V" Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda«
- Poletne more 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: Peter Quilter -Dueti, igrata Maja Blagovič in Vladimir Jurc; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
6.00 Nan.: 7 vite 6.25 Aktualno: A ruota libera 7.00 9.20 Risanke 8.45 Nan.: Rebelde Way 9.50 Šport: Pole Position 10.50 Aktualno: Ragazzi c'e Voyager! 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia (v. Amadeus) 13.00 Dnevnik, Tg2 Motori in vremenska napoved 13.35 Film: Orizzonte infinito (dram., Nem., '05, r. T. Jauch, i. F. Petri, H. Jaenicke) 17.00 Avtomobilizem: F1, VN Japonske, povzetek 17.55 Nan.: La vita complicata di Christine 18.15 Film: McBride -Sinfonia di un delitto (krim., ZDA, '06, r. M. Griffiths, i. J. Larroquette, M. DuBois) 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.50 Nan.: Hawaii Five-0 22.40 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 23.30 Šport: La Dome-nica Sportiva 0.40 Nočni dnevnik 1.00 Aktualno: Sorgente di vita 1.30 Nan.: E.r. - Medici in prima linea
V" Rai Tre
7.40 Nan.: La grande vallata 8.30 Film: La domenica della buona gente (kom., It., '53, r. A.G. Majano, i. R. Salvatori, S. Loren) 10.05 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 10.55 Aktualno: TGR EstOvest 11.1 Aktualno: TGR Mediterraneo 11.40 Aktualno: TGR RegionEuropa 12.00 Dnevnik, deželni dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, rubrike 12.55 Opera: Prima della prima 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h (v. L. Annunziata) 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Dok.: Alle falde del Kilimangiaro 18.10 Šport: 90° minuto Serie B 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob
20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: Presadiretta 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.50 Glasb.: Sostiene Bollani 0.50 Nočni dnevnik 1.00 Aktualno: TeleCamere Salute
Rete 4
10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pia-neta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.20 Aktualno: Pianeta mare - sulle rotte dei gab-biani 14.00 Dok.: Donnavventura 14.55 Film: Lassie (pustm., ZDA, '94, r. D. Petrie, i. J. Tenney, T. Guiry) 16.40 Dnevnik - prometne informacije 16.50 Film: I giorni dell'ira (western., Nem./It., '67, r. T. Valeri, i. L. Van Cleef, G. Gemma) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo 21.30 Nad.: Tempesta d'amore
6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.15 Šport: Pole Position 7.55 Avtomobilizem: F1, VN Japonske, prenos 9.35 Aktualno: Easy Driver 9.50 Dnevnik -kratke vesti 9.55 Prenos svete maše in Angelusa 12.25 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in...LAre-na 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (F. Frizzi) 21.30 Nan.: Il generale Della Rovere 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Speciale Tg1 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: Applausi
O Italia 1
^ Tele 4
conda 15.40 Igra: Ufo di sera 17.30 Risanke 19.30 Variete: 80 nostalgia 20.00 Pagine e fotogrammi 20.20 Aktualno: Dai no-stri archivi 20.40 Aktualno: ADNKronos 21.00 Dnevnik 21.30 Šport: Speciale Jotun Cup, Regata notturna 22.40 Aktualno: Musa Tv 23.00 Dnevnik
La 7
23.20 Film: Il volo della fenice (akc., ZDA, '04, r. J. Moore, i. S. Quaid, M. Otto) 1.30
Nočni dnevnik 1.55 Film: Gli invincibili tre (pust., It., '64, r. G. Parolini, i. A. Steel, M. Palmara)
5 Canale 5
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 10.00 Film: La lettera d'amore (rom., ZDA, '99, r. P. C. Ho-sun, i. K. Capshaw, T. E. Scott) 12.00 Aktualno: Forum - Famiglie 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Aktualno: Domenica cinque (v. F. Panicucci, C. Brachino) 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 0.45 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nan.: Distretto di polizia 11 23.15 Aktualno: Terra! 0.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved
7.00 Nan.: Baywatch 7.45 10.55 Risanke 10.25 Nan.: Power Rangers Samuirai 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Film: Asterix & Obelix contro Cesare (kom., Fr., '99, r. C. Zi-di, i. C. Claver, G. Depardieu) 15.15 Film: One Piece - L'isola segreta del barone Omat-suri (ris., Jap., '05)
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: m.o.d.a. 10.40 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.40 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Da grande (kom., It., '87, r. F. Amurri, i. R. Pozzetto, G. Boschi) 16.10 Nan.: Cuore dAfrica 17.15 Film: Piccolo Buddha (dram., Fr./VB/It., '93, r. B. Ber-tolucci, i. K. Reeves, C. Isaak) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: Mr. Jones (dram., ZDA, '93, r. M. Figgis, i. R. Gere, L. Olin) 23.40 Dnevnik 23.50 Film: Giordano bruno (biog., Fr./It., '73, r. G. Montaldo, i. G.M. Volonte, H.C. Belch) 2.10 Aktualno: Bookstore
(t Slovenija 1
6.40 Kultura (pon.) 7.00 9.25, 10.05, 18.35 Risanke 9.00 Ris. nan.: Smrkci 9.45 Ris. nan.: Žametek 10.20 Žogarija, oddaja o športu, zdravju in okolju 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! 15.05 Prvi in drugi 15.00 Slovenski magazin 15.25 0.45 Alpe - Donava - Jadran, podobe iz Srednje Evrope 15.20 Dok. serija: Na vrtičku (pon.) 15.55 Dok. serija: Z Montyjem Donom po najlepših italijanskih vrtovih: Jug 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Poletni koncert Waldbühne 201118.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Misija Evrovizija 21.35 Dok. film: Samotni hodec skozi neprijazni čas, portret akademika Jožeta Toporišiča 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.55 Ars 360 23.10 Nan.: Kraj zločina, zadnji del 1.15 Dnevnik (pon.) 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.05 Infokanal
|r Slovenija 2
6.50 Skozi čas, sledi Globus 7.30 Formula1: VN Japonske, prenos iz Suzuke 10.00 Globus (pon.) 10.30 31. tekmovanje slovenskih godb 11.10 Film: Kino Kekec 12.10 Turbulenca (pon.) 12.40 Univerza (pon.) 13.20 Formula1: VN Japonske, opsnetek iz Suzu-ke (pon.) 15.20 Londonski vrtiljak (pon.) 15.50 Športni izziv (pon.) 16.20 Rokomet: Liga prvakov: Cimos Koper - Wisla, posnetek iz Kopra (pon.) 17.40 Športni magazin 18.10 Dok. film: Na prvi pogled 19.20 Dok. feljton: Stara trta za vse večne čase 19.50 Žrebanje lota 20.00 Nad.: South Riding, zadnji del 21.00 Dok. feljton: V ritmu volovske vprjege 21.30 Dok. odd.: Organizacija Octogon 23.00 Jadranje - regata Bar-colana, reportaža iz Tržaškega zaliva 23.25 Kratki film AGRFT 0.00 Zabavni infokanal
(t Slovenija 3
6.00 Sporočamo 7.30 Svet v sliki in besedi 8.40 20.30 Kronika 9.40 15.04 Na Tretjem 10.40 Firma.tv (pon.) 13.10 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče
Koper
17.15 Film: Superman - Batman: nemici pubblici (ris., ZDA/J.Afrika, '09) 18.30
Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Variete: Bau Boys 19.30 Film: Colpo grosso al Drago rosso (akc., ZDA, '01, r. B. Ratner, i. J. Chan, C. Tucker) 21.25 Reportaža: Mi-stero (v. D. Bossari) 0.25 Aktualno: Con-fessione Reporter 1.15 Film: Perfect strangers - Tutti i numeri dell'amore (kom., VB, '04, r. R. Shepperd, i. R. Lowe, A. Friel)
6.15 Nan.: Classe di ferro 6.55 Dnevnik 7.45 Dok.: Delta Padano 8.20 Dok.: Carai-bi selvaggi 9.20 Dok.: Magnifica Italia
7.30 Aktualno: Barcolana 2011 - Conversazioni in riva al mare 8.00 Atualno: L'età non conta (pon.) 8.30 Šport: Hard Trek 9.00 Nad.: Maria Maria 10.00 23.30 Aktualno: Barcolana 2011 - Emozioni in onda 12.05 Dok. Le perle dell'Istria 12.35 Aktualno: Paesaggi di... vini 12.45 Dok.: Dolomiti DOC 13.05 Dok.: Agrisapori 13.45 Glasb.: ...E oggi, tutti all'opera 13.50 Lirika: La Gio-
pop Pop TV
6.30 Tv prodaja 7.00 Medved Rupert (ris.) 7.10 Drobižki (ris.) 7.15 Nal in Lili (ris.) 7.25 Hobonavti (ris.) 7.35 Balonar Oskar (ris.) 7.50 Angelina Balerina (ris.) 8.05 Čarobni vrtiljak (ris.) 8.15 Dežela konjičkov (ris.) 8.40 Florjan, gasilski avto (ris.) 8.55 Mojster Miha - Projekt gradimo (ris.) 9.05 Profesor Baltazar (ris.) 9.15 Beyblade: Nova genera-
cija (ris.) 9.40 Bakugan: Osvajalci Gundali-je (ris.) 10.10 Nan.: Robinson Crusoe 11.05 Oprah show (pogovorne oddaje) 12.05 Film: Obljuba Pact (ZDA) 13.50 Jamie -obroki v pol ure (kuh. serija) 14.25 Skrivno življenje ameriške gospodinje (resničnostna serija) 15.20 Nan.: Grda račka 16.15 Film: Junior (ZDA) 18.15 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.30 Film: Greva narazen (ZDA) 23.40 Film: Usluga za ljubico (ZDA) 1.45 24UR (pon.)
A Kanal A
7.50 Tv prodaja 8.05 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.55 Nan.: Najstniške zdrahe 9.20 Film: Trije fantje (ZDA) 10.55 ŠKL, mladinska odd. 11.50 Hum. nan.: Družina za umret 12.2014.50 Hum. nan.: Dokler naju smrt ne loči 12.45 Nan.: Peklenski teden 13.10 Nan.: Policisti New Yorka 14.00 Dok. serija: Šef pod krinko 15.15 Film: Pripelji ga domov (ZDA) 17.00 Top Gear (avtomob. serija) 18.00 Norci na delu 18.30 Magazin Lige prvakov 19.05 ŠKL 20.00 Film: Mega napeto - Pravični umor (ZDA) 22.00 Film: Matrica Revolucija (ZDA) 0.25 Nan.: Policisti v Los Angelesu 1.15 Nan.: Zvezdnii... malo drugače 1.45 Love Tv
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv
-	deželne vesti 14.10 Euronews 14.20 Dok. odd.: Prestol Bogov 14.50 »Q« - trendov-ska oddaja 15.45 Sredozemlje 16.15 Folkest 2011 17.00 City Folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes
-	Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Pakistan - Gorske poti 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Alpe Jadran 23.00 Piranski glasbeni večeri 0.25 Čezmejna Tv - TDD
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Nataša Mrvar - Špela detektivka; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Pogovor z dr. Kajetanom Gantarjem, 1. del; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Primorska poje; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Glasbeni trenutki: ob 200-letnici rojstva Franza Lisz-ta; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi v sežanskem vrtcu; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje: pogovor s Tejo Lju-bič, trikratno državno prvakinjo v igranju na diatonično harmoniko; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Italiani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO;
18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3
6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalnoin-strum. glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: S prijatelji se prihodnji teden ne boste veliko videvali, saj vas čaka kup obveznosti. Sprejeti boste morali veliko odločitev na delovnem mestu, ki bodo vplivale na vaš položaj v službi.
/m^^t BIK 21.4.-20.5.: V vašem vsakdanjiku je preveč stresa, ki vas utruja in vam jemlje energijo. Naložili ste si obveznosti, ki pa jim niste kos. Vzemite si trenutek zase in si privoščite tisto, česar se najbolj veselite.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V zvezi ste pogosto nezadovoljni, ker iščete popolnega partnerja. Vedite, da včasih ni vse tako, kot si predstavljate, da bi moralo biti. Poskušajte partnerja sprejeti takšnega, kot je.
RAK 22.6.-22.7.: Namenite svoj čas in energijo stvarem, ki so za vaše življenje pomembne. V ljubezni vas čaka presenečenje, ki bo stanje na tem področju obrnilo na bolje.
yLEV 23.7.-23.8.: Za vami je ve-
(^^r lika sprememba, ki bo imela pozitivne posledice v vašem življenju. Vedite, da bodo potrebna prilagajanja in popuščanja, vendar pazite, da se ne boste popolnoma podredili položaju.
DEVICA 24.8.-22.9.: Posku-
^^ šajte se poglobiti vase in poiskati notranji mir, ki vas bo odnesel stran od napol mehaničnega opravljanja ponavljajočih se opravil. Napolnili se boste z novo energijo.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na
^ ^ finančnem področju vas čaka razočaranje, saj ne bo vse tako, kot pričakujete. Na zasebnem področju bo za vas bolj veselo, končno boste neki stvari prišli do dna.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Na
ljubezenskem področju ne bo sprememb. Ker se že dalj časa nič ne premakne, vas to spravlja v obup. Ne skrbite, saj se včasih pojavijo daljša obdobja brez napredka.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: V
družbi prijateljev boste sproščeni in pomirjeni. V družinskih zadevah boste hiteli reševati spore, kar se ne bo dobro končalo. Vzemite si čas za pogovor in rešite nesoglasja.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Na
delovnem mestu je čas za spremembo. Stopnjeval se bo pritisk na vas, in če boste dobro delali, je možno napredovanje. Odlično se boste razumeli z otroki in partnerjem.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: V prihodnjih dneh ne boste zadovoljni s svojim počutjem, kar bo predvsem posledica pomanjkanja fizične aktivnosti. Poskrbite za gibanje in izrabite še zadnje sončne dni v naravi.
RIBI 20.2.-20.3.: Čaka vas razburljivo dogajanje na vseh področjih. Zadali si boste velik izziv na delovnem mestu in lotite se ga premišljeno in vztrajno. Ljubezen: samskim se obeta prijetna sprememba.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 9. oktobra 2011
25
V" Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2011 - Ansambel Obvoz 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 6.55 Dnevnik, vremenska napoved, L.I.S. in Parlament 8.00 9.00, 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik -Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Il generale Della Rovere 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Sottovoce
V^ Rai Due
23.25 Glasb.: Delitti Rock 0.25 Nan.: Close to Home 1.10 Dnevnik - Parlament 1.20 Aktualno: Sorgente di vita 1.50 Vremenska napoved
V" Rai Tre
U Rete 4
7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 3 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.15 Nad.: Sentieri
6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Variete: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager 23.10 Dnevnik
16.45 Film: Nine Months - Imprevisti d'amore (kom., ZDA, '95, r. C. Columbus, i. H. Grant) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Te-was Ranger 21.10 Film: L'ultima partita (tri-ler, ZDA, '08, r. R. Reiné, i. S. Seagal) 23.30 Film: Rapimento e riscatto (akc., ZDA, '00, r. T. Hackford, i. R. Crowe) 2.00 Nočni dnevnik
Canale S
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resni-čnostni show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.00 Aktualno: Striscia la no-tizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.20 Variete: Baila! (v. B. d'Urso) 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.50 Risanke 8.55 Nan.: Nini 9.55 Dok.: Strano, ma vero? 10.55 Dok.: Deadly 60 11.55 Dok.: Spose Extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: Glee 17.25 Risanke 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti
6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongior-no Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Variete: Ap-prescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tgr Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik in Tgr Piazza Af-fari 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Dok.: Figu 15.05 Nan.: The Lost World 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Nemico pubblico (triler, ZDA, '98, r. T. Scott, i. W. Smith) 23.10 Dok.: La grande storia 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (8. oktobra 2011)
Vodoravno: Kalifornija, amilalkohol, rodena, Vava, Are, Ondina, Korš, OAS, no, T. S., A. R., Mason, George, odeva, cer, organ, M. S., parola, e-mail, seks, Amato, Pau, nemanič, matrona, Niagara, et, Onassis, Ararat, lesket, ajan-ta, Nil, Art, yo, Darwin, ara; na sliki: George Clooney. Mala križanka, vodoravno: 1. mejak, 6. Alamo, 7. rimar, 8. Aalto, 9. jet, 10. opera, 12. da, 13. sn, 14. Most, 16. oliva, 18. rajon.
19.25 Nan.: Dr. House Medical Division
20.20 Nan.: CSI: Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI: Miami 23.00 Nan.: Undercovers 23.55 Variete: Real CS11.00 Variete: Mo-damania 1.35 Variete: Pokerlmania 2.25 Nočni dnevnik
^ Tele 4
7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Aktualno: Doma-ni si vedra 8.00 Aktualno: Lezioni di pittu-ra 9.00 Šport: Super sea 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Nan.: Police Rescue 12.15 Variete: Camper magazine 12.45 Videomotori 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ... E se domani 14.35 Aktualno: Mukko Pallino 15.00
Šport: Speciale Jotun Cup - Regata nottur-na 16.00 Dok.: Patrimonio dellUnesco 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Dolomiti DOC 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.10 Aktualno: Archeologie 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Sporti-va...mente 22.00 Košarka: Basket Anagni -Pallacanestro Trieste 23.02 Nočni dnevnik
La l
Koper
pop pop TV
6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 Oprah show (pogovorne oddaje) 8.0014.50 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 9.10 15.45 Nad.: Tereza 10.35 16.45, 17.10 La-rina izbira (nad.) 12.00 17.55 Ko se zaljubim (dramska serija) 13.00 24UR ob enih 14.00 Oprah show 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Nan.:
Trdoglavci 21.00 Nan.: Razočarane gospodinje 22.00 24UR zvečer 22.30 Film: IQ
Kanal A
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.0019.30 Show: G'Day 11.30 Aktualno: (ah)iPiroso 12.25 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Il giardino dei Finzi Contini (dram., It., '70, r. V. De Sica, i. L. Capolicchio) 16.15 Dok.: Atlantide 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele (v. G. Lerner) 23.45 Dnevnik 23.55 Nan.: Crossing Jordan 0.45 Nan.: N.Y.P.D.
(t Slovenija 1
6.10 Ars 360 (pon.) 6.20 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Žametek 10.30 18.35 Risanke 11.00 Poučna odd.: Iz popotne torbe (pon.) 11.20 Žogarija, oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.30 Alpe-Donava-Jadran (pon.)14.000 Na lepše (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Prvi in drugi (pon.) 16.00 Dok. film: Samotni hodec skozi neprijazni čas, portret akademika Jožeta Toporišiča (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 0.20 Duhovni utrip 17.45 Dok. odd.: Pogled na... 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Pisave 23.30 Dan žena v jazz klubu 0.40 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal
|r Slovenija 2
7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.55 Zabavni infokanal 11.15 Dobro jutro (pon.) 14.00 Videozid (pon.) 14.50 Dok. mini serija: Najstarejša obrt (pon.) 15.45 Sobotno popoldne (pon.) 17.05 Nad.: Moja družina 17.35 Črno-beli časi (pon.) 17.50 Dober dan, Koroška (pon.) 18.20 Firma.tv 18.55 0.05 Aritmija 19.50 Žrebanje 3x3 plus 20.00 Film: Dediščina Evrope, zadnji del 21.00 Glasb. dok. odd.: Naši hišni ansambli 21.50 Ballet 101 - Društva baletnih umetnikov Slovenije 2011 22.00 Film: Ne-pokopani človek (pon.)
Jr Slovenija 3
6.00 8.00 Sporočamo 7.05 Evropski premislek 9.10 21.30 Žarišče 10.00 Novice 11.10 Slovenija in Evropa 12.05 Svet v sliki in besedi 13.30 Poročila Tvs117.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 - z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno
7.15 11.00 Nan.: Obalna straža 8.00 Svet: Povečava (pon.) 8.35 Magazin Lige prvakov (pon.) 9.05 Ris. serija: Tom in Jerry 9.30 Ris. serija: Super heroji 10.00 Ris. serija: Požeruh 10.30 Nan.: Vsi županovi možje 11.5515.25 Faktor strahu ZDA (resnič. serije) 12.50 TV prodaja, Reklame 13.20 Film: Greva narazen 17.05 CSI: Las Vegas (krim. serija) 18.00 19.45 Svet 18.55 CSI: New York (krim. serija) 20.00 Film: Večna uspešnica - Aljaska v plamenih 21.55 Film: Pod-kuri jim, Malone (ZDA)
23.45 Nan.: Mladi zdravniki
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.30 Glasbena oddaja 16.30 City Folk - dok. odd. 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.15 Športna mreža 18.20 Spomini šport 18.35 23.45 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Mala Nell - risanka 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisio-ne Magazin 21.00 Meridiani - aktualna tema 22.15 Kino Premiere 22.30 Športel 23.45 Vremenska napoved
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Marko Sancin in Alenka Florenin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D; 11.15 Korak za korakom (vzgojna posvetovalnica s klinično pedagoginjo Francesco Simoni); 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov - Oblomov, 57. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Večerna oddaja: mednarodno leto gozdov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi uma-ni e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glo-cal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.40 Anteprima classifi-ca; 14.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.3022.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vre-
menska napoved; 6.35 Žurnal; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.45 Ekspres; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Twitamo z...; 18.00 Telstar; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cede-rama; 21.00 Razmerja; 21.30 Vzhodno od ro-cka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.15 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
26
Nedelja, 9. oktobra 2011
DNEVNE NOVICE
/
ITALIJA - Medtem ko v premierjevi stranki rastejo nesporazumi in napetost
V	Milanu in Rimu odmevala zahteva po odstopu Berlusconija
V	Milanu zborovanje gibanja Svoboda in pravičnost, v Rimu shod javnega sektorja Cgil
RIM - V italijanski politiki še naprej vre. V Milanu in Rimu se je včeraj popoldne na protestih proti premieru Silviu Berlusconiju zbralo več deset tisoč ljudi. Proteste v Milanu je pripravilo gibanje Svoboda in pravičnost, udeležili pa so se jih protestniki iz vse države, ki so zahtevali Berlusconijev odstop. V Rimu je proteste pripravil največji sindikat CGIL.
Protestov v središču Milana so se udeležili tudi milanski župan Giuliano Pi-sappia in številni intelektualci, umetniki in literati, med njimi v video povezavi pisatelj Roberto Saviano in zgodovinar Paul Ginsborg. »Italija se ne sme vdati in verjeti, da se ne more nič spremeniti. Ta vlada je že dalj časa politično mrtva, a dolga agonija se bo nadaljevala, ker ni nobenega večjega ljudskega gibanja, ki bi lahko prineslo nove projekte in verodostojne reforme. To se mora spremeniti,« je v dejal Saviano. Po podatkih organizatorjev se je v Milanu zbralo dvajset tisoč ljudi, prevladoval pa je občutek o »skorajšnjem političnem koncu« in o tem, da se je »treba pripraviti na potem«, kot je dejal milanski župan Pisapia, ki se je pri tem skliceval na lanske upravne volitve.
V	Rimu so se protesta pod geslom Brez javne uprave boš oropan svojih pravic, na katerem je govorila voditeljca sindikata Cgil Susanna Camusso, udeležili tako javni uslužbenci kot številne družine, dijaki in študentje. »Ljudje ne zmorejo več, ne zmorejo vsega bremena na svojih plečih, bremena treh let zanikanja gospodarske krize,« je dejala Camussova, ki je prepričana, da »ta država ne more povrniti izgubljene kredibilnosti vse dokler ta vlada ne odide, in to čim prej«.
Vlada premirja? Tisti, ki so v tem smislu razumeli predlog predsednika republike, so se zmotili. Napolitano je včeraj pojasnil, da se ob obisku v Bieli s temi besedami ni nanašal na sedanji politični trenutek, ampak na zgodovino, na sedež v tamkajšnjem občinskem svetu, ki ga je zasedal Giuseppe Pella. Predsednik države je pojasnilu dodal poziv, naj politični komentatorji ne izrabljajo vsake njegove besede za instrumentaliziranje politične aktualnosti. »Upam, da se bomo vrnili k upoštevanju časovne distance, kadar razpravljamo o preteklosti,« je dejal.
V	Berlusconijevi vladni koaliciji se medtem nadaljujejo trenja, nenazadnje tudi okrog pripravljanja ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti. Minister Tre-monti je včeraj znova ostro zavrnil namige iz vrst večine, po katrih bi utegnila vlada med ukrepe vključiti tudi davčni ali gradbeni odpust.
Protestniki v Milanu so zborovali pod geslom Znova zašijmo Italijo
ansa
BELGIJA - Po več kot 480 dneh brez vlade
Belgijske stranke z dogovorom o reformah in mandatarju Di Rupu
BRUSELJ - Belgijske stranke so po večmesečnih pogajanjih dosegle dogovor o paketu reform, ki naj bi služile kot podlaga za oblikovanje nove vlade. Mandatar za sestavo vlade Elio di Rupo naj bi paket predlaganih reform v parlamentu, ki mora predlog potrditi, predstavil v torek. Reforme, ki naj bi pripeljale do oblikovanja nove vlade, brez katere je Belgija že več kot 480 dni, naj bi vključevale razdelitev pravosodnega in volilnega okrožja Bruselj in njegove okolice.
S predlagano razdelitvijo naj bi frankofonski Belgijci, ki živijo v pretežno flamski okolici mesta, ohranili svoje pravice. Doslej je že več belgijskih pre-mierjev poskušalo rešiti nasprotja med tamkajšnjim flamsko in francosko govorečim prebivalstvom, a neuspešno.
V skladu s predlaganimi reformami naj bi belgijske regije postale tudi bolj avtonomne na področju pobiranja davkov. Spor med stranema namreč izvira tudi iz dejstva, da flamsko prebivalstvo v Flandriji, kjer živi okoli 60 odstotkov bel-
Mandatar Elio Di Rupo
ansa
gijskega prebivalstva, meni, da država z njihovimi davki financira revnejši fran-coskogovoreči jug.
Belgijske regije je doslej financirala zvezna vlada, medtem ko naj bi v skladu z reformami regije po novem same
pobirale davke na premoženje do vrednosti 10,7 milijarde evrov. Regije bodo postale bolj avtonomne tudi na področju zdravstva, sociale in prometa.
Dogovor o reformah so pozdravili predstavniki osmih strank, udeleženih v pogajanjih. Po besedah vodje francosko govorečega Reformističnega gibanja Charlesa Michaela je to bil »najpomembnejši dogovor po drugi svetovni vojni«, medtem ko je vodja flamske stranke Zelenih Wouter van Besien poudaril, da je »dialog na koncu zmagal nad cinizmom«.
Reforme mora sedaj potrditi še parlament, kjer pa bi predlogu reform lahko nasprotovali flamski nacionalisti NVA, ki so vztrajno zavračali Di Rupove predloge in v pogajanjih niso sodelovali. N-VA Barta De Weverja je sicer na volitvah junija 2010 dobila največ glasov. Če bo Di Rupu spodletelo, bodo po mnenju opazovalcev jeseni sledile predčasne volitve. Državo sedaj vodi začasna vlada Yvesa Latermea. (STA)
Steva Jobsa pokopali v družinskem krogu
SAN FRANCISCO - Ustanovitelja podjetja Apple Steva Jobsa so pokopali v ožjem družinskem krogu. The Wall Street Journal je pogrebno slovesnost opisal kot majhno zasebno srečanje. Anonimni vir ameriškega časnika ni dal podrobnejših informacij o kraju in času pogrebne slovesnosti, po poročanju televizije Fox News pa naj bi ga pokopali v bližini Jobsovega rojstnega mesta Palo Alto v zvezni državi Kalifornija. Podjetje Apple je sporočilo, da niso načrtovali nobene javne pogrebne slovesnosti za Jobsom, javnost pa je pozvalo, naj se od njega poslovijo s spomini, mislimi in sožaljem, poslanimi na za to pripravljen elektronski naslov.
ZDA z astronomskim
• • • «i • javnim primanjkljajem
WASHINGTON - Urad ameriškega kongresa za proračun je ocenil, da je javnofinančni primanjkljaj ZDA v pravkar končanem fiskalnem letu dosegel 1300 milijard dolarjev oz. 8,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ocenjeni primanjkljaj je skladen s predhodnimi napovedmi.
Na Danskem eksplozije v zapuščeni vojašnici
KOEBENHAVN - V zapuščeni danski vojašnici na jugu države je včeraj odjeknilo več eksplozij, ki so po zadnjih podatkih zahtevale dve smrtni žrtvi. O eksplozijah v vasi Store Andst, katrih vzrok ni znan, je policijo obvestilo podjetje za varovanje Falck. Nad vojašnico se je zaradi eksplozij vil strupeni dim, saj so eksplozije zanetile obsežen požar. Iz bližine vojašnice, ki so jo uporabljali za skladišče, so evakuirali več sto ljudi.
V Srbiji našli ukradeni sliki Pabla Picassa
BEOGRAD - Sliki španskega umetnika Pabla Picassa, ki sta bili ukradeni in sta vredni več milijonov dolarjev, so našli v Srbiji. Švicarski državni tožilec Charles Faessler je zagotovil, da sta oljni sliki na varnem in da je Švica Srbiji že podala zahtevo za vrnitev slik. Ni pa razkril, kje se umetnini nahajata, niti nobenih informacij o možnih osumljencih. Sliki Glava konja (Tete de chaval) iz leta 1962 in Kozarec in vrč (Verre et pichet) iz leta 1944 so ukradli februarja 2008 z razstave v švicarskem mestecu Pfaeffikon v bližini Züricha. Za razstavo ju je tedaj posodil nemški Muzej Sprengel iz Hannovra.
JEMEN - V govoru poslancem, ki ga je prenašala državna televizija
Predsednik Ali Saleh napovedal,
da se bo odrekel državniškemu položaju
Jemenski protestniki s slikami Nobelove nagrajenke Tavakul Karman
ansa
SANA - Jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh je včeraj na srečanju s poslanci napovedal, da se namerava v prihodnjih dneh odpovedati položaju.
»Odpovedujem se oblasti in se ji bom v prihodnjih dneh odrekel,« je na srečanju dejal Saleh, ki je v Jemnu na oblasti že 33 let. Protestniki njegov odstop zahtevajo že od začetka leta, doslej pa je Saleh svoj odstop s predsedniškega položaja zavračal.
V protirežimskih nemirih je doslej umrlo več kot 450 ljudi. Razmere v državi so še naprej zelo nestabilne. Včeraj je prišlo do eksplozije v bližini neke policijske postaje v južni provinci Aden, v kateri je umrl en vojak, več ljudi pa je bilo poškodovanih. Novico je posredoval nek vojaški častnik, ki je ocenil, da za atentatom stojijo pripadniki al Kajde. Teroristi so sicer vzpostavili točke obleganja okrog več mest na jugu države, pri čemer so izrabili praznine v varnostnem sistemu, ki so jih povzročila protestna gibanja proti Salehovemu režimu.
LIBIJA - Ena zadnjih utrdb režima
Uporniške sile zaradi viharja upočasnile ofenzivo na Sirto
TRIPOLI - Sile libijskega nacionalnega prehodnega sveta so včeraj upočasnile silovito ofenzivo na Sirto, eno zadnjih utrdb nekdanjega režima, ker je območje zajel puščavski vihar.
Sile nacionalnega prehodnega sveta, ki so poskušale mesto zavzeti predvsem z vzhodne in zahodne smeri, so bile od sil nekdanjega režima, vkopanega v središču mesta, oddaljene le še kilometer, ko je območje zajel puščavski vihar in zmanjšal vidljivost na nekaj sto metrov.
Uporniške sile so nov napad na Sirto začele v petek, ko so napovedovale, da jim bo strateško pomembno mesto uspelo zavzeti še istega dne. Kljub silovitosti napada pa so se sile nacionalnega prehodnega sveta še vedno spoprijemale z upiranjem sil nekdanjega režima okoli konferenčnega središča, enega izmed sedežev Gadafijevih podpornikov na vzhodu mesta, in Zelenega trga v središču mesta.
Sirte, ki leži okrog 410 kilometrov vzhodno od Tripo-lija, so v petek preletavala tudi letala zveze Nato. Po besedah predstavnika ameriških obrambnih sil, ki navaja Nato, nekdanji libijski voditelj Moamer Gadafi nima več nadzora nad svojimi silami, ki so na robu poraza.
Sirta in Bani Valid, puščavsko mesto, ki leži okrog 170 kilometrov jugovzhodno od Tripolija, sta še zadnji utrdbi nekdanjega Gadafijevega režima. Sile nacionalnega prehodnega sveta večino države nadzorujejo že vse od padca Gadafije-vega režima avgusta letos. (STA)
/
PRIREDITVE	Nedelja, 9. oktobra 2011 27
ljubljana - Razstava bo odprta do 23. decembra
V gledališkem muzeju na ogled 90-letna zgodovina Šentjakobskega gledališča
Šentjakobsko gledališče Ljubljana je ob 90-letnici delovanja v Slovenskem gledališkem muzeju odprlo razstavo z naslovom Neskončna igra. Z razstavo želijo po besedah organizatorja kulturnega programa gledališča Srečka Kermavnerja predstaviti dolgo dobo gledališča, ki je bilo ves čas pomemben del kulturnega dogajanja v prestolnici.
Avtorica razstave je članica gledališkega ansambla Katarina Glavan Batagelj, ki ji je kot arheologinji pripadla čast, da se je lahko zakopala v gledališki arhiv in pripravila razstavo, je na novinarski konferenci dejal Kermauner. Batageljeva je pojasnila naslov razstave Neskončna igra, ki je večplasten in med drugim nakazuje na "neskončno" zgodovino gledališča, ki se "vije kot spirala".
Razstava se začne s panojem, naslovljenim Rojstvo, na katerem so predstavljeni začetki gledališča, ko je še domovalo na Florjanski ulici. Ime gledališča izvira prav iz prvotne lokacije, saj se je območje Gornjega trga, kjer stoji cerkev sv. Jakoba, imenovalo Šentjakobski okraj, je pojasnila Glavan Batageljeva. Prve predstave gledališča si je med drugim ogledal tudi pesnik Srečko Kosovel, ki
je leta 1925 po ogledu predstave Kralj na Betajnovi v časniku Jutro zapisal:" Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni."
Na naslednjem razstavnem panoju z naslovom Rast si je mogoče ogledati dogajanje v gledališču, ki se je leta 1932 preselilo v Mestni dom, kjer se nahaja še danes (na posnetku). Naslednji pano, kjer je predstavljeno gledališče v času druge svetovne vojne, "ko je moralo utihniti", je naslovljen Boleča tišina. To je bilo, kot je pojasnila avtorica razstave, edino obdobje, ko gledališče ni delovalo.
Pano, naslovljen Pol služba, pol ljubezen pojasnjuje odnos igralske zasedbe do gledališča. "Igralci se tukaj srečujemo v prostem času, po službi. Kljub temu, da so med nami velike generacijske razlike, so se stkale različne vezi in prijateljstva," je še povedala Glavan Batageljeva.
Mario Dragojevič, ki je poskrbel za celostno podobo razstave, si je želel, da bi postavitev spominjala na Krekov trg. Opozoril je na napise izrečenih besed oziroma stavke igralcev, za katere upa, da "bodo obiskovalce objeli in jim odzvanjali še po ogledu razstave".
Po besedah direktorja Slovenskega gledališkega muzeja Ive Svetine je 90 let delovanja gledališča skoraj nemogoče prikazati v skromnih prostorih gledališkega muzeja. Med drugim je spomnil na novejšo zgodovino, ko so pred nekaj leti želeli gledališče preseliti iz hiše z veliko tradicijo, vendar je, kot je poudaril, "k sreči prevladal razum".
Šentjakobsko gledališče je v 90 letih odigralo 559 premier, štiri jugoslovanske in 55 slovenskih praizvedb. Vzgojilo je več kot 700 igralcev, piše v razstavnem katalogu. Razstava bo na ogled do 23. decembra.
ljubljana - Samosvoja rock glasba
The Melvins v torek v Cvetličarni
Po tem, ko so Cvetličarno pred leti dobro razvneli skupaj s skupino Fantomas, se 11. oktobra v Ljubljano vračajo "washingtonski superkategorniki" The Melvins. Skupina je v dolgoletnem obstoju postregla s čudaško, samosvojo rock glasbo, ki sprevrača žanr-ske stereotipe in klišeje, prepoznavna pa ostaja po počasnih, komaj premičnih zvokih.
Gre za ameriško avantgardno stoner-metal zasedbo, ki že skoraj trideset let polni koncertna prizorišča celega sveta.
Skupino Melvins sta leta 1983 ustanovila karizmatični pevec in kitarist Buzz Osborne, bolje znan kot King Buzzo in bobnar Dale Crover. Bend je že od celega začetka izstopal, tako glasbeno kot, v bistvu »neobičajna« skupina. V skoraj tridesetletni glasbeni karieri so King Buzzo in ostali izdali okrog dvajset plošč (zadnjo lani z naslovom The Bride Screamed Murder) ter bili za vzgled slovitim bendom, kot na primer skupinam Tool, Soundgarden in seveda Nirvana. Ravno Kurt Cobain je nekoč izjavil: »Preteklost, sedanjost in prihodnost glasbe predstavlja skupina Melvins«. Posebnost skupine je, poleg grotesknega nastopanja, izreden glasbeni nivo ter sposobnost prepletanja se neštetih glasbenih ritmov. Ob tem moramo še povedati, da nastopa bend v zadnjih letih kar z dvema bobnarjema! Poleg že omenjenih King Buzzota in Daleja Croverja bosta torej v Ljubljani nastopila še basist Jarred Warren in bobnar Coady Willis. Večer, ki ga prireja agencija Buba-Škuc, se bo pričel okrog pol devetih z nastopom predskupine. Vstopnice na dan koncerta znašajo štiriindvajset evrov, medtem ko v predprodaji devetnajst. (R.D.)
GLEDALIŠČE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
V	torek, 11. oktobra ob 18.00 / Maja Aduša Vidmar / predstava za najmlajše / »Mali modri Huhu«.
V	petek, 14. oktobra (za šole ob 12.00) in ob 20.30 / Roland Schimmelpfennig / »Zlati zmaj«.
V	petek, 28. oktobra ob 20.30 / Vesna Furlanič Valentinčič / »Mama«.
Gledališče La contrada
V	petek, 14. oktobra ob 20.30 / Enrico Luttmann, Francesco Macedonio / »Svola cicogna«, igrajo: Ariella Reggio in Fulvio Falzarano. Ponovitve: V soboto, 15. oktobra ob 20.30, v nedeljo 16. in v torek, 18. oktobra ob 16.30, v sredo, 19. v četrtek, 20., v petek, 21. in v soboto 22. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 23. oktobra ob 16.30.
Gledališče Rossetti
Dvorana Generali
V	torek, 11. oktobra ob 20.30 / Francesco Niccolini, Marco Paolini / »Itis Galileo«, nastopa: Marco Paolini. Ponovitve: v torek, 12. oktobra ob 16.00, v četrtek, 13. v petek, 14. in v soboto, 15. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 16. oktobra ob 16.00.
RICMANJE
Sedež SKD Slavec
V	četrtek, 13. oktobra ob 20.30 /
Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou provociraste...«.
KRIŽ
Ljudski dom
V	sredo, 12. oktobra ob 20.30 / Tamara Matevc, Boris Kobal / »Poslednji ter-mina(l)tor«.
NABREŽINA
Kulturni dom Igo Gruden
V	torek, 11. oktobra ob 20.30 / Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou pro-vociraste...«.
GORICA
Bratinov dvorec
V	soboto, 15. oktobra ob 19.00 / Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou pro-vociraste...«.
RONKE
Avditorij
V	ponedeljek, 17. oktobra ob 20.30 /
Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou provociraste...«.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
V	petek, 13. oktobra ob 20.30 / Leioa kantika korala / »Baskovski mladinski zbor«.
■ BARCOLANA JAZZ
Danes, 9. oktobra ob 13.30 / Nabrežje / Musique Boutique.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 9. oktobra ob 19.00 / Amaya Dance Company, orientalski ples / »Bel-lydance Infusion project«. Režiser in ko-reograf predstave je priznana plesalka Manca Pavli iz Ljubljane
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 14. oktobra ob 20.45 / Koncert »Orchestra da camera di Mantova«, direktor in klavir Alexander Lonquich.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Klub CD
Danes, 9. oktobra ob 20.00 / Bertolt Brechr, Roger Fernay / »Gramofon«.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Hangar 26 starega pristanišča: do 27.
novembra je odprta velika razstava sodobne umetnosti tako imenovanega razpršenega bienala (Biennale diffusa), na kateri se predstavlja 172 umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine in držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo (SEP). V tretjem nadstropju obnovljenega hangarja 26 so razstavljena dela deželnih ustvarjalcev, od uveljavljenih imen italijanske likovne scene (Dorfles, Rosi-gnano, Zigaina) do mladih obetavnih umetnikov. Med razstavljavci so tudi rije tržaški Slovenci: Klavdij Palčič, Franco Vecchiet in Edward Zajec. Urnik: vsak dan od 10.00 do 21.00.
Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijan-
skega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. MAVHINJE
Razstava naravoslovnih ilustracij (akvarelov): do 15. oktobra bo na ogled razstava akademske slikarke Katerine Kalc in fotografij zgodovinarke Mirte Čok (Osmica družine Fabec v Mavhinjah). GORICA
Kulturni dom: do 15. oktobra je na ogled mednarodna fotografska razstava »13. Fotosrečanje - Fotoincontro 2011«, na kateri sodelujejo naslednji priznani fotografi: Primož Brecelj (Ajdovščina Slo), Gianluca Groppi (Italija) Zoltan Nagz (Hrvaška), Jasna samarin (Ljubljana Slo), Francesco Sambo (Italija), Marko Vogirč (Gorica), Simrit Malul (Izrael) in skupinska razstava fotografske skupine "Marghera Fotografia« (Italija). Urnik: od ponedeljka do petka: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
ROMANS
V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedij-skega centra. Vstopna točka je na Seči.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najd-
be stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Stolp na vratih: na ogled je razstava likovnih del avtorice »Klavdije Mozetič«. Razstava bo odprta vse do konca oktobra.
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
AJDOVŠČINA«
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
DOBROVO
Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; in-
formacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO
Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zo-perstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180.
28
Nedelja, 9. oktobra 2011
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ôVdT
nevihte
veter
megla
VREMENSKA SLIKA 980
990
1D1D
1D2D
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
C
Nad našo deželo dotekajo hladni severni tokovi.V nedeljo se bo še zadržalo ciklonsko območje z mrzlim zrakom v višinah, ki se bo iz Hrvaške premikalo proti južnem Jadranu. Od jutri dalje se bo atlantski anticiklon^razširil nad celo Evropo in bo prinesel milejši zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 18.31
Dolžina dneva 11.18
Nad jugozahodno Evropo je anticiklon, plitev ciklon z vremensko fronto pa se zadržuje nad vzhodnim Balkanom in južnim Sredozemljem. Od severa priteka nad naše kraje hladen in razmeroma suh zrak.

MORJE
Morje je razgibano, temperatura morja 22 stopinj C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.25 najnižje -48 cm, ob 9.56 najvišje 54 cm, ob 16.12
najnižje -46 cm, ob 21.59 najvišje 34 cm. Jutri: ob 3.49 najnižje -45 cm, ob 10.15 najvišje 54 cm, ob 16.36 najnižje -50 cm, ob 22.28 najvišje 34 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........11 2000 m...........-3
1000 m............6 2500 m...........-7
1500 m............1 2864 m...........-9
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4,5 in v gorah 5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
IM sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
«S
CELOVEC
O 1/11 ¿y,
TOLMEČ O
2/12
TRBIŽ O _ 1/5
1/11 o-1/S
o
GRADEC
B/11
O 1/9 S. GRADEC
KRANJSKA G. Q TRŽIČ
-i1
CELJE 3/11 O ,
MARIBOR
OB/12
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 4/13
«¡Ti	ČEDAD O C^t VIDEM O 7/18 6/19
O PORDENON	GORICA n O N. GORICA
7/18	ffà	6/16
O KRANJ
<K
O
LJUBLJANA
4/1B N. MESTO 2/12
O 4/11
KOČEVJE
^ - O
ČRNOMELJ
2
K
ZAGREB 4/13 O
ÎNAPOVED ZA DANES
Dopoldan bo spremenljivo oblačno, pretežno jasno do Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predv-
rahlo oblačno pa v popoldanskih urah. Hladno bo. Na obali	sem na vzhodu bodo možne posamezne plohe. Zjutraj bo
bo pihal veter iz severovzhoda, ki se bo v poznih popol-	ponekod megla ali nizka oblačnost. Čez dan bo prehodno
danskih urah okrepil.	pihal severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.

TOLMEČ O
-2/10
VIDEM O
C_2>	4/16
O PORDENON S/1S
TRBIŽ O
-B/9

O
GRADEC
2/10
CELOVEC
O 0/8
O -B/8 KRANJSKA G.
O 0/8 S. GRADEC

žIČ^
o
TRŽIČ
1/9
ČEDAD O
5/15
KR°NJ
LJUBLJANA
2/11
POSTOJNA
O 2/9
KOČEVJE
O
CELJE 4/13 O
MARIBOR
O 2/11
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 3/13

K
N. MESTO 2/12 O
ZAGREB 4/14 O
(NAPOVED ZAJUTRI
Nad našo deželo bo prisotna srednje visoka oblačnost. Dopoldne bo na obali spremenljivo do oblačno. Zjutraj bo v hribih ponekod deževalo, snežilo pa nad 1000 - 1200 metri. Na obali bo pihal veter iz severa in severovzhoda. Hladno bo.
Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem na severu lahko pade tudi kakšna kaplja dežja.
LITVA - Poziv litovskim poslovnežem
Župan Vilniusa bi kupil grški otok
VILNIUS - Župan glavnega litovskega mesta Vilnius Arturas Zuokas je včeraj dejal, da bi Litva morala kupiti enega od grških otokov in ga spremeniti v letovišče za turiste te pribaltske države. Zuokas je litovske poslovneže že pozval, naj zberejo okoli sedem milijonov evrov, kar naj bi bilo dovolj za nakup otoka do vratu zadolžene Grčije. "Potem ko bi otok registrirala litovska vlada, ne bi bil le ekskluziven kraj za počitek naših državljanov v Sredozemlju, ampak tudi svetovni oglas za Litvo," je v sporočilu za javnost poudaril župan Zuokas.Obenem je dejal, da bi na otoku lahko odprli turistični informacijski urad, zgradili toplice, muzeje in gledališče ter rezidenco litovskega veleposlanika v Grčiji.
Zuokas je znan po svojih spornih dejanjih, do tokratne izjave pa prihaja teden dni potem, ko je prejel alternativno Nobelovo nagrado, ki jih podeljujejo za najbolj čudne domislice. Zuokas je nagrado prejel, ker je dal nepravilno parkiran avtomobil v Vilniusu pomečkati s tankom (na posnetku).
Na županove izjave so se nekateri že odzvali s posmehom, saj se tudi Litva sooča z gospodarsko krizo.
Zuokas je bil na mesto župana izvoljen februarja letos. Nekdanji vojni poročevalec je bil župan tudi med leti 2000 in 20007, ko je bil na volitvah poražen zaradi poskusa podkupovanja.
Na volitvah v Bolgariji kar 1,2 m dolga glasovnica
SOFIJA - Nekatere glasovnice na prihajajočih predsedniških in lokalnih volitvah v Bolgariji, ki bodo istočasno konec tega meseca, bodo daljše od enega metra, najdaljša glasovnica v prestolnici Sofija pa bo merila kar 1,20 metra, je razkrila bolgarska osrednja volilna komisija.
Glasovnice z najdaljšimi seznami kandidatov - te med drugim čakajo volivce v mestih Plovdiv, Varna in najverjetneje tudi Ruse - sicer nekoliko zmanjšali, kljub temu pa ne bodo krajše od enega metra. Glasovnica v Sofiji pa bo dolga kar 1,20 metra.
V Bolgariji bodo 23. oktobra predsedniške in lokalne volitve. Samo za položaj predsednika se poteguje 18 kandidatov, med njimi ni sedanjega predsednika Georgija Parvanova, saj se po dveh zaporednih mandatih nima pravice potegovati še za tretjega.
GRADEC - Po zraku so zaradi hudega vetra leteli šotori
Schwarzenegger kljub slabemu vremenu odprl svoj muzej
Petkovega odprtja muzeja v Thalu se je udeležil tudi kancler Werner Faymann (skrajno desno ob Schwarzeneggerju)
ansa
MADRID - Masters v golfu
Z enim udarcem do 118 kg pršuta
MADRID - Škotski igralec Elliot Saltman je na mastersu v Madridu s prvim udarcem zadel luknjo, za nagrado pa dobil toliko pršuta kot znaša njegova masa. Ker tehtnica Škotu pokaže kar zajetnih 118 kilogramov, bo domov odnesel prav toliko cenjene španske mesne specialitete jamon iberico.
Če se je kdo sprva nasmejal ob novici, da je golfist z udarcem "hole in one", enim najbolj zaželenih dosežkov v tem športu, dobil nekaj kilogramov šunke, se je zmotil. Kajti Španci so za nagrado ob takšnem dosežku - mimogrede, na tem turnirju doslej še nikomur ni uspelo spraviti žogice v luknjo z enim udarcem
- predvideli slastno nagrado. Pršut jamon iberico, ki ga pridelajo iz pasme črnih iberskih prašičev, namreč v kulinaričnem svetu velja za slastno dobroto, pa tudi prav poceni ni. Škot je, glede na to, da tudi brez palic in torbe za golf tehta precej, po grobi oceni dobil darilo v vrednosti 10.000 evrov. Ker lahko en takšen pršut tehta tudi osem kilogramov, bo Saltman domov danes to-voril še kakšnih 15 svinjskih nogic. "Že ko sem zadel, sem vedel, da bodo prireditelji slabe volje. Se že veselim božičnih praznikov, pa ne le letošnjih," je bil po udarcu na tretji luknji, ko je žogica preletela 180 metrov, zadovoljen Škot.
GRADEC - Nekdanji guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger je v svojem rojstnem kraju Thal, nedaleč od Gradca na avstrijskem Štajerskem, v petek uradno odprl muzej o svojem življenju. Čeprav mu je na slovesni otvoritvi zagodlo vreme, zaradi katerega so po zraku leteli celo šotori, so zvezdnika pričakali številni oboževalci.
Med odprtjem muzeja so se zaradi neugodnih vremenskih razmer zatekli k improvizaciji. Nekdanji guverner Kalifornije je skupaj s sinom Pa-trickom zamudil, slovesnost, ki naj bi se začela ob 10. uri, pa so za 40 minut preložili. Zaradi neurja so namreč naokrog začeli leteti šotori za zabavo in se podirati pulti s pijačo. Schwarzenegger je obenem odkril tudi bronasti kip, ki ga prikazuje med pregibanjem v telovadni opremi kot mladega športnika, ki se je iz rodnega kraja Thal odpravil v ZDA, postal uspešen igralec v Hollywoodu in bil tudi izvoljen za guvernerja Kalifornije.