Leto LXV Poštnina plaSant « gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 27. junija 1937 Stev. 144 a Cena 2.- Din, z Ilustrirano prilogo 3.- Dlri Naročnina mesečn. ^BM^ Mi A jgm i lUPII- Ček. račun: Ljub- m m mm J Br* m-* m inozemstvo 12PPin ^ W ^B M Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je v JL^ JBmmt* W ' ^ JKLmt^ ^^^^ U prava: Kopitar- Kopitarjevi ul. 6/111 jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva In ■ prave i 29-92, 29-93, 89-94, »-95, 29-9« — Izhaja vsak dan ijntra], razen ponedeljka in dneva po praznik« — Ilustrirana priloga »Teden v slikah" Kralj Karol v Varšavi Okrepitev poljsko-romunske zveze Varšava, 26. junija. AA. (Pat). Davi ob 3.75 je prispel kraljev vlak na poljsko obmejno postajo Sniatyn. Rumunskega kralja je na postaji sprejelo posebno odposlanstvo poljske vlade s prometnim ministrom Ulrichom na čelu. Zaradi rane ure pa ni bilo uradnega pozdrava. K kraljevemu vlaku so priključili salonske vozove uradnih oseb, ki 60 prispele iz Varšave. Poljsko odposlanstvo so predstavili rumun6ke-mu kralju pred prihodom v Lvov, kjer je bil uradni sprejem s strani civilnih in vojaških oblastev. Vojvoda Bilik je spremljal rumun6kega vladarja od Lvova do Premysla. »Gazeta Poljska« priobčuje uvodnik pod naslovom »Nič nas ne loči, vse nas združuje«. Člankar pravi-, da se Poljska in Rumunija na gospodarskem polju izpopolnjujeta, na političnem področju ju pa druži enaka ljubezen do miru in dela. Uvodničar poudarja, da tvorita Poljska ln Rumunija čvrst blok 55 milijonov ljudi . Vojaški list »Poljska Zbrojna« prinaša navdušen članek o kralju Karolu, ki ga poveličuje kot velikega borca za poljsko-rumunsko zvezo. List pravi, da je vladarju Velike Rumunije zagotovljeno lepo mesto v zgodovini že samo zaradi ustvaritve in utrditve poljsko-romunske zveze. Krakovski »Ilustrovani Kurier Codzlenn.v« pravi med drugim: Nikoli ne bomo pozabili vloge, ki jo je igrala Rumunija leta 1920, ko so boljševiki 6tali pred vrati Varšave in ko 60 mnoge delavske organizacije širom po vsem svetu kot zaveznice Moskve s svojo sabotažo ovirale oskrbo Poljske. Takrat so nam v času hude stiske prihajale pošiljke orožja in streliva čez Rumunijo. V stiski spoznaš pravega prijatelja. In mi smo v prehudi stiski tistih tragičnih dni mogli oceniti pravi po- men romunskega prijateljstva. Toda naša zveza z Rumunijo ne izvira samo iz Čustva, temveč temelji tudi na logičnem razvoju poljske in romunske politike. Obe državi sta na skrajni periferiji zahodnega sveta. V naši dobi ima ta njuna zemljepisna lega posebno velik pomen, ker se čuti čedalje hujša težnja po novem naskoku vzhoda na zahodni svet. »Expres Poranny« omenja med drugim, da bosta kralj Karol in prestolonaslednik vojvoda Mihael stanovala v gradiču Lazionki, kjer je nekoč, ko je prišel na Poljsko na obisk, stanoval tudi njun oče, odnosno ded pok. kralj Ferdinand. Dejstvo, da bo ta zgodovinski grad v sorazmerno tako kratkem času videl tri rodove romunskih vladarjev, poudarja list, simbolno kaže vso čvretost in ves pomen poljsko-rumunske zveze. (Glej članek o Poljski na 2. str.) Anglija in Francija bosta sami nadzorovali Španijo Celje Približali 6o sc lepi dnevi mladinskih prireditev v Celju, ko bomo zopet z veseljem in ponosom mogli reči: »Zgrinjajo se vrste naše.< Od vseh strani se bodo zgrinjali, sami mladi, navdušeni in zavedni, da se drug ob drugem okrepe za napore, ki jih bo bodočnost terjala od njih. Novo življenje je zaplalo po žilah slovenskega naroda. Na vsak klic, če je res odmev domače zemlje in našega pristnega duha, se zgrinjajo tisoči in tisoči. Naporna so pota in morda bi mladi fantje znali nedeljo preživeti tudi ob manjšem trudu. Toda tisoče in tisoče posameznikov prešinja močna zavest, da je treba širokogrudno prezreti težo vročega dneva in se zliti v množico, v kateri vsak posameznik vidi oporo svojemu najglobljemu hrepenenju. Ni še bilo zlepa dobe, v kateri bi se tako živo čutila potreba po enotnem nastopu, po skupnosti, po pomoči množice. Dogodki so tekli preko naše domovine, da je vsak posameznik dozorel in v globino duše začutil, da brez narodne celokupnosti ne premore nič in da se njegove najgloblje zahteve in pričakovanja lepe narodove bodočnosti lahko izgubijo v prijetnih, toda nerodovitnih sanjah, ako ne bodo vsi enako misleči v slovesno po-trjenje skupnega duha skupno nastopali. Takih enako mislečih pa je na tisoče in tisoče in ponosno Celje bo v teh dneh našo skupnost zopet slovesno potrdilo, ne da bi posameznik v tej množici brez sledu utonil, ampak da bi se ob pogledu na živi gozd sebi enakih okrepil in opogumil za delo takrat, ko ga množica ne bo varovala tako od blizu. Že dolga desetletja gre vse naše prosvetno in ljudsko vzgojno delo za tem, da bi vzgojili močne posanieznike, da bi bil vsak posameznik tako Slovenec, kakor da vse slovenstvo na njegovih ramenih leži, in vsak posameznik tako katoličan, kakor da je trdnost vere v našem narodu odvisna od njegovega popolnega žrtvovanja. Taki bodo tudi najboljši jugoslovanski državljani. Narodi se merijo na milijone, prav tako verniki. V teh milijonih pa so po eden in eden in kadar je vsak teb zaveden in močan, do dna duše prepričan o pravilnosti svojih nazorov, takrat je tisočglava množica takih nepremagljiva armada, ki je ne bo ustavila nobena eila,_ če bi tudi kakega posameznika iz nje s silo iztrgala in uničila. Takih močnih posameznih Slovencev in katoličanov si želimo, da bomo močen katoliški narod Že dolga leta je to notranje delo v teku. Mladina, ki kakor kvas pod narodom daje vedno nove sile in nove tokove, ki potem obnavljajo in krepe vse celice, se je tega dela s polno dušo oprijela. Zato se na vsak klic zbere v velikih množicah, da bi dosedanje delo pregledala in si napravila načrt za bodočnost. Ves svet stoji pod vtisom, da sedanje lice človeštva ni stalno in da je vse v velikanskem vrenju. Nova bodočnost prihaja, ki bo takšna, kakršno si bo vsak narod sam skoval. Mladina pa ne pričakuje, mladina svojemu narodu bodočnost kuje. Meja te mladine ni mogoče odrediti po letih, zbirajo se osemnajstletni in še mlajši s šestnajstletnimi, pa je v vseh isti duh, istj pogum, ista sifria odločnost. Ob nazorih, ki se jih naš narod že stoletja drži, ostanejo nekateri zelo dolgo mladi. Ta rod, kvas naroda, ve, da tudi sedanjosti nismo učakali s prekri-žanimi rokami. Vse, kar danes imamo, smo si ohranili in pridobili z nesebičnim, smotrenim in široko v ljudstvo segajočim delom v vsakem rodu j>osebej. Res je, da narod večkrat napadom ni bil kos, ker je napadalec bil ze zrel in je imel že dalekovidne oči, narod pa se ne, zato se je moral skoraj na vseh mejah umikati. Med tem pa je v notranjosti zorel, našel svoj lasten obraz in od leta do leta je njegova moč silneiša. Danes že krepko brani to majhno zemljo, ki mu je še ostala in krščansko resnico, ki mu je vedno bila živ studenec moči, katerega si nikdar ni dovolil kaliti. Zbor mož in fantov v Celju bo nov pregled naših moči, ki bodo morale v naših dneh nositi večji del narodovega bremena za najbližjo bodočnost. Osnovna misel pri delu, ki je pred nami pa bo, da tistim čistim studencem vere, ob katerih so zrasli naši duševni velikani, naše matere po vaseh in starčki v preprostih hišah in ob katerih že rastejo otroci, zvesti ostanemo in da nikomur ne bomo pustili, da bi nam jih kalil. Tudi se ne bomo dali zapeljati, da bi jih zamenjali s sparjeno kapnico, ki nam jo z več strani ponujajo. Pri tem seveda nikogar ne bomo mogli prositi za dovoljenje, ker je to najmočnejši porok našega življenja in naša naravna pravica. Ta rod. ki se te dni v Celju zbira ob pesmi in plapolanju zastav, pozna svoja tla jn od tod zajema smernice za bodoče delo. Vemo, da smo Slovenci in tega pred nikomur ne tajimo, vemo pa tudi, da je naša najvišja svetna organizacija, po kateri smo v zvezi z mednarodnim svetom, Jugoslavija. Zavedamo se neprecenljivega pomena države, zato bo naše delo tudi v bodočnosti usmerjeno k državi, da bi bila čimdalje močnejša, da bi v njej zmagala krščanska načela na celi črti, ker v tem vidimo največje jamstvo njene trdnosti in sreče jugoslovanskih državljanov. Niti grenek spomin na tista leta, ko so nam smrtni sovražniki pod pretvezo, da skrbe za državo in njen mir, prepovedali vsako delo in zbiranje in s tem povzročili največji nemir, nas ne more odtujiti državi. Tista leta niso pozabljena, premagana pa so. Naša ljubezen do države ni osnovana v čednostih ali napakah državnikov, ampak v zavesti, da je narodna država najmočnejša skupnost, v kateri so pravice naroda najmočneje zavarovane. Ako se danes ne moremo ubraniti vtisa, da še nismo deležni polne pravice, je to pač zato, ker še niso krscanska načela prodrla do vseh globin. Razmere, v katerih živimo, so večkrat bridko krivične prav v na (podrobnejših vprašanjih dnevnega življenja, prt kruhu za posameznika in družine. Dasi se te razmere tako krčevito drže, kakor cia bi bile v ved nem menjavanju in toku življenja edino, neizpreme-nljive in večne, sc jih naše prosvetno in ljudsko Tzgojno delo ne bo ustrašilo. Kar se je >* Pariz, 26. junija, c. Današnji pariški listi pišejo že zelo obširno o tem, da sta 6e Anglija in Francija sporazumeli, da bosta 6ami prevzeli kontrolo okoli Španije. Francoske ladje bodo prevzele nadzorstvo nad atlantsko obalo Španije, Anglija pa bi prevzela kontrolo ob sredozemski obali. Ta sporazum je po francoskih vesteh že perfekten in je bila misel na to, da naj tudi Švedska in Nizozemska sodelujeta pri kontroli, opuščena. Ojx>ldne pa je ta optimizem nekoliko popustil, ker 6e boje, da vendarle ne bo šlo tako lahko. V torek se namreč sestane odbor za nevmešavanje na sejo in na tej seji se bo govorilo o odhodu prostovoljcev iz Španije. Anglija hoče izsiliti tudi njihov umik, seveda pa je to zelo odvisno od Nemčije in Italije. V tem oziru pa večerniki objavljajo, da je zelo razburila v Londonu vest, da sta Mussolini in Hitler sklenila odgovoriti na francosko in angleško kontrolo okoli Španije na ta način, da bosta odpovedala sporazum o nevmešavanju. Če se to zgodi, se bo položaj tako poostril, kakor še ni bil desedaj nikdar tako napet. Sicer je malo verjetno, da bi bila ta teza verjetna, ker skoraj ne more sedanjemu popuščanju slediti nov udarec, da6i to ni izključeno pri sedanjih metodah evropske politike. V Parizu se tudi na to pripravljajo, češ, da »naj vsakdo prevzame svoj del odgovornosti za ta slučaj«. Reuter poroča, da nemške vojne ladje trenotno krožijo blizu Barcelone, vendar pa so vse izven španskih teritorijalnih voda. Baski se pogajajo o predaji San Jean de Luz, 26. jun. b. Bataljoni Baskov, ki so še pod orožjem med rdečimi četami na biskajski fronti, so se odločili, da se sedaj, ko je njihova domovina zasedena od Francovih čet, predajo. Pogajanja se vrše na francoskem ozemlju, in sicer med predstavniki Baskov in Frankovo armado. Medtem pa se že sedaj predajajo baskiške čete Francovi armadi, kjerkoli pridejo v dotiko. Baski pripovedujejo, da je med marksisti velik notranji boj, ki kaže na povsem različne [»oglede, bodisi na politični, bodisi na vojaški položaj. Računa se, da bo vsega skupaj pri rdečih četah še kakih 40 do 45 baskiških bataljonov, ki štejejo 30.000—35.000 mož. Anarhisti in komunisti baje vedo za namero Baskov. Zaradi tega je prišlo že prvotno dobrega — svoboda, podjetnost, želja po blagostanju — tekom dolgih dob baš radi zametavanja pametnih vajeti krščanstva izci-milo v zlo. ki danes brezobzirno divjo in pod seboj uničuje slabotne, bo moral bodoči rod postrgati z zemlje in družbo zopet postaviti na edini temelj, na katerem more obstojati in napredovati, na krščanstvo. Delo za socialno pravico in nove temelje družbe — to mora biti mogočna veja našega bodočega delovanja, ne iz mode, ne iz strahu pred konkurenti, ki bi radi pahnili družbo v še večje poganstvo, nmjiak iz tistega večnega duha, ki se mu mno-žica smili, ker kljub trdemu in poštenemu delu večkrat nima kaj jesti. Nekaterim jc najbolj zoprno, da si mladina tega trdoživega rodu tudi telo uri in utrjuje s do krvavih medsebojnih bojev. Do medsebojnega streljanja pride navadno zaradi tega, ker hočejo anarhisti uničiti vsa mesta in vasi pred prodira-jočim nasprotnikom, medtem ko hi Baski hoteli svojo pokrajino obvarovati pred popolnim razdejanjem. Po zadnjih poročilih je zopet nastopilo na biskajskem bojišču lepše vreme, ki omogoča Fran-covim četam prodiranje proti vzhodu. Bele čete se bližajo gorovju Abra. Posrečilo se jim je v nekem gozdu odkriti velikansko množino vojnega materijala, med drugim 1,270.000 litrov bencina, 4000 letalskih bomb od 50—80 kg težkih itd. 500 Baskov se je predalo. Nacionalistične čete se polagoma bližajo mestu Castro Urdiales, ki leži 30 kilometrov zapadno od Bilbaoa na obmorski cesti proti Santanderu. Severne kolone so dospele že do meje biskajske province. Pribežniki pa pripovedujejo, da ni daleč dobro zgrajen obrambni pas, podoben onemu, ki je varoval Bilbao. Pristanišče in ustje reke Nervion je popolnoma očiščeno, tako da morejo voziti ladje z visokega morja prav v mesto Bilbao. Varšava, 25. junija, b. Videti je, da Stalin še ne bo nehal s strašnim terorjem, ki naj iztrebi z lica zemlje vso opozicijo. Zdaj poročajo o aretaciji bivšega podpredsednika sveta komisarjev, Geor-gijca Orahelašvilija, in bivšega komisarja za zunanjo trgovino Rosenholza. Baje je bil aretiran tudi eden prvih Ljeninovih sodelavcev, Poljak Mihalski, skupaj z desetimi uredniki »Izvestij«. Podpredsednika društva za pomoč letalstvu Danilov in načelnika društva za vojaško pripravljenost Kuznecova pa so izključili iz stranke. Najhujše pa divja Stalin zaenkrat v Ukrajini. Kakor znano, so Ukrajinci tudi pod sovjetsko vlado že dvajset let tajno organizirani v nacionalni stranki, ki zasleduje cilj, da Ukrajino popolnoma odtrga od Rusije in proglasi kot neodvisno republiko. Dogodki zadnjih let, ki so pokazali vso notranjo trhlost komunističnega režima, ki ga drži samo še Stalin s skrajnim terorjem, 60 povzročili, da se je nacionalistična stranka v Ukrajini silno okrepila. Sovjetska policija je za- telovadbo. Mi pa vemo, da samo v zdravem telesu more snovati zdrav duh, zato si te pravice ne damo odvzeti. Vse je naše, zemlja, mladost, nebo in tudi zdravo telo. Na vse strani sega naše hrepenenje, polnost življenja hočemo doseči, v vseh ozirih sc hočemo usposobiti, da kot posamezniki in kot strnjena družba dosežemo popolnost krščanstva, ki je v skladu med duhom in telesom prav po besedi velikega apostola Pavla: »Ali torej jeste ali pijete ali kaj delate, vse delajte v bnžjo slavo.« Zato je tudi telovadba naša, ker hočemo skrbeti za lepoto in moč telesa po naših načelih. V Celju bomo ta načela, ki >m* življenje obsegajo, ponovno potrdili in ponovno besedo, da nas nihče od njih ne bo odvrnil, ne volk, ki popada, ne tisti, ki prihaja v ovčji koži. Hude borbe Salamanea, 26. junija, b. Nacionalisti poročajo, da so se včeraj vodile hude borbe v raznih krajih Španije. V deželi Baskov napredujejo nacionalisti zmagovito naprej ter so dospeli 12 km pred mesto Castro Urdiales. Tako se torej nahajajo že v pokrajini Santanderja. Odpor nasprotnika je zelo slab. Dve bateriji rdečih pri Punta Licero sta bili zaplenjeni, vojaki pa ujeti. V zapadni smeri od Bilbaoa 60 prodrle čete že izza Valmacete ter se združile z nacionalističnimi četami, ki so že mesece v [»krajini Burgos branile svoje bojne črte. Prvič po dolgem času poročajo nacionalisti o hudih borbah na madridskih bojiščih pri Jarami, na gori Pingaron in na drugih odsekih. Rdeči 60 na gori Pingaron doživeli hud poraz. Mednarodna brigada je na tem odseku večkrat napadala ter je bila vojna 6reča sedaj na eni, sedaj zopet na drugi strani, končno pa se je nacionalistom le posrečilo definitivno odbiti rdeče vojake. Nacionalisti dalje potrjujejo, da so republikanske čete pri Iluesci doživele katastrofalen poraz. Tu je bilo zelo mnogo vojakov ubitih in ranjenih. Ranjence prevažajo rdeči v neposredno ozadje bojne črte, ker je katalonska vlada izdnla nalog, da se ranjenci ne 6inejo v tako velikem številu pošiljati v Barcelono, ker bi bilo ljudstvo preveč vznemirjeno. Tudi na bojišču pri Leonu so miličniki izvršili hud napad, da olajšajo j>oložaj baskovskim četam, toda nacionalisti 60 jih krvavo zavrnili. sledila, da eo med člani te nacionalistične stranke odlični Ukrajinci, ki so sedeli v vseh ukrajinskih sovjetskih vladah. Samo v Kijevu in Harko. vii so oblasti že aretirale nad tisoč članov nacionalistično organizacije, ki razpolago tudi z orožjem. Tako v Kijevu kakor v Ilarkovu so zamenjali vse sovjete in centralno 6oVjetsko vlado, ker nobenemu ukrajinskemu sovjetskemu funkcijonarju ne zaupajo več. Tako v Kijevu kakor v Ilarkovu sta imenovana generala s polnomočjem, da zatreta nacionalistično organizacijo in agitacijo. V vseh večjih poslopjih je nastanjena policija in žandar-merija 6kupaj z oddelki rdeče vojske, ki neprestano patrulirajo po mestu. Velika je nejevolja tudi med delavstvom, ki trpi zaradi prenizkih mezd, ki jih ponekod tudi po več mesecev ne dobivajo, zaradi pomanjkanja zdravih stanovanj in draginje. Oblasti skušajo delavstvo zaradi tega ustrahovati s tem, da zapirajo njihove voditelje [>od sumom, da 60 trockisti. Po več krajih moskovske gubernije je morala proti kovinarjem nastopiti jk>1 icija z orožjem. V Tiflisu so rudarji vstopili v stavko in zasedli rudnik, ker je policija aretirala deset njihovih voditeljev, češ da širijo antistalinizem. Tri voditelje je policija ustrelila, delavci pa eo 6e maščevali s tem, da so zažgali v rudniku ogenj. Nato je policija aretirala nad 400 delavcev, ki so jih poslali v koncentracijski tabor. Stalin pa ne preganja samo Ukrajincev, ampak ee je spravil tudi na republiko Uzbekistan, kjer je tudi čedalje močnejše nacionalno gibanje. Odstavil je predsednika 6veta ljudskih komisarjev Uzbeki-stana, Fajsullo Hodžajeva, ki je tudi član predsedstva osrednjega izvršilnega odbora URSS. FajsliJIa se je pregreSil samo s tem, ker je zagovarjal svojega brata, ki je bil osumljen kontrarevolucionar-nega delovanja, pa se je 6am ustrelil. Odstopiti pa je moral tudi tretji brat Hodžajeva, ki je ljudski komisar za notranjo trgovino v Uzbekistanu. Teror pa divja tudi v Beli Rusiji, ki je prav tako kakor Ukrajina žarišče nacionalnega gibanja za osvoboditev od suženjstva pod Veliko Rusijo. Zaprli eo med drugimi v Minsku komisarja Surov-ekega in več njegovih tovarišev v poljedelskem ko-misarijatu. Zaradi »antisocialističnega delovanja in mišljenja«, v resnici pa sovjetom ne ugaja njihovo preveč nacionalno pisanje. London, 26. junija. AA. (DNB). Po poročilu iz Moskve so tamkaj aretirali glavnega tajnika vse-ruskega izvršnega odbora komunistične stranke Jožefa Unschlichta. Uradno poročilo navaja, da so Unschlichta prijeli »kot ljudskega sovražnika«. Zemunska vremenska napoved. Pod vplivom zapadnega anticiklona pričakujejo v vzhodni polovici neviht in ploh. v zapadnih predelih se l>o pa nekoliko razjasnilo. Toplota bo Se padla. Zagrebška vremenska napoved. Pričakovati jo jasnega vremena, temperatura bo padla. Dunajska vremenska napoved. Oblačno, vendar kmalu že jasno, naraščanje temperature. Stalin divja v Ukrajini Neka plesalka je odkrila „zaroto" -ne^ ELIDA miO^v^ v Ze deset let ljubljenec vsake lepe žene Zanimiv spor na Poljskem med krakovskim nadškofom in vlado zaradi obiska romunskega kralja Med poljsko vlado in krakovskim nadškofom knezom Sapieho je nastal nesporazum v zvezi z grobnico pokojnega maršala Pilsudskega. Gotovo časopisje je to nesoglasje pokazalo v razburljivi luči. Posebno hitlerjevski tisk se trudi, da bi dokazal, da tudi katoliška Poljska sledi nemškemu zgledu v borbi proti katoliški cerkvi. Kolikor je bilo mogoče izvedeti iz nepristranskih virov, je zadeva sledeča. Truplo maršala Pilsudskega je bilo začasno pokopano v kripti stolnice na Wawelu v Krakovu in sicer v kapelici sv. Leonarda. Tam bi Imelo ležati tako dolgo, dokler ne bo zanj gotova nova grobnica v »stolpu srebrnih zvonov« poleg stolnice. Za novo grobnico so z javnim nabiranjem zbrali 100.000 zlotijev (milijon din). Ker je nova grobnica skoraj gotova in je kripta, kjer leži sedaj krsta z zemeljskimi ostanki maršala, zelo mo-krotna, tako, da je bila pokojnikova krsta v nevarnosti, da jo mokrota ne razkroji, je krakovski nadškof, ki je po vseh državnih in cerkvenih predpisih izključni gospodar svoje stolnice, dal prenesti krsto v novo grobnico. Predno je to storil, je nadškof poslal več dopisov na narodni odbor za ohranitev spomina na pokojnega maršala, ▼ katerih ga je opozarjal na grozečo nevarnost. Odbor se za nadškofove dopise ni zmenil. Končno se je nadškof le odločil, da iz spoštovanja do pokojnika prenese njegove zemeljske ostanke v dostojno grobnico, ki je itak domala že končana. Ko je za to nadškofovo namero zvedel predsednik republike, je nadškofu pisal, naj prenos odloži, toda nadškof mu je odgovoril, da mu na žalost ni več mogoče čakati in da bc prenos odredil. Predsednik vlade Skladkovski je nato, ko je zvedel za nadškofov odgovor predsedniku republike, dal ostavko, češ, da je on odgovoren za Domači odmevi Sredstva propadajoče poiarije Pofarji so izgubili živce. Ne morejo več prenašati, da so že dve leti navadni državljani. Staknili so glave in sklenili, da bodo za vsako ceno poskusili, če bi zopet mogli postati nekaj boljšega, da bi jim vsi ostali državljani služili. Pa ne gre. Država ima blizu 15 milijonov prebivalcev, njih je pa komaj nekaj tisočev. Nič več ne morejo zasužnjiti teh milijonov pa jih ne morejo. Sedaj so že ponoreli. Divjajo kakor bik v španski areni ali kakor razdražen puran na dvorišču. Vse smatrajo za dovoljeno, vseh sredstev se poslužijo, naj bodo poštena ali ne, naj služijo miru v državi aH ne. Nihče jim nič noče, samo k njim tudi ne mara nihče iti, oni pa zato že rjovejo kakor da jih kdo muči. Obnašajo se, kakor da bi na vsak način hoteli izzvati revolucijo, ker mirnega stanja ne marajo več prenašati. Seveda imajo dravo-banski udje kakor pri vsej pofariji v vseh oblikah tudi tu glavno besedo. Ker v Sloveniji vsak človek ve, kako dogodki v resnici potekajo, so se sedaj vrgli na Srbijo, ki je bolj oddaljena in ji razmere niso tako podrobno znane. Sedaj so še še tam začeli mahati z nekim napihnjenim buzdo-vanoin, če se bo morda kdo dvignil in jih šel reševat zadrege, v katero so tako slepo drli. Izdali so neki letak in ga razširili po Srbiji, kolikor pač premorejo s svojimi zaupniki. V tein letaku preplašeno dopovedujejo, da mora sedaj že »vsakemu slepcu biti jasno, kaj hoče pop Korošec«. Lažejo tako na glas in širokoustno, da jim že verjeti ni več mogoče. Takole rjovejo (v prevodu) : . . »Te dni so se v Sloveniji dogodili težki in usodni dogodki, ki tudi poslednjemu slepcu jasno kažejo, da pop Korošec in njegovi črni bratje odkrito delajo proti narodnemu edinstvu in naši državni celoti. Na ozemlju dravske banovine so črni najemniki Rima popolnoma ukinili državno oblast kraljevine Jugoslavije in na njeno mesto kot neomejeno silo ustoličili svoj črni separatizem. Svojega »orlaka« Milana Stojadinoviča so prepričali, da so tudi oni JRZ in za JRZ in pod tem plaščem od zgoraj, z oblasti, načrtoma podirajo za tuj račun temelje te s krvjo pridobljene države. Za banovinskega tajnika te »zloguke« JRZ je bil poslan iz Avstrije neki duhovnik, ki leta in leta ni smel v Jugoslavijo niti pogledati, ker Be je z orožjem v roki boril proti osvobojenju in zedinje-nju in s peščico poslancev skušal še L 1918 preprečiti prihod »belih orlov« (srbske vojske — op. uredn.) v Ljubljano. Razgnano je vse, kar ni bilo pravoverno. Tisti, ki niso marali ukloniti glave, so pregnani iz Slovenije, tisti pa, ki so se uprli razdiralnemu separatističnemu delu, so vrženi iz državnih in samoupravnih služb, brez zakonitih razlogov. Uradnikom — jugoslovanskim prostovoljcem je bilo ob odpuščenju rečeno, da za nje v Sloveniji ni ne mesta ne kruha, ker da se oni niso borili za Slovenijo, ampak za Jugoslavijo. Državna zastava je v Sloveniji zamenjana s plemensko. Na vseh zborovanjih v dravski banovini g. Korošec in Krek razvijata svojo plemensko zastavo. Ali je potem čudno, čc so agenti ljubljanske policije vodili plačano črno bando, ki je pred nekaj dnevi sredi Ljubljane raztrgala državno za-slavo. Ali je čudno, če so zadnje dni plačane črne Imnde porušile sokolske domove v Mariboru, Celju in Ljubljani I Ali je čudno, če je bil požgan sokolski štadion v Ljubljani! Ali je sedaj vsakemu slepcu jasno.. .< Tako! Dobro je. da se do dna spoznamo. Ves ton letaka kaže, da mu je botrovala slovenska po-farija. To se dogaja v času, ko dr. Kramer daje izjave, da so tudi oni » v nekem oziru» za »plemensko« zastavo, ko «Jutro» črno na belem piše, da oni niso več za centralizem, kakor so bili nekdaj! Take letake si pofarji upajo izdati in razširiti v času, ko je odbornik mladinske JNS r. nožem do smrti zabodel mirnega slovenskega akademika, v času, ko so trije člani Sokola ponoči z noži razrezali državno zastavo in jo vrgli v vodo! — Takih početij so zmožni ti pofarji! Pošteni Slovenci, kaj sodite o takem načinu političnega boja? Bunjevci v JRZ Belgrad, 26. junija, m. V prostorih jugoslovan-«ke radikalne zajednice v Decan6ki ulici bo nocoj bunjevski večer, ki ga priredita krajevni odbor mladine [RZ iz Subotice z izbranim programom. Prireditvi bunjevske mladine, ki je organizirana v 1RZ bo prisostvoval tudi ministrski predsednik g. dr. Milan Stojadinovit to, da je »poljski državljan žalil poglavarja države, ko se je zoperstavljal njegovi volji«. Nato je bila seja vlade pri predsedniku republike, ki je ostavko zavrnil in kjer je bilo sklenjeno, da naj stopi zunanji minister Beck takoj v stik s pa-peškim nuncijem msgr. Cortesijem, da se zadeva razčisti. Z druge strani pa izjavljajo, da je nadškof knez Sapieiia s tem, da je dal iz navedenih pametnih razlogov prenesti krsto z ostanki pokojnega maršala iz wawelske stolnice, hotel odstraniti neprilike, ki bi morale nastati v zvezi i obiskom romunskega kralja Karola, ki bi moral v katoliški stolnici položiti venec na grob maršala Pilsudskega. Po cerkvenih obrednikih, ki so v veljavi na Poljskem, sprejema škof vladarja dežele v svoji stolnici oblečen v poln škofovski ornat. Po predpisih kanonskega prava pa mu ni dovoljeno v škofovskem ornatu, ki je izključno cerkveno oblačilo, sprejemati vladarje, ki ne pripadajo katoliški veroizpovedi. Romunskega kralja, ki ni katoličan, bi moral po programu spremiti v stolnico h grobu maršala Pilsudskega tudi predsednik poljske republike. Nastala je torej težava, kako naj vladarja sprejme nadškof v svoji stolnici, enega mora v škofovskem ornatu, drugega ne sme. Izhod je nadškof našel v tem, da se krsta prenese v novo grobnico izven cerkve, kar je itak zahtevala nevarnost, da se krsta v stolniški kripti ne razkroji. To modro rešitev pa so nekatere od nekdaj protikatoliške organizacije legionarjev izkoristile za to, da organizirajo proti nadškofu proteste. Poljski liberalni tisk je dobil navodila, da isto-tako postopa, tem bolj, ker je znano, da knežja rodbina Sapiehov, iz katere izhaja nadškof, nikdar ni marala za pokojnega maršala in so nadškofu že za časa življenja Pilsudskega zamerili, da se ni zanj navduševal. Po Varšavi krožijo še druge razlage, ki pa so vse neverjetne. Naj bo tako ali tako, spor, ki je nastal med vlado in krakovskim nadškofom, bo imel tudi politične posledice v toliko, ker bo otežkočil prizadevanja vlade, predvsem pa pol-kovnica Koča, da si naveže polno sodelovanje katoliških krogov, in ker bo »stari Pllsudskijevi gardi«, ki je od nekdaj bila zelo proticerkvena, dala priložnost in pogum, da obnovi proti katoliški cerkvi gonjo, ki je morala zadnja leta po izrecnem nalogu vodstva države počivati, ter se v javnosti pobahajo, češ da so oni Imeli prav, ko so vedno bili proti cerkvi, ne pa vlada, ki so ji le s težkim srcem sledili na poti zbliževanja in sodelovanja s cerkvijo. Varšava, 26. jun. AA. Pat: Polkovnik Koc Je objavil izjavo, v kateri protestira proti »neznosni akciji nadškofa msgr. Saplehe, ki pomeni hudo Jalitcv globokih nacijonalnih čustev do nesmrtnega voditelja«. Samovolja ene osebe, pravi izjava dalje, je odbila pravice pokojnikove rodbine in vojske, ki jI je bil pokojni Pllsndskl tvorec ln vodja. Gospodarska slika slov. Koroške Občni zbor „Slovenske gospodarske zadruge44 v Celovcu V četrtek, 24. junija, Je bil v Celovcu občni zbor »Slovenske gospodarsite zadruge«. — Kljub temu, da je bilo lepo vreme in so bili kmetje zaposleni na travnikiii, je bila udeležba zelo povolj-na, kar priča o živem zanimanju za slovensko zadružno misel na Koroškem. V uvodnem nagovoru se je načelnik g. Lapni s toplimi besedami spomnil pred kratkim umrlega dolgoletnega sodelavca V. Krajgerja, bivšega slovenskega poslanca v koroškem deželnem zboru,, ki je bil vnet podpornik zadružnega dela. Nato je prečital poročilo dunajskega revizorja dr. Schfl-rerja, ki je zaključno izrazil tri želje: 1. naj se revizija razširi tudi na materljelno plat zadružnega gospodarstva; 2. naj se večje terjatve po možnosti čimprej izterjajo in 3. naj zavlada čim večja zadružna solidarnost, da bodo članice-hra-nilnice vlagale svoje previške centralno preko zveze v banki in ne samostojno. Poročilo načelstva je podal član načelstva g. Knper iz St. Ruperta pri Velikovcu. Iz poročija je razvidno, da znaša skupno premoženje, ki ga upravlja Zveza oziroma njene članice-posojilnice, 3,020.000 šilingov (27,000.000 din). Zveza Je štela koncem 1. 1936 43 sadrug ln 15 članov načelstva z 92 deleži. Vse slovenske zadruge na Koroškem štejejo 5600 zadružnikov, kar je spričo ostre konkurence nemškega zadružništva v deželi prav lepo število. Načelstvo je predlagalo, naj se vpelje zadružni kataster zaradi evidence in kontrole članov. Iz poročila je bilo razvidno, da v zadnjih letih vloge konstantno padajo in da v tem oziru tudi preteklo leto ni prineslo zboljšanja. Tendenca k upadanju vlog je najbolj objektiven dokaz, da je koroško gospodarstvo še vedno močno pod vtisom krize in da še ni nobenih znakov, ki bi dali slutiti zboljšanje. Tudi s strani države se težki položaj slovenskega zadružništva ne vpošteva, saj je Zveza po bilančnem izkazu prejela kot državno subvencijo samo znesek 1176 8 (10.000 din), kar dejanskim potrebam nikakor ne more odgovarjati. Ker tvori slovensko zadružništvo na Koroškem del celokupnega narodnega gospodarstva, bi se od državnih in deželnih oblasti upravičeno lahko zahtevalo večje razumevanje za njegov položaj. AKO Fran Erjavec se vrača v Ljubljano Belgrad, 26. junija, m. Jutri bo na lastno prošnjo razrešen svojih dolžnosti sedanji referent za slovensko ljudsko šolstvo v prosvetnem ministrstvu g. Fran Erjavec ter se bo vrnil v Ljubljano na svoje stalno službeno mesto. Franc Erjavec, katerega po njegovih številnih spisih in knjigah poznajo v6i Slovenci, je bil v dobi najhujšega preganjanja naših ljudi po skrajnem prizadevanju kolovodij premeščen iz Ljubljane daleč na albansko mejo v Vučitrn. Še danes ©e vsi naši bralci spominjajo njegovih znamenitih »pisem« s Koeovega polja. Samo ob eebi je mnevno, da ae Je po nastopu sedanjega režima želel po več kot dveh letih in po težki bolezni, ki si jo je nakopal v izgnanstvu, vrniti zopet k svoji družini v sltromni, a idilični dom, ki si ga je postavil na Kodeljevem. Zapostavil pa je svoje lastno ugodje ter se je požrtvovalno odzval nadvse težki odgovornosti polni službi referenta za osnovno šolstvo v prosvetnem ministrstvu. To službeno mesto je zahtevalo po velikem razdejanju, ki ga ie povzročilo v slovenskem šolstvu divjanje JNS režimov, posebno krepke in sposobne roke. Prevzel je to mesto pogojno za tri mesece na splošno željo in prošnjo. Svojo težko službeno dolžnost je izvrševal s požrtvovalnostjo in pridnostjo z željo, da napravi red v naših ljudskih šolah. Po dolgih štirih letih je končno lani jeseni mogel misliti na svojo družino. Postavljen je bil za okrajnega šolskega nadzornika za ljubljansko okolico. Svoje me6to bi moral nastopiti po predpisih že tekom enega meseca po nastopu polnopravnosti njegovega imenovanja in to je meseca februarja. Kaj pomeni doba Erjavčevega referentstva v prosvetnem ministrstvu, nam najlepše dokazuje 50 milijard za Abesinijo Mussolinijeva imperijalna šestletka tO0.090 delavcev iz Italije zaposlenih v Abesiniji Pariz, 26. jun. TG. Rimski dopisnik »Tempsa« pošilja nekaj zanimivih podatkov o »šestletki«, ki jo je italijanska vlada določila za gospodarsko ureditev abesinskega cesarstva. Vlada je v ta namen že odobrila 12 milijard lir (30 milijard Din), ki bodo uporabljene v naslednje namene: 7 in pol milijarde lir gre za zgraditev cestnega omrežja po Abesiniji, nad pol milijarde lir za zgradbo pristanišča v Assabu in Mogadisku, 300 milijonov lir za razna vodovodna dela, kot ureditev rečnih tokov, zgradba kanalov za namakanje polj in električnih central, 100 milijonov lir za prenovljenje rudniških naprav, skoraj 2 milijardi lir za j a v n o - k o r i s t n a dela, to je zgradbe vladnih poslopij, stanovanjskih hiš za uraa-ništvo in delavstvo, 200 milijonov lir za pomoč kolonistom iz Italije, 60 milijonov za ureditev telefonskega prometa, pol milijarde za različne vojaške potrebe, kot zgradnja vojašnic in letališč. Izven tega rednega proračuna, ki znaša, kot navedeno 12 milijard lir, je vlada dovolila za takojšnje abesinske potrebe tri milijarde lir in bo plačevala še vsako leto, dokler traja šestletka, po eno milijardo lir, tako da znaša celoten proračun za gospodarsko opremo Abesinije 21 milijard lir (52 milijard Din ali petkratni jugoslovanski državni proračun). Vlada je izrečno poudarila, da s tem ekrb za Abesinijo še ni izčrpana, ampak da je to samo začetek, kajti delo v Abesiniji bo trajalo več rodov, preden ne poslane donosna. Glede bodočih cest so znane že sledeče podrobnosti. Do danes je Italija že zgradila betonsko cesto od Džibutija do Diredave (blizu Hararja), in sicer vzdolž železniške proge. Nova ce6ta jc železnici od- Upor Kurdov Strahotna razdejanja bombnikov 7.000 smrtnih žrtev med Kurdi London, 26. jun. TG. Reuter poroča iz Bagdada, da ustaja Kurdov v pokrajini Darsim v Turčiji še ni zadušena. Turčija o prestallh borbah s Kurdi ne pusti v javnost nobenega poročila. Vendar pa se je zvedelo čez mejo v Irak, da so bile borbe silno krvave. Saj je morala Turčija poslati v uporniško ozemlje armado 25.000 mož, opremljeno s številnimi bombnimi letali, ki so sejala strah tn razdejanje po kurdskih naselbinah. Poročila pravijo, da je na strani Kurdov padlo 7.000 ljudi, mož, žena in otrok. Večidel so to žrtve letalskih napadov, kajti turška letala so z bombami razdejala vas za vasjo. Toda tud! turška vojska je utrpela hude Izgube. Rednih vojakov je padlo 1000 in sicer večinoma v borbi na nož. Kurdi so sestrelili tudi tri vojaške bombnike. V Irak je pribežalo večje število beguncev, med tem ko se možje branijo v gorovju. Oni vedo, da tudi v Iraku za nje ne bo usmiljenja, ker sklepala Turčija in Irak prijateljstvo. Samo angieske vojaške oblasti so sc pripravile, da zaščitijo niihovo živlienie.. kolikor bodo mogla. vzela več kot polovico prometa. Cesto bodo nadaljevali do Addis Abebe. Prav tako so modernizirane nekatere puščavske ceste, ki peljejo iz Oga-dena skozi angleško Somalijo v pristanišča Zeila in Berbera. Ta pota se bodo betonirala. Nadalje so začeli graditi veliko betonirano avtomobilsko cesto iz Addis Abebe do sudanske meje (do Gambele), kjer nameravajo Angleži nasaditi svojo cesto naprej po Sudanu, tako da bi bila avtomobilska zveza iz Ponilja v osrčje Abesinije in do Rdečega morja končno izpeljana. Nadalje gradijo na več krajih hkrati avtomobilsko betonirano cesto iz Masaue v Addis Abebo (mimo Desje) ter iz Masaue v Gon-dar na jezeru T6ana. Za vsa javna dela, ki so že v teku, Italija do sedaj ni potrebovala inozemskih delavcev, ampak je izhajala s svojimi domačini, ki jih je trenutno 100.000 na delu po raznih krajih Abesinije. ZOO V TIVOLIJU tik velesejma, odprt vsak dan od 10—'/»20. ure. Vstopnina Din 2'—. otroci Din V—k Dva nova poslanika Belgrad, 26. junija. AA. Generalni konzul 3.položajne skupine 1. stopnje v Marseillu Mio-drag Lazarevič je postavljen za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika 2. položajne skupine 2. stopnje v Atenah. Generalni konzul v 8. položajni skupini 2. stopnje v Solunu Adženiovič Branko pa za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika v 2. jioložajni skupini 2. stopnje v Ankari. Osebne vesti Zagreb, 26. junija, b. Na včerajšnji seji univerzitetnega sveta je bil izvoljen za rektorja zagrebške univerze dr. Edo Zurič, profesor pravne fakultete. Prisrčno ga je pozdravil dosedanji rektor dr. Hondl, ki je imel nanj topel nagovor. Belgrad, 26. jun. m. V IV. skup. 1. stopnje je postavljen dr. Živko Lapajne, zdravstveni inšpektor pri okrajnem načelstvu Ljubljana-okolica; v IV. skup. 1. stopnje je postavljen dr. Valentin Meršol, šef oddelka splošne državne bolnišnice v Ljubljani; v IV. skup. 2. stopnje je postavljen dr. Janko Rak. zdravstveni svetnik pri okr. načelstvu v Gornjem Gradu. Belgrad, 26. jun. m. Na pošto v Celje je prestavljen Mihael Vidali, kontrolor VIL skupine v Mengšu. Po službeni potrebi je premeščen Ivan Jenko, uradnik VIII. skup. iz Travnika v sarajevskem železniškem ravnateljstvu v Trbovlje k ljubljanskemu železniškemu ravnateljstvu. Belgrad, 26. jun. m. Za pogodbene poštarlee so postavljene: Pavla Starika v Rimske Toplice, Marija Novak v Križevce pri Ljutomeru, Marija Rupčič na jiošlo Ljubljana 1, Angela Rrovet v Mengeš, Roza Vagner v Dobrno. Belgrad, 26. junija, m. S kraljevim ukazom je postavljen /.d izrednega poslanika in opolnomoCe-nega ministra v Atenah Miodratf Lazarevič, dose-Jjjxii !»oxul v Mameilju. divja gonja, kateri je bil izpostavljen od prvega dne do danes in ko si skušajo naši nasprotniki naslikati njegov odhod kot nekako »kazensko od-stavo«, čeprav mora biti vsakemu znano, da je bilo njegovo službovanje v prosvetnem ministrstvu že prehodno. Jasno je namreč vsakemu, da je vlada nujno potrebovala na tako odgovornem mestu svojega človeka ter je Fran Erjavec sprejel to mesto z zeljo, naj bi bilo začasno. Kakor rečeno, je bila prvotno določena njegova služba samo za tri mesece. Na željo svojih stanovskih tovarišev in čint-teljev našega javnega življenja je g. Erjavec vendar vztrajal na svojem položaju kot referent vse do danes in mu službene dolžnosti šele sedaj dovoljujejo, da se more po tolikih letih vrniti na svoj dom. Delovanje g. Erjavca v prosvetnem ministrstvu je bilo predmet mnogih napadov na eni strani, na drugi strani pa je izpolnil veliko nad, mnogo krivic je bilo v tem času popravljenih, mnogo učiteljskih krivic rešenih. G. Fran Erjavec je vestno in po svoji najboljši moči izpolnjeval želje svojih preje preganjanih stanovskih tovarišev in slovenskih etarižev za pravično ureditev razmer v našem ljudskem šolstvu. Bil je uradnik, ki Je program vlade in odgovornih političnih činiteljev tako izvrševal, da je zaslužil priznanje in zahvalo. Pred par leti je izšlo njegovo veliko delo »Komunizem in komunistična Rusija«, kf je plod njegovega pregnanstva na Kosovo polje. Sedaj pa se zopet vrača domov v naročje svoje družine, da se oddahne od napornega dela, izvrši še nekaj svojih literarnih načrtov in ee pripravi za bodoče delo. 12. kolo šahovskega turnirja Pire prvi med Jugoslovani RogaJka Slatina, 26. jtnrija. Pire—Nedeljkovič lrf), Kost«—Vukovič remi«, Foltya—Tomovič 1*), K5nig—Trifunovlč 1:0, Neudorf—Gereben remis, Schreiber—Matvejev remis, Simiech—Brčder 1:0. ix t: - Stanje po dvanajstem kolu: Neudorfer 8 in pol, FoItys, Samisch 8, Pire 7, Vukovič 6 in pol, Trifu-novič, Gereben, Bcoder 6, Kostič, Konig 5, Matvejev, Tomovič, Schreiber 4 in pol, Nedeljkovič 2 in pol, Kalabar 2. Jutri «e igra trinajsto kolo popoldne, v ponedeljek pa je prost dan. Absolventi kmetijskih šol sprejeti pri ministrih Belgrad, 26. junija, m. Člani Zveze absolventov kmetijske šole v Sloveniji so si v družbi Članov »Agrarne misli« ogledali danes dvorsko ekonomijo. Bili so tudi v kmetijskem ministrstvo in v ministrstvu za gozdove in rudnike, kjer jih je sprejel minister g. dr. Jankovič. Ministra g. Jankoviča je najprej pozdravil predsednik »Agrarne misli« g. dr. Nedeljkovič, v imenu Zveze absolventov kmelijske šole v Sloveniji pa g. Ovsenik. Žena Irancoskega poslanika izdala zbirko pesmi o Jugoslaviji Belgrad, 26. jun- m. Žena francoskega poslanika grofica de Dampierre, ki je priznana pesnica in ljubiteljica naše države, je izdala novo zbirko pesmi pod naslovom »Misli in opazovanja«. Prvi del zbirke je posvečen Jugoslaviji. Krasne in globoko lirične so pesmi o jugoslovanskih rekah. Vzvišeno lepi stihi posvečeni našemu Jadranu ter našim planinam- Drugi del zbirke je posvečen snovem, ki n« tičejo Jugoslavije. Zbirka je književni dogodek m vzbuja veliko pozornost vseh literarnih krogov. Poleg tega pa je vzbudila hvaležna čustva jugoslovanskega naroda do te odlične francoske pesnice, ki s toliko ljubeznijo opeva našo zemljo. Juventus (Turin) : BSK Belgrad, 26. jun. m. S popoldanskim brzovla-kom je prispelo semkaj moštvo znanega italijanskega nogometnega kluba Juventus iz Turina. Moštvo Juventusa nastopi v Belgradu proti BSK- in proti Gradjanskemu iz Zagreba. Z ozirom na slabe rezultate, ki sta jih v Belgradu doslej pokazala italijanski nogometni moštvi Ambroziana in Lazio, je tukajšnje italijansko poslaništvo zahtevalo od merodajnih činiteljev v Rimu, naj se prepove nastop Juventusa v Belgradu, ali pa naj se ugotovi prej, v kakšni formi se klub nahaja. Zaradi tega je Juventus prispel s svojim prvovrstnim moštvom in z močno rezervo. Belgrad. 26. junija. m. Na Vidov dan se bo pričel v Berlinu kongres mednarodne trgovinske zbornice, na katerega je odšla tudi naša delegacija. t Društvo »Dom slepih« v Ljubljani javlja, da je umrla oskrbovanka zavoda v Stari Loki Minka Svetlinova po dolgem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere. — j'ogreb pokojnice bo v nedeljo, dne 27. junija oh 3 iz mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu, t.jnhljnvis, dne 26. juniju 1937. Žensko zavetišče v Ljubljani dograjeno Zakaj se je tei zob razmajal ? Ena izmed važnejših socialnih ustanov ljubljanske mestne občine je Delavski dom na križišču Bleivveisove in Gosposvetske ceste. Kako važen in potreben je bil ta dom, se je kmalu pokazalo, ko je postal pretesen za številne povpraševalce in še daleč ni mogel zadostiti potrebam in namenom, za katere je bil zgrajen. Zlasti pa je bilo treba upoštevati ženske nameščenke in delavke, katere so imele v dosedanjem poslopju le malo prostora, dočim je bila večina prostora oddana le moškim. Ženske stanovalke so imele doslej le I. nadstropje. Zato je sedanja mastna uprava takoj začela misliti na to, da poveča Delavski dom in da tudi ženskim stanovalkam, to je delavkam in name-ščenkam, potrebne prostore. Dobila je v ta namen 1,700.000 din brezobrestnega posojila pri Javni borzi dela in tako je pričela graditi vzdolž Blei-weisove ceste novi trakt, tako zvani ženski azil, oziroma žensko zavetišče. Načrt za Delavski dom, kakor tudi za novo zgradbo, je napravil inž. Vladimir Mušič, gradbena dela pa je prevzelo stavbno podjetje Emil Tomažič. Zgradba je danes dograjena do strehe, postavljeni so že stropi, tako da so poglavitna gradbena dela že izgotovljena in bo zgradba za zimo že lahko služila svojemu namenu. Po prvotnem načrtu in proračunu je bila zamišljena gradnja novega zavetišča v dve nadstropji z neizrabljenim podstrešjem. Upravni odbor pa se je odločil, da izrabi tudi podstrešje v stanovanjske svrhe in je najel v ta namen še novo posojilo pri SUZOR-ju v znesku 170.000 din proti 6% obre-stim. Na ta način bo novi del pridobil 24 novih postelj, da bo skupno v novem zavetišču 84 postelj, kar bo v znatni meri odpomoglo stanovanjskim potrebam revnih ženskih samskih oseb. Razdelitev.prostorov je sledeča: v podpritličju so 4 veliki kletni prostori, ki bodo služili za kuhinjska skladišča. Dalje bo tu velika skupna spalnica s 16 posteljami, soba za nadzorstvo, čakalnica, skupna umivalnica, prhe in pritikline. Določen je tudi večji prostor za dnevno bivanje brezposelnih žensk, ki bodo čakale bodisi na službo, bodisi, da si bodo morale iskati začasno zavetja pod streho in na toplem iz drugih vzrokov. Borza dela bo po-st^vjla brezplačno v ta prostor šivalne stroje, da 6e bodo mogle ženske zaposliti s šivanjem. Poleg teh prostorov sta še dve sobi z dvema posteljama in dve sobi z eno posteljo. V pritličju bodo prostori za pisarno uprave in za seje upravnega odbora, dve sobi za ženska dobrodelna društva, 9 družinskih sob za prehodne nočevalce, vsaka z 2 posteljama, enako zopet dnevni prostor, kopalnica, umivalnica in pritikline. Družinske sobe bodo namejene družinam, ki se začasno mudijo v Ljubljani, bodisi da potujejo ali se selijo; predvsem pa bodo mogle tu najti zavetje družine izseljencev, ki se bodo vračali v domovino. V I. in II. nadstropju je po 22 sob z eno posteljo in po dve sohi z 22 posteljami, dnevni prostor, kopalnica, umivalnica in kloseti. Tudi podstrešni prostor bo lično urejen v stanovanjske namene. V vseh prostorih so nameščeni radiatorji; sobe bodo segrevane kakor v stari stavbi s centralno kurjavo. Ko bo gradnja končana, bodo uredili tudi dvorišče v lep vrt z gredicami za rože in zelenjavo. Med Gredicami pa bodo speljane z belim peskom posu '>!ezice in postavljene lične klopice. Skupni donos ženskega zavetišča je preračunan pri polni zasedbi mesečno na 14.500 din, s čimer se bo krila režija in stroški za vzdrževanje poslopja. Ker je že zdaj veliko povpraševanje po sobah, bodo sobe gotovo vse oddane. Cene sobam bodo približno enake kot so v sedanjem Delavskem domu, to je od 100 do 150 din mesečno. Poleg potrebe za gradnjo ženskega azila pa je mislil upravni odbor tudi na domače uslužbenstvo in mu postavi ob koncu nove zgradbe manjšo, lično stanovanjsko hišico; ta hišica je enonadstropna in se drži novega ženskega zavetišča, le da je umaknjena od ceste. Ves stari del Delavskega doma bo odslej namenjen le moškim stanovalcem, tudi I. nadstropje, ki je bilo doslej določeno za ženske stanovalke. Ves novi trakt pa bo namenjen samo ženskim na-meščenkam in delavkam, z izjemo družinskih sob in pisarniških ter društvenih sob v pritličju. Tako je mestna občina ljubljanska s pomočjo ugodnega posojila ustvarila novo socialno ustanovo, žensko zavetišče za revne delavke in uslužbenke ter je to prva ustanova te vrste v državi. Z ustanovitvijo ženskega zavetišča je napravila mestna občina v pogledu socialnega skrbstva lep korak naprej in dokazala, da zna upoštevati vzvišene socialne naloge, ki jih ji narekujejo potrebe njenega ubožnejšega prebivalstva. Kočevske razmere pred sodiščem LeP° slihZ?!ZJ^ava Novo mesto, 26. junija. Pred kratkim se je pred tuk. okrajnim sodiščem vršila zanimiva razprava, ki precej osvetljuje razmere, ki vladajo na Kočevskem. Kot tožnik je nastopil dr. Hans Arko, odvetnik v Kočevju, ki je tožil Henigmana Franceta, pos. v Novi gori. Slednji je namreč poslal na državno vodstvo nemške dijaške zveze v Berlinu pismo, v katerem očita dr. Arkotu nepravilnosti pri vodstvu kroš-njarstva. Kakor znano, je namreč dr. Arko vodil in še danes vodi vse posle, ki so v zvezi v nemškimi krošnjarji, ki odhajajo v Nemčijo. Obdolženec Henigman se je zagovarjal s tem, da s pismom ni mislil žaliti dr. Arka, temveč da je bil prisiljen v obrambo svojih pravic kritizirati postopanje dr. Arka na merodajnem uradnem mestu v Nemčiji. Iz poteka razprave je bilo razvidno, da je bil dr. Arko imenovan od merodajnih činiteljev v Nemčiji za »Fiihrerja der gottscheer Volsksgrup-pe« ter da je avtoritativno določal, kdo gre kot krošnjar v Nemčijo in da je tudi krošnjarje, ki so brez njegovega dovoljenja odšli v Nemčijo, dal od tam izgnati, da je postavljal po kočevskem svoje zaupnike itd. Nadalje je razprava pokazala, da je dr. Arko na svojih pogostih obiskih v Nemčiji in sicer v Dessau in Berlinu sestavil z mero-dajnimi nemškimi činitelji točen gospodarski načrt »za kulturni, socialni in gospodarski podvig kočevskega nemštva«. Dr. Arko je o priliki svojega obiska prinesel s seboj tudi dokument, označen od tedanjega vodje nemške državne mladine kot »strogo zaupen« z naslovom: »Etat fiir die deutsche Halbinsel Gottschee«. Oh neki priliki je prinesel v Jugoslavijo tudi pismo naslovljeno na ing. Neunteufla, ki se je sedaj baje mudil na »geoloških študijah na Kočevskem«, v katerem ga vodja dijaške zveze poživlja med drugim, da pošlje v Nemčijo poročilo o mladinskem gibanju na Kočevskem, o zemljevidu Kočevja, katerega nameravajo tiskati v Nemčiji itd. ter mu obenem določa za njegov trud. ki ga bo imel s svojim delom mesečno nagrado v znesku 1200 din. Dr. Arko, ki je bil tudi zaslišan, je izpo- SARCOV PROTI ZOBNEMU KAMNU Popolnoma zdrav Jo bil ta zob, vendar ga ni bHo mogoč« rešiti. Vzrol« je bil zobni Uamen. Kdor pravočasno ne pazi na novarni zobni Uamen, mora računali s tem, da se bode tudi njegovi zebie razmajeK m morda pr era no izpadli. UporabJM+e redno Sargov Kal o do n t i V Jugocieviji vsebuje samo Sargov Kelodont znanstveno priznani, na kforiiMti preiafcvveni sJforfcin-oleat dra Brfiuntfcha. Odpravlja polagoma vender zanesljivo zobni l«amon, prepreči njegovo ponovno tvorjenje ter Vm obvaruje te veW*e nevarnosti. vedal, da se je v Berlinu tudi sklenilo, da se bo denar za podpiranje kočevskih Nemcev, dobil iz treh virov: 1. iz dohodkov nemške veleindustrije, 2. iz prispevkov inozemskih Nemcev v Ameriki in Avstriji, 3. iz dobička, ki ga bo vrgla krošnjarska akcija, ki jo vodi dr. Arko. Iz poteka razprave je bilo nadalje razvidno, da so nemški funkcijonarji prišli tudi na kočevsko I nadzirat poslovanje dr. Arka ter je tedanji vodja nemške državne dijaške zveze Volkerdick dobil za svoj trud pri nadzorstvu in organiziranju kroš-njarstva iz denarja, ki so ga vplačali naši kočevski krošnjarji, izplačan od dr. Arka znesek preko 36.000 dinarjev! Zaradi izbere krošnjarjev — zlasti pa zaradi institucije takozv. pomožnih mož (Hilfsmiinner). to je takih imovitili posestnikov, ki so se zavezali i plačati v posebni fond, ki ga vodi dr. Arko, pred odhodom v Nemčijo zneske do 20.000 din zato, da bodo pripuščeni h krošnjarjenju v Nemčijo — so se začele vrstiti pritožbe na merodajna mesta v Nemčiji. Med drugim je bil nezadovoljen z dr. Ar-kovo akcijo tudi VVittine Henrik, ki se je tudi pismeno pritožil v Nemčijo. Ta je zaslišan kot priča na razpravi povedal, da ne odobrava načina, kako je dr. Arko postopal pri izberi krošnjarjev, zlasti pa ne institucije »pomožnih mož«, ki je ugledu cele akcije škodila tako, da se je na Kočevskem splošno govorilo: »Wer schmiert, der fahrt«. Tudi v Nemčiji so se merodajni krogi pritoževali nad postopanjem dr. Arka. Ker je obdolženec pisai inkriminirano pismo na nemški državni urad in je bil celo pozvan od odgovornih činiteljev, da sporoči vse, kar mu je znanega, je sodišče obdolženca oprostilo od obtožbe, ker je bilo mnenja, da je obdolženec vse svoje obtožbe, ki jih sicer ni mogel dokazati, iznesel v dobri veri, v obrambo svojih upravičenih koristi. Ravno tako je pri razpravi prišla na dan tudi druga. nič manj važna okolnost. Dr. Arko je namreč o priliki petomajskih volitev, tako je iz- Srečko Magolič: Motiv i Golovca. Kakor znano, razstavljajo te dni v Jakopičevem paviljonu slikarji Dimitrije Lepavac, Srečko Magolič in Jožica Bregar. Razstavljenih imajo okrog 150 slik. Vse ljubitelje lepih slik opozarjamo, da bo imel danes dopoldne ob 11. vodstvo po razstavi g. Srečko Magolič sam. Slikarji pa tudi slike samo zaslužijo številnega obiska pa tudi odkupa. Zato pit danes ob 11. vsi na razstavo v Jakopičev paviljon. povedala neka priča, dejal nekemu krošnjarju, da dobi dovoljenje za krošnjarjenje v Nemčiji le v tem slučaju, če bo glasoval za Bogoljuba Jevtiča. Uim uspehi na naših srednjih in učiteljskih šolah konec šolskega leta 1936/37. ZAVOD Skupno število učencev konec šolskega leta Skupno število učenk konec šolskega leta Število učenk v odstotkih odlično Izdelali so prav dobro dobro Skupno je izdelalo Ponavljalni izpit imajo iz enega ali dveh predmetov Niso izdelali Redovani niso bili učenci ■ učenke '5° o. 3 M tn učenci učenke skupaj % učenci e M C ,o 3 skupaj % učenci učenke S? S? A 3 M QQ C O) H} a učenke skupaj % učenci učenke 1 skupaj %j učenci učenke skupaj % 669 325 32,7 79 59 13,9 210 127 33,9 206 82 29,0 495 268 76,8 106 38 14,2 66 17 8,3 2 2 0,4 Drž. realna gimnazija v Kočevju .... 173 77 38,0 6 15 8,4 34 25 23,6 45 23 27,2 86 63 59,6 60 13 29,2 27 1 11,2 — — —. Drž. realna gimnazija v Kranju .... 441 265 37,5 19 20 5,5 99 60 19,7 137 73 29,8 235 153 55,0 132 66 28,0 69 42 15,7 5 4 1,3 Drž. klasična gimnazija v Ljubljani . . 885 217 19,7 65 24 8,1 222 99 29,1 291 51 31,0 578 174 68,2 215 34 22,6 89 8 9,0 1 1 0,2 L Drž. realna gimnazija v Ljubljani . . 1178 10 0,86 60 — 5,1 274 1 23,2 497 7 42,4 831 8 70,6 225 — 18,9 819 2 10,2 3 — 0,25 II. Drž. realna gimnazija v Ljubljani . , 221 1062 83,4 6 73 6,2 46 303 27,2 88 360 34,9 140 736 68,5 44 181 17,5 36 135 13,1 1 11 0,8 III. Drž. realna gimnazija v Ljubljani . 1214 — — 64 — 5,3 252 — 20,8 527 — 43,4 843 69,4 245 — 20,2 112 — 9,2 14 — 1,2 Drž. ženska realna gimnazija v Ljubljani — 244 100,0 — 24 9,9 — 54 22,1 — 108 44,3 — 186 76,2 — 47 19,3 — 10 4,1 _ 1 0,4 Mestna ženska real. gimnazija v Ljubljani — 502 100,0 — 48 9,6 — 163 32,5 — 146 28,9 — 357 71,1 — 106 21,0 — 33 6,6 _ 6 1,2 Uršulinska žen. real. gimnazijavLjubljani — 255 100,0 — 41 16,1 — 113 44,3 — 57 22,4 — 211 82,7 — 31 12,2 — 11 4,3 _ 2 0,8 Drž. klasična gimnazija v Mariboru . 613 145 19,1 87 24 14,6 214 57 35,8 154 30 24,3 455 111 74,7 115 19 17,7 22 10 4,2 16 4 2,6 Drž. realna gimnazija v Mariboru . . . 714 538 42,9 43 56 7,7 165 172 26,3 264 137 31,3 472 365 65,3 155 115 21,1 97 43 10,9 16 12 2,18 Drž. realna gimnazija v Murski Soboti . 264 124 31,9 21 10 8,0 71 34 27,1 105 45 38,7 197 89 73,7 50 24 19,1 17 11 7,2 — — Samoupravna realna gimnazija v Murski 56 8,6 13 21,4 14 25,7 30 55,7 18 14 20,0 3 3 2 4 9 5 32,9 8 — 11,4 — — __ Drž. realna gimnazija v Novem mestu . 306 138 31,1 12 9 5,0 63 43 24,0 125 49 39,0 200 101 68,0 68 22 20.0 34 12 11,0 4 3 1,4 Drž. realna gimnazija v Ptuju..... 337 143 29,8 23 12 7,3 62 40 21,2 97 35 27,5 182 87 56,0 98 43 23,3 54 11 13,5 3 2 1,0 Drž. učiteljišče v Ljubljani ...... 62 43 49,5 2 5 6,7 24 19 41,0 11 6 17,0 37 30 64,0 19 13 30,5 6 — 5,7 — — Privatno učiteljiše pri uršulinkah v 12 100,0 8,3 11 91,7 Ljubljani.............. — — 1 — — — — — — — — — — — — — M _ Drž. učiteljišče v Mariboru ...... 55 36 39,5 1 2 3,3 17 24 44,9 20 4 26,4 38 30 74,7 12 6 19,8 5 — 5.5 _ _ Privatno učiteljišče pri šolskih sestrah 20 100,0 15 75,0 20 100,0 v Mariboru............. — — 5 25,0 — — — — — — — — — — — — _ Škofijska klasična gimnazija v Št. Vidu 341 — — 43 — 12,6 120 — 35,2 85 — 24,9 248 — 72,7 70 — 20,5 21 — 6,2 2 - 0,6 p . TT--—J *.'.. nAcnA^Iniol/o S/ila V i>f. ivietvuva vioja • 1 « 100,0 20,9 30 69,9 4,6 95,4 Ljubljani.............. — — 9 - — 2 — 41 2 4,6 Drobne nov tce Koledar Nedelja, 27. junija (6. pobin. nedelja. Treznost-na npdelja): Hema (Ema), vdova; Ladislav, kralj. Ponedeljek, 28. junija: Vidov dan. Irenej, škof mučenec. Novi grobovi "j" V Ljubljani je mimo v Gospodu zajpala gospodična Danica Jeglič. Pogreb bo v ponedeljek ob 2. popoldne. — V splošni bolnišnici je umrl gospod Ivan K o r p a r, višji uradnik di%. železnice. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 4. popoldne. Naj v miru počivata! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V splošni bolnišnici r Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala Minka Svetlin, ki je slovenskim dekletom znana izza orliških časov in jo je leta 1924 zadela huda nesreča, da je oslepela in je dolgih 13 let nosila ta križ 7. zgledno [>otr-pežjjivostjo. Zadnji čas je bila nastan jena v Domu slepih v Stari Loki, kjer pa je pred nekaj dnevi nevarno zbolela in jo je Bog rešil hudega trpljenja. Vigrednice, zlasti tiste, ki so ji oh začetiku njene bolezni sestersko stale ob strani, naj se je spominjajo v molitvi. Naj ji sveti večna luč! Pogret) bo danes ob 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Osebne vesti = Promoviran je bil v petek v Belgradu za doklorja medicine g. Lajevec Stanislav iz D. M. v Polju. Iskreno čestitamo! = Diplomski izpit za gradbeno inženjerje so na ljubljanski tehniki opravili gg.: Bleiweis Marko, Geran Milan, Kcržan ITugo, Plemelj Beno, Vrhovnik Demeter. Čestitamo! Na filozofski fakulteti so bili diplomirani naslednji kandidati: Zaje Drago, Lumbar Bogo-Mir, Hrovat Hermina in Brink Franc, vsi iz Ljubljane. — Diplomiran je bil na filozofski fakulteti zagrebške univerze znani slovenski smučar gospod Robert Kump in 6icer iz prirodnih znanosti. Čestitamo! Epongc Din 10- - / Rips črtast, indantren Din 10-— / Etamin vzorča.t Din S'— / Pralni creppe, vzorčast Din 10 — l Poldelen češki od D',n 6 — do 8'- Pique barvasti Din 10- -/ Etamin 90 cm 61r. vzorčast Din 10-- I Georgette 90 cm šir. vzorčast Din 15'— I Blago za zavese 180 cm 61r. od Din 18'— oo 40 / Za kopalne plašče od Din 50-— napre) l Oeorgette enobarvni, pralni, 90 cm šir. Din 28 - / Bemberg »vila, vzoreasta in gladka., za obleke ln perilo po Din 22- — Manufaktura r F. Ks. "" ' MESTNI TRG 24 Šolska naznanila — Na uršulinski vadnici v Ljubljani bo vpisovanje za 1. razred 30. junija in 1. julija od 8 do 12 in od 14. do 16. V 2., 3. in 4. razred pa se bodo učenke vpisovale šele začetkom septembra, kar bo pravočasno objavljeno. — Internat »Mladika« sprejme prihodnje šolsko leto še nekaj gojenk. V mesečnini je poleg oskrbe vračunana pomoč pri učenju, francoska in nemška konverzacija ter nadzorstvo tudi v prostem času. Krasna sončna lega v sredini mesta poleg Tivolija. Internat je posebno primeren za dijakinje ženske realne gimnazije, ki ima letos zopet I. razr. Vpisovanje pismeno ali osebno pri ravnateljstvu Internata »Mladika«, Ljubljana, Subičeva 9, kjer dobite prospekte. — Enoletna meščansko-gospodinjska šola »Mladika« nudi gojenkam občo gospodinjsko izobrazbo, temeljit teoretičen in praktičen pouk v vseh stro-kph internega gospodinjstva. Poleg samostojnega kuhanja se naučijo gojenke še šivanja perila, oblek in prikrojevanja. Poučujejo strokovno izprašane učiteljice. Gojenke so notranje, ki stanujejo v internatu ali zunanje. Vpisovanje se vrši 15. in 16. septembra pri ravnateljstvu gospodinjske šole »Mladika«, Ljubljana, Subičeva 9, kjer dobite prospekte in natančnejša pojasnila. — Dr. Krekova višja gospodinjska šola Ljubljana VIL Učenke, ki hečejo vstopiti v I. letnik višje gospodinjske šole, naj se priglasijo pismeno ali osebno pri ravnateljstvu šole do 1. avgusta 1937. Vpisovanje za vse letnike bo dne 1. septembra t. 1. Pogoji za 6prejem so navedeni v prospektu, ki se dobi pri upravi šole brezplačno. Učenke, ki hočejo vstopiti v enoletno gospodinjsko šolo. naj se priglasijo do 1. septembra t. 1. Vpisovanje za enoletno gospodinjsko šolo bo 30. septembra 1937. — Konvikf »Vila Raja« v Zg. Šiški sprejema na stanovanje in popolno oskrbo dijakinje, ki obiskujejo šole v Ljubljani. Oojenke imajo zračno stanovanje. zdravo in tečno hrano ter so pod skrbnim nadzorstvom sester. Po potrebi se jim nudi pomoč pri učenju. Po želji pouk v glasbi. Natančnejša pojasnila daje Konvikt šol. seter — Vila Raja, Ljubljana VII. Primarij dr. Meram ne ordinira do 20. julija — Danes, jutri v torek zadnji dnevi misijonske razstave v Grobljah. Vse tri dni se vstavljajo vlaki v Orobljah. Poslužite se nedeljske karte! Misijonski filmi iz Afrike. Vstopnina 2 din. — Brezje, naše narodno svetišče, se bodo iz-premenile v kratkem tudi na zunaj pred cerkvijo v biser in ponos Slovenije. Zveza bojevnikov že pripravlja r. veliko vnemo vse potrebno, da se bo aačelo v najkrajšem času s preureditvijo prostora pred cerkvijo in s postavitvijo spomenika neznanemu slovenskemu vojaku iz svetovne vojne, s tem pa vsem slovenskim žrtvam voine vihre. Župni uradi in občine so že prejele oklice za podporo in nabiranje prispevkov. Pred kratkim ie bila vložena pri občinski upravi v Mošnjah, kamor »padajo Brezje, prošnja zn preureditev in gradbeno dovoljenje po načrtu arhitekta Valentinčiča iz šole prof. Plečnika. Vsi merodajni činitelji so obljubili gmotno in moralno pomoč. V kratkem bodo vse priprave končane, nakar bo Zveza bojevnikov začela z delom, če bodo gmotna sredstva zagotovljena. Zato naj vsi, ki jim je pri srcu lepota naše slovenske božje poti, pripomorejo do uresničenja lepe zamisli in prispevajo z darovi, ki jih sprejemajo župni uradi. S tem se bodo najlepše oddolžili spominu svojih dragih, ki so postali žrtve svetovne vojne. Župni uradi so naprošeni, naj v svojem področju razglase vernikom pomen akcije in naj izvedejo v ta namen zbirko. Do sedaj eo se kot prve izkazale najrevnejše župnije, ki so nakazale prav lepe zneske, dasi nismo od njih pričakovali tolike požrtvovalnosti. V kratkem bomo začeli priobčevati imena darovalcev. — Višji tečajni izpit v juniju 1937 na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani so opravili: Adamič Franc, Bernot Ivan, Debevec Franc, Eržen Miroslav, Finderle Mirko, FOdransperg Oskar, Golob Srečko, Jeretin Miroslav, Kavs Josip, Klemene Branko, Kobilica Dušan, Košak Bogomir, Lenščak Zdravko, Majcen Aleksander, Matko Ivan, Mayer Boris, Megler Jožef, Mlinar Vojnomir, Novak Jožef, Pavlič Dušan, Pestotnik Janez, Rozman Anton, Scagnetti Karel, Smodiš Janko, Ukmar Alfred, Vardjan Miran, Boškovič Ljubosava, Burkeljca Vida, Gostiša Magdalena. Grohar Milena, Janša Barica, Kastelic Vida, Kenda Tanja, Keše Milena, Leveč Ivana, Oblak Jožefa, Polajnar Irma, Potokar Gabrijela, Poženel Majda, Rekar Consuela Ksenija, Stenpančič Darinka, Span Štefanija, Šuštar Marija, Tomažič Vera, Traun Ana, Zupane Ljudmila, Bahor Lucija, Belič Marija, Božič Božena, Bradesko Dragica, Dobravec Zorislava, Gerlovič Alenka, Geržinič Neda, Hreščak Vera, Ješe Erne-sta, Kuhar Helena, Lavrič Natalija, Mačkovšek Marija, Menasze Helena, Pajk Angela, Pajnič Marija Helena, Pire Vekoslava, Rusjan Milena, Sedlar Nada, Tavzes .Stanislava, Žislavskiy Elfrida, Ba-tista Sonja, Brecelj Pija, Damjan Ana, Fritsch Irena, Jenčič Jelisava, Jesihar Cirila, Kocmur Simona, Koželj Vida. Lenčel; Jožica. Mastnak Vida. Mencinger Marija, Poženel Miroslava, Sitar Stana, Zore Lavra, Djinovski Vojislav, Kastelic Marijan, Povše Leopold, Sever Marijan, Stare Adolf, Žitnik Milan, Bajuk Marija, Malič Jožef, Mišič Viljam, Palik Vladimir, Pechaček Rudolf, Pogačnik Boris, Skaza Miloš, Šercer Miroslav, Božič Ljudmila, Bre-zar Slana, Gril Mara, Sitar Cita, Skočir Ida, To-minec Janez, Zagradnik Ivan. Zavrnjenih za tri mesece 17, za eno leto 9 kandidatov in kandidatinj. Debeli tisk znači oproščene ustnega viš. teč. izpita. Pri umetnem višinskem solncu uporabljajte Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. — Na državni trgovski akademiji v Ljubljani so bili završni izpiti od 10. do 24. junija 1937. K izpitu se je prijavilo 34 dijakov(-inj). Izpit so naredili^): Birtič Pavla, Boječ Stana, Bohm Rozina, Cihlaf Jaromira, Ceh Vida, Dernulc Olga. Ec&r Juta (z odliko), Gabrovšek Aleksander, Galovič Ivanka, Harmel Magda, Hladnik Helena, Kalčič Stanko, Klaiičar Frančiška, Kosmina Marija, Kovačič Lea, Lappain Adelinda, Leskovšek Evgen, Lipovec Angela, Ločniškar Evlalija, Mahnič Rudolf ( z odliko), Martinjak Leopold, Matjan Slavko, Slamič Franc, Sršen Rozalija, Štele Ljubomir, Su-pan Frančiška, Svetek Alfonz, Škerlj Helena, Šmon Simon. — Abifurijenfski tečaj za TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Završni izpit je bil od 8. do 19. junija pod predsedstvom min. odposlanca g. Prešla Mihajla, šolskega inšpektorja pri kr. banski upravi v Ljubljani. Izpit so opravili: Ahlfeld Inge, Ambrož Srečko, Auereperg Franc, Bratina Ljuban, Breznik Igor, Buh Pavla. Černe Ana, Do-manjko Gizela, Dovč. P. Alar. Matilda, Globočnik Vladimira. Grom Bogdan, Hladky Karel, Jankole Vojko, Janša Joža, Jug Majda (z odliko). Kneževič Stjepan, Koncilja J. Mar. Angela (z odliko), Kovačič Leo, Kraje Agna, Kukec Marija, Lipša Nada, Lulik Marija, Mlekuš Albert, Obersnel Oskar! Perco Zlata, Pocilipnik G. Mar. Klotilda, Poženel Irena, Rankel Krista, Skušek Majda, Spil!er-Muys Nuša, Stradner Josipina, Špicar Bojan, Sturm Feo-dora, Triller Marjeta, Vider Marica, Zajec Boris, Zornada Vida in Žerjal Marija. — Poziv. Vljudno prosimo gg. katehete, poklicne kakor tudi dušne pastirje, da nam takoj — vsaj do 1. julija — sporoče na tajništvo Katehet-skega društva, Ljubljana, Semeniška ul. 2/11. (Mis. pis.) po dopisnici, ali se želijo udeležiti skupnega kosila ob priliki praznovanje 30 letnice ljub. kat. drušlva na Brezjah v torek 6. julija. — Odbor. — V Knohleharjev zavod, novoustanovljeno misijonišče v Dravljah pri Ljubljani, se sprejemajo dečki, ki žele postati duhovniki in nekoč kot misijonarji delovati v Kongregaciji misijonarjev sinov presv. Srca. Letno plačilo se določa po gmotnih razmerah prosilčevih staršev (plača se lahko tudi z živežem). Tudi najubožnejšim je odprta pot do oltarja in najvzornejšega poklica. V poštev pridejo taki, ki šele začno z gimnazijo, ako so z uspehom opravili sprejemni izpit, in dijaki drugih gimnazijskih razredov. Prošnji za sprejem je priložiti 1. krstni list, 2. šolski izkaz, 3. zdravniško spričevalo. — Natančnejša pojasnilo daje vodstvo Knobleharjevega zavoda, Dravlje 148, p. Št. Vid n./Lj. P. Stanko Dobovšek, misijonar. Lutz-peči nafizdatne/še Tovarna pri stari cerkvi, Šiška. — Vpisovanje v priv. trgovsko šolo »Christofov učni zavod« za enoletni trgovski tečaj se vrši tudi že 26., 28., 30. junija pri ravnateljstvu na Domobranski ce6ti 15. Potrebne informacije, pismene in ustmene, na razpolago. Redno vpisovanje pa bo začetkom septembra V6ak dan. — Knjigama Nove aaložbe v Ljubljani (Kongresni trg) ima vedno v zalogi najnovejša delo iz vseh kulturnih področij in posreduje v najkrajšem času vsako naročilo iz inozemstva. Poseben oddelek za francoske in angleške knjige. Opozarjamo zlasti na znamenite življenjepise zgodovinskih osebnosti in na berilo za razvedrilo in oddih. Zemljevidi in kažipoti za planince in izletnike so v vseh izdajah na razpolago. junij M ^asti nam rasti rumena pšenica, boža naj solnce te, umiya rosica, da boš šla v klasje, nam zrnje rodila, z njim nas ob vsaki potrebi redila. oko, ki zmleti jo bomo na mline, bomo predelali y sladke „Jajnine". Kdor ne pozna še izbornih „Jajnin", ta še ne Ye, kaj je Yiše^ dobrin. — Družba sv. Mohorja je izdala v zadnjem ča6u tele nove knjige: F. S. Finžgar, Študent naj bo broš. 12 din, vez. 24 din; Luskar Obredni priročnik broš. 40, vez. 52 din; Cajnkar, Luč sveti v temi broš. 36, vez. 48 din; Moderndorfer, Koroške narodne pripovedke, broš. 12 din, vez. 20 din; London-Holeček, Klic divjine broš. 16 din, vez. 24 din. Udje Družbe sv. Mohprja dobe knjige 25% ceneje. V juliju bo izšel drugi zvezek Rimskega prava: Dr. Gregor Krek, Obligacijsko pravo. Prospekte in 6ezname knjig dobi vsakdo rta zahtevo brezplačno. Jtu&ezUis milo, ■teo domače, slovensko tnifo! — Uradne ure na banovinski podkovski šoli so od 1. julija do 31. avgusta 1937 le dopoldne od 7.30 do 13.30.. — Gospodinjam v vednosti Izšla je zbirka preizkušenih in še nikjer objavljenih navodil in receptov za kuho, konzerviranje sadja itd. Cena 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Majjarykova ceista 12. — Žikine higijenične krušne drobtine iz najfinejšega, posebnega peciva 6o absolutno snažne, okusne in zdrave. Dobite jih v ličnem četrt kg zavoju v vsaki špecerijski trgovini. Hotel»Mariborski dvor" - Maribor Celo ocvrto pišče s solato Din 15"— Abonenti a la carte mesečno DŠSI 45©'— Sobe od Din 20'- do 30"— Potniki popust! — Vpisovanje v enoletni ..trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2-2, za šolsko loto 1937-38 se vrši 30. junija in 1. julija od 9—12 in od 15—18. Vse informacije daje vodstvo zavoda. — Vlaki se ustavljajo v Grobljah na kamniški progi v nedeljo, ponedeljek in torek (27., 28. in 29. junija). Spomenike, grobnice, kapele cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki cer,: pri kamnoseško kiparskem podjetju Franjo Kunovar pokopallSie Sv. Kril - UUBLIAN." — Kapela sv. Cirila in Metoda na Peci. V nedeljo, 4. julija, bo v njej prvo žegnanje s službo božjo ob 9. Veselo gleda z visokega roba v Mežiško dolino in daleč tja dol proti belemu Celju ter vabi, vabi! Odslej zanaprej bo redno sv. opravilo v kapeli vsako leto na binkoštno nedeljo kot oblctnica blagoslovitve temeljnega kamna, prvo nedeljo v juliju kot Ciril-Metodova nedelja in prvo nedeljo v avgustu. Torej v nedeljo 4. julija, prijatelji bele Pece, na svidenje na prvem žegnanju. Bo pošteno preskrbljeno za dušo in telo. — 1. Perdan nasledniki. Ljubljana. Krekov trg II. stara trgovina špecerije, nudi sveže blago |)o najnižjih dnevnih cenah. Postrežba točna in solidna Priporoča se Marija Zgonc. lastnica. — Da boste •»talno zdravi je potrebno, da red no pijete Radensko, ki deluje proti boleznim led vic. sres proti kamnom sklerozi SPČni kislini lr, si Radenska vnin ohrani zdravje in mladostno svcžosL — Občni zlior podpornega društva za duhovnike ljubljanske škofije bo v sredo, 80. junija, ob 10. dopoldne v dvorani duhovskega semenišča v Ljubljani. Društveni odbor upa, da se bodo občnega zbora udeležili vsi člani. — Sprejem dijakov v Scrafinski kolegij v Ljubljani. Za sprejem v Serafinski kolegij je potrebno: 1. da prosilec predloži izkaz o izvršenem sprejemnem izpitu; 2. da bo obiskoval v šolskem letu 1937/38 1. razred klasične gimnazije v Ljubljani; 3. da čuti v sebi poklic za redovni stan. Vse ostale potrebne informacije in prospekt dobite osebno na samostanski porti, pismeno pa se obračajte na naslov: »Vodstvo Serofinskega kolegija, Ljubljana, Marijin trg 4<. — 25 češkoslovaških počitniških štipendij. Izvršilni odbor jugoslovansiko-češkoslovaških lig dravske banovine opozarja na razpis teh štipendij, namenjenih petim profesorjem srednjih šol iz vse Jugoslavije, desetim vseučiliškim študentom vseh visokih šol in desetim srednješolcem za enomesečno počitniško bivanje na Češkoslovaškem, kjer naj se štipendisti izpopolnijo v češčini in se seznanijo s češkoslovaško kulturo. Pogoji eo: prošnja s fotografijo in kratkim življenjepisom ter navedbo dosedanjih študij in del. Priloži naj se tudi po možnosti spričevalo o tem, da je prosilec obiskoval učni tečaj češčine. Prednost bodo imeli kadidati, ki so aktivno sodelovali za kulturno zbli-žanje med češkoslovaškim in jugoslovanskim narodom. Štipedije znašajo: za profesorje srednjih šol 4000 din, za študente 3000 din in za srednješolce 2500 din. Prošnje, naslovljene za prosvetno ministrstvo, vlagajo profesorji in srednješolci preko šolskega ravnateljstva, visokošolci preko dekanata, in sicer najpozneje do 5. julija 1937. Obenem opozarja Tzv. odbor JČ lig dravske hanovine pro- — Opozarjamo na današnja oglasa tvrdke Ivan Legat, ki priporoča cenj. čitateljein prvovrstno znamko pisalnih in računskih strojev. — Sejmski zaznamki v naših koledarjih so v veliko korist tako sejmorjem in srenjskim gospodarskim odborom, kakor tudi kupujočemu občinstvu. To pa le tedaj, če so podatki v zaznamku zanesljivi in točni. Napačni podatki so pa za obe strani v nemalo škodo. Zaradi tega prosi založništvo »Družinske Pratike« v Ljubljani vsa županstva v Sloveniji, naj ga čimprej obveate o vseh morebitnih pomanjkljivostih, da se iste v novem letniku odstranijo in natisne popolnoma zanesljiv pregled sejmov v Sloveniji. VENERA ce, da nai pošljejo neke m prepis prosnie na njegov naslov Ljubljana, Knafljeva ulica 10, in sicer do 3, iuliia. Najboljši čistilni prašek za čiščenje kuhinjskih in ostalih predmetov. 0OSPO- dlnte, zahtevajte nas domaČi proizvod. — Češkoslovaška — dežela cdravilnih vrelcev, tako jo smemo po pravici imenovati, ker je oilj premnogih bolnikov, ki v njenih svetovnoznanih kopališčih zadobe zopet svoje zdravje. Pa tudi športnikom, turistom, ljubiteljem narave nndi zaradi svoje izredno ugodne lege prijetno bivališče in oddih. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Josef grenčiee«. V Pariz na svetovno razstavo Jutri, v ponedeljek, dne 2a Junija t L h-ključimo definitivno s prijavami za našo študijsko ekskurzijo v Pariz itd. Prijave od jutri dalje so sicer še mogoče, vendar pa si mora vsak sam na svoje stroške nabaviti svoj osebni potni list s predpisanimi vizumi — Avstrija, Švica, Francija in Italija —. Pri tem pa pripominjamo, da sprejemamo gotovino za te prijave le do 10. julija t. 1. Vse one, ki nam zaprošenih dokumentov, fotografij itd. še niso vrnili, vljudno in nujno prosimo, da nam iste takoj pošljejo, najkasnejo pa do četrtka t. j. 1. jnlija t 1. Dokumente nujno rabimo za vpis v kolektivni potni list, zlasti potrdila okr. načelstev, brez katerih je vpis absolutno nemogoč. Kdor nam zaprošenih dokumentov do 1. julija ne bo predložil, si bo moral pač nabaviti svoj osebni potni list, če bo hotel z nami. Učiteljstvo, ki nam potrdil okr. načelstva še m predložilo, nujno in sicer v lastnem interesu prosimo, da to takoj stori, ker bo sicer prepozno. Kdor tega potrdila še ni poslal, naj pohiti na okr. načelstvo, v katerega službeni okoliš spada, ter tamkaj zaprosi za takojšnjo izstavitev, event. proti naknadni potrditvi kr. ban. uprave v Ljubljani. Pripominjamo, da nam potrdilo samo od šolskega vodstva ne zadošča. Merodajna so za vpis v kolektivni potni list le ona od okraja. Smatrajte prosimo zadevo potrdil okrajnih načelstev vsi za zelo nujno, ker rabimo ista kot priloge za izstavitev kolektivnega potnega Usta, ki mora biti predložen v potrditev policijski upravi v Ljubljani, nato pa še raznim konzulatom radi predpisov vizumov. Glede nakazil prosimo, da se točno ravnate po navodilih okrožnice, ki ste jo prejeli z »vodičem« itd. Posetnikom svetovne razstave v Parizu je uprava naših drž. železnic do sedaj dovolila le o0/o popust vozne cene na povratku t. j. od obmejne postaje do njih vstopne postaje, potemtakem le 25% popust celotne vozne cene. Radi nemogoče odprave vseh udeležencev naše ekskurzije v posebnem vlaku na obmejni postaji Rakek s tako ugodnostjo in ker vozi posebni vlak po prospektu iz Ljubljane in do Ljubljane, naj kupijo udeleženci naše ekskurzije vozne karte od svoje vstopne postaje do Ljubljane, od koder vozi posebni vlak. Oni, ki uživajo popust voznih cen na podlagi svojih legitimacij kot državni uradniki ali drugačet naj se teh le poslužijo. Vložili smo prošnjo na prometno ministrstvo v Belgradu za 50% popust voznih cen od vstopne postaje do Ljubljane, glavni kolodvor, v zbirno postajo posebnega vlaka in obratno za vse udeležence naše ekskurzije, kar bo posebno ugodno za prijavljence oddaljenejših krajev. O rešitvi prošnje vas obvestimo takoj na tein mestu pod gornjih naslovom. Vse ostalo poteka popolnoma v redu in po načrtu, kakor je bilo predvideno. Legitimacijo z zadnjimi navodili, številko vagona in coupeja prejmete vsak na svoj naslov okoli 15. julija, to je pravočasno. V vagonu na cf" - Švice Hd Dekaj rek,ame - ilustra" n..JSe I® P°ši,iati n« naslov: Jože Hvale, Ljubljana. Miklošičeva c. 10. — Vodsto. Kamnik ... ,Ka® b°mo šli v soboto 10. in v nedeljo 11. fu- {?..,/ Kamnik k slavnostni Calderonovi igri »Veliki oder sveta«, ki jo bo na prostem uprizoril tranciskanski pevski zbor s sodelovanjem mekinj-skega in neveljskega pevskega zbora. Igralci se že pridno vadijo na velikem trojnem odru na samostanskem vrtu. Prvovrstno primorsko črnino opolo po 8 din dobite pri Šafarju v Kamniku. Jesenice Dobrodelni cvetlični dan Vincencijcve konference na Jesenicah bo na praznik sv. Petra in Pavla. Kino Krekov dom predvaja danes ob 15 zadnjo predstavo »Krvavi kapitan«! Ob po! 21 »Carski sel«. Na Vidov dan ob pol 21 zvečer in na praznik sv. Petra in Pavla ob 15 in pol 21 »Carskisel«. Na praznik sv. Pelra in Pavla ob 11 matineja >Rose Mane«. Tabor slovenskih fantov in mož V CelfU v dneh od 27. do 29. junija Dnevi tabora slovenskih fantov in mož v Celju bodo preizkušnja redoijubnosti in discipline naše fantovske organizacije. Naše vedenje in naša disciplina naj pokaže, da smo organizirana armada. Od udeležencev pričakujemo zato, da se bodo točno držali reda in ee brezpogojno pokoravali tistim, ki jim je poverjena skrb za red in varnost. Glavna pisarna pripravljalnega odbora je v Prosvetnem tajništvu, Cankarjeva ulica 4, telefon št. 196. Glavna pisarna bo odprta 27. junija od 8 zjutraj do 9 zvečer, potem pa od 28. junija zjutraj do 30. junija zjutra brez prestanka noč in dan. Glavna roditeljska pisarna bo v prvem nadstropju Doma, Sainostanka ulica 4, telefon St. 171. Reditelji bodo imeli v službi 4 cm širok bel trak na levem rokavu ter znak R. Vodje rediteljskih skupin bodo imeli enak trak z znakom R V. Rediteljem bodo dodeljeni v pomoč 6kavti in gasilci; spoznajo ee po svojih uniformah. Informacijska služba bo imela svoje reditelje na vseh važnejših križiščih po mestu, svojo glavno pisarno pa v Prosvetnem tajništvu, Cankarjeva ulica 4, in drugo pisarno pri kolodvoru. Glavna informacijska pisarna bo poslovala od 28. junija opoldne do 30. junija zjutraj brez prestanka noč in dan. Reditelji informacijske elužbe bodo imeli za znak bel trak na levem rokavu ter črko I. Zdravniško in samarijansko službo bodo opravljali zdravniki, samarijani in 6amarijanke ter gasilci. Nosili bodo znak rdečega križa na levi roki. Reševalne postaje bodo v poslopju mestnega poglavarstva, pri kolodvoru in ob ča6u prireditev tudi na Glaziji. Postaje za prvo pomoč bodo imele belo za6tavo z rdečim križem. Prireditve, ki so na sporedu ob času tabora, se bodo pričele vedno točno ob določenem času. Ze doma preglejte spored prireditev (objavljene so v taborni izkaznici) in si že vnaprej določite, česa se boste udeležili. Ob tej priliki zopet opozarjamo na predavanja! Zbirališče za bakljado in slavnostni sprevod. Za bakljado dne 28. junija se začne zbiranje udeležencev ob 20.30, za slavnostni sprevod dne 29. junija pa ob 7., obakrat na Glaziji. Pri zbiranju bo potreben točen red. V vsem ee ravnaj po ukazih rediteljev. Vsaka skupina bo imela evoj določeni prostor, tako zastave, godbe, fantje v celotnih krojih, v polovičnih krojih, fantje in možje v narodnih nošah, mladci itd. Baklje se bodo dobile po prihodu na stojnici pri kolodvoru, po skupnih prenočiščih in od pol 5. popoldne naprej na več stojnicah na Glaziji. Cena baklji je 2 Din. Fantje in možje, udeležite ee bakljade polnoštevilno! Vrstni red pri bakljadi. 1. Zastave, 2. četa krojev, 3. telovadci v civilu, 4. Fantje in možje. Taborne znake in taborne knjižice bo moral vsak imeti, kdor bo hotel na Glazijo in v sprevod. Kdor še nima znaka in izkaznice, naj si oboje nabavi takoj ob prihodu v Celje. Znake in knjižice dobite po informacijskih pisarnah, prodajale pa jih bodo tudi dekleta v narodnih nošah. Znak kakor tudi knjižica staneta vsak po 2 Din. Prehrano in prenočišče smo preskrbeli vsem, ki eo nam pravočasno poslali prijave in denar. Nakaznice emo poelali na župnijske pripravljalne odbore. V kolikor pa bo še prenočišč, zajtrkov, obedov in večerij na razpolago, jih bomo nakazali tistim, ki se sicer vnaprej niso javili, ampak se bodo takoj ob prihodu v Celje oglasili v naših informacijskih pisarnah. Spored rediteljske službe. V ponedeljek, 28. Junija popoldne ob 5 zbirališče rediteljev v Domu, kjer dobe nadailjna navodila za razdelitev elužbe pri proslavi. Ob 19.30 vsi na Glaziji, kjer se bo formiral sprevod po že naprej določenem redu (istočasno formiranje udeležencev akademije, ki se bodo udeležili bakljade). Točno po končani akademiji, ee začne pomikati sprevod po Krekovi cesti — Gregorčičevi ulici — Vodnikovi ulici — Cankarjevi cesti — Trgu Kralja Aleksandra — Razlagovi ulici — Kapucinski ulici — Slomškovem trgu ( tu bo podoknica) — Glavnem trgu — Prešernovi -ulici — Krekovi cesti na Glazijo, kjer je razhod. . V torek, 29. junija zbirališče rediteljev ob 6 v Domu, kjer sledi dnevno povelje. Odhod na danijo. Formiranje sprevoda po temle redu: 1 Zastave, 2. konjenica, 3. godba, kolesarji, 5. zastave, 6. predsedstvo, 7. godba, 8. načelnik, 9. kroji, 10. fanfare, 11. Narodne noše, 12. mladci enotno oblečeni, 13. polkroj, 14. mladci v civilu, 15. telovadci ▼ civilu, 16. godba, 17. fantje in možje, 18. vozovi. _ Sprevod po mestu se začne pomikati točno ob g z Glaziije po Krekovi cesti — Gregorčičevi ulici _ Vodnikovi ulici — Cankarjevi cesti — Trgu Kralja Aleksandra — Zerjavovi ulici — Glavnem trgu — Gosposki ulici — Dečkovem trgu — Prešernovi ulici (sv. maša in zborovanje) Prešernovi ulici — Kralja Petra cesta — Vodnikovi ulici Gergorčičevi ulici — Krekovi cesti na Glazijo. Razhod. — Ob 2 zbor na Glaziji, razdelitev službe pri javnem nastopu. Generalna vaja za vse člane telovadce in mladce v ponedeljek ob pol 5 popoldne na Glaziji. Zastave in godbe. Župnijske pripravljalne odbore prosimo, da povabijo na tabor godbe naših prosvetnih in drugih društev. Udeleženci naj prinesejo s seboj tudi društvene zastave in prapore, če jih imajo. Vojaki imajo v torek, na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija brezplačen vetop k javnemu nastopu fantov na Glaziji. Vstopnina na slavnostno akademijo v mestnem gledališču v ponedeljek, dne 28. junija: lože po 60, 80, 100 in 125 din; 6edeži v parterju po 14, 17 in 20 din; sedeži na galeriji po 8 in 10 din; stojišča po 4 din. Vstopnina pri javnem nastopu fantov na Glaziji v torek, dne 29. junija ob 16: sedeži I. vrste 8 din, II. vrste 6 din, 6tojišča po 3 din. Tudi za to prireditev si nabavite vstopnice že v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Vsaka skupina kolesarjev ali skupina pešcev ali skupina na avtomobilih naj ima taborne knjižice, da se lahko, če je potreba, legitimirajo. Vsaj voditelji naj imajo taborne knjižice. Brezplačnega povratka na železnicah se bo p06lužil lahko vsak, ki bo imel taborno izkaznico in rumeno železniško legitimacijo, katero je kupil na svojih poetaji ob odhodu v Celje. Kdor nima taborne izkaznice, a bi ee vendar rad udeležil tabora v Celju, naj kupi na svoji odhodni postaji rumeno železniško legitimacijo (obrazec K 13) in celo karto v Celje. Ob prihodu v Celje naj karte ne odda vratarju, ampak jo naj hrani za brezplačen povratek. Pač pa naj takoj ob prihodu v Celje kupi taborno izkaznico (cena 2 Din). Na podlagi te izkaznice dobi na železniško legitimacijo žig, da se je tabora udeležil in ima na železnici brezplačen povratek. Žene in dekleta, ki se bodo udeležile tabora, imajo prav tako kakor moški udeleženci ugodnost znižane vožnje po železnici. Ostala navodila in informacije dobite v taborni knjižici. V potrebi pa se obrnite do informacijske pisarne ali do rediteljev in informacijskih rediteljev, ki bodo etali na veeh važnejših križiščih v mestu. Če ee boste točno držali navodil v taborni knjižici in rediteljev, ee bodo V6e prireditve vršile v lepem redu in dneve tabora slovenskih fantov in mož v Celju boste ohranili v najlepšem spominu vse življenje. Narodni tabor v Slovenjgradcu dne 4. julija Mogočnemu taboru fantov in mož v Celju bo sledil par dni kaeneje velik slovenski narodni tabor v Slovenjgradcu. Priprave potekajo zelo živahno m pričakovati je udeležbe, kakršne etarodavno obmejno mesto Slovenjgradec še ni doživelo. Iz veeh delov Slovenije, posebno pa iz sosednih okrajev bo prihitelo naše dobro ljudstvo, da pozdravi v prelepi Mislinj-ski dolini svojega voditelja, moža, ki nam je ustvaril lasten dom in ki tudi v teh kritičnih časih tako spretno in erečno krmari. . . Dokazati pa tudi hočemo vsej naši domovini, posebno onim, ki blatijo naš dobri slovenski narod in naše voditelje, da živi ob meji rod — trden kakor hrast, ki svoje vere in narodnosti ne bo nikdar zatajil, četudi bi nastopili še težji časi, kakor so nedavno bili. Slovenski fantje in možje, žene in dekleta, t nedeljo, dne 4. jnlija vsi na tabor v Slovenjgradec! Posebno dobrodošle pa bodo naše prelepe narodne noše. Spored tabora Na predvečer tabora, t j. v soboto, dne S. julija bo ob 20.30 bakljada po mestu in pozdravni govor pred hišo g. župana dr. Piceja. V nedeljo, dne 4. julija bo ob 5 budnica ter obhod po mestu in okolici. Od 7 dalje pa bo sprejem gostov, ki bodo prispeli s posebnimi in rednimi vlaki, avtobusi, vozovi in kolesi. Ob 9.30 sprejem notranjega ministra dT. A. Korošca in bana dr. M. Natlačena v Šmartnem pri Slovenjgradcu, odkoder se bo6ta visoka dostojanstvenika v spremstvu konjenikov in kolesarjev odpeljala v Slovenjgradec. Ob 9.45 sprejem v Slovenjgradcu in poklonitev diplome častnega občanstva g. dr. A. Korošcu po g. županu in celotnem občinskem odboru. Ob 10 ev. maša pred mestno župno cerkvijo. Ob 10.30 slavnostno zborovanje na tabornem prostoru, združeno s pevskimi in godbenimi točkami. Sv. mašo in nekatere točke proslave bo prenašala radiofoneka oddajna postaja v Ljubljani. Prijave in druge dopise sprejema: Pripravljalni odbor za slovenski narodni tabor v Slovenjgradcu — Zadružni dom. pCf Slovenjgradec lyvf K ukor je Kristus vstal (od mrtvili) po slavi Očetovi, tako tudi mi hodimo v novem življenju*; in dalje: >,Va.š stari (grešni) človek je bil (s Kristusom vred) križan, da se pokonča telo greha in ne služimo več gre-hu;t in zopet »Mislite, da ste grehu odmrli, da pa Bogu živite.< Kakšna lepota, kakšno bogastvo, kakšna vrednost krščanskega življenja se nam odkriva, če gledamo in cenimo življenje o luči vere in merimo njega vrednost z merilom nadnaravnih vrednot! IJkratu pa: kakšna ska/enost, kakšno siromaštvo, kakšna praznota in ničevost grešnega življenja v sužnosti strasti in pregreh, v brezupni temi nevere, v službi minljivih dobrin in trenutnih koristi in ugodijl Dva svetoval Tam svet božjih stvarnosti, večnih vrednot, ob katerih se človek dviga in raste v polnost življenja. Tu svet človeških utvar, minljivosti in ničernurnosti, ob katerih človek polzi navzdol o smrt. Dobrna pri Celju nudi vsem srčno in živčno bolnim, vsem, ki so počitka potrebni, nove življenjske moči. Z največjim uspehom pa zdravi ženske bolezni. - Cene ludi v glavni sezoni nizko in solidnel - Penzijon od Din 35'— do Din 90'—. - Zahtevajte prospekte! Letošnji lavantinshi novomašniki Nove maše lavantinskih novomašnikov bodo letos na sledeče dneve: Jevšnikar Viljem, Guštanj, dne 25. VII., govornik 6tolni dekan dr. Cukala Franc; Junež Rado, KosLrivnica, dne 11. VIL, govori msgr. Ivan Vireže; Krajnc Franc, Loče, dne 11. VIL, govori župnik Pavel Ve6eniak s Teharja; Krištan Martin, Ponikva, dne 18. VII., govori kaplan Gologranc Martin iz Trbovelj; Nemec Matija, Tišina, dne 11. VIL, govori kaplan Gabor Alojz iz Sv. Jurija v Prekmurju; Orozel Anton, Št. Ilj pri Velenju, dne 25. VIL, govori stolni prošt dr. Vra-ber Maks; Rajner Janez, Murska Sobota, dne 18. VIL, govori kaplan Zver Štelan! Sukič Janez, Martjanci, dne 11. VII. govornik ekspozitor Berden Jože iz Hotize; Videčnik Viljem, Celje dne 11. VIL, govori kaplan Merkač Franc iz Žalca; Volasko Adolf, Dobie pri Celju, dne 18. VIL, govori kanonik dr. Ivan Žagar; Vošnjak Jože, Sv. Jurij ob juž. ž. dne 11. VIL, govori župnik Bezjak Jožef iz Zreč; Frangež Vinko, Cirkovce, dne 1. VIII., govori župnik Horvat Štefan iz Starega trga; Kotnik Janko, Guštanj, dne 11. VI!., govori župnik Simon Kotnik iz Podgorja; Kotnik Jaroš, Guštanj, dne 11. VIL, govori župnik Simon Kotnik; Kovačič Lojze, Gornja Radgona, dne 11. VIL, govori prof. Kovačič Peter; Rous Matija, Beltinci, dne 18. VIL, govori kaplan Tralnjak Štefan; Štefancijoza Tine, Sv. Florjan ob Boču, dne 11. VII., govori prof. Pavel Živortnik. DOLENJSKE TOPLICE železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. Izredno nizke sezonske cenc: za 10 dni 700 din. Polovična vožnja. Avto zveza iz postaje do kopališča. — Pojasnila daje uprava. venjgradru 1917. Na tem taboru je govoril naš narodni voditelj dr. A. Korošec. Slovenjgraški nemčurji eo tabor napadli, pa eo naleteli nn hud odpor. — Sedaj ni več teh težkih časov in le tu pa tam šo slišiš v mestu nemško govorico. Mesto ee lepo razvija. Lepe trgovine, močno razvita lesna trgovina in razveseljiv razvoj tujskega prometa kažejo na lepo bodočnost. Ljubljanske vesti Prosvetni tabor v Trnovem Svoj 30-letni jubilej prične trnovsko prosvetno društvo praznovati prav za prav že na praznik sv. Petra in Pavla. Takrat se ob 9 dopoldne zbere vse članstvo društva v trnovski župni cerkvi in prisostvuje 6V. maši, ki 6e bo darovala za vse rajne člane in članice društva. Tako bo prva misel ob tej proslavi posvečena onim, ki 60 v teku 30 let žrtvovali svojo ljubezen društvu, a jim božja Previdnost ni dala dočakati praznika 30-letnice. — Po sv. maši bo pa v društveni dvorani v Karunovi ulici slavnostni jubilejni občni zbor, pri katerem bo o delu društva govoril pesnik g. dr. Joža Pogačnik. — Ta proslava ie namenjena samo člans'tvu društva in onim, ki 60 kdaj v društvu delovali. Prava proslava, ki mora postati srčna zadeva vsakogar, ki pravilno ceni plemenito in uspešno delo agilnega predmestnega prosvetnega društva, 6e prične pa v soboto 3. julija zvečer ob pol 7, ko bo pred trnovsko cerkvijo promenadni koncert godbe »Sloge«. Ob 8 istega večera bodo pevci zapeli pod oknom botrice ge. Rozalije Curkove. — Ob pol 9 zvečer pa 6e bo pod milim nebom na nalašč za to priliko zgrajenem ogromnem odru v vrtu trnovskega Prosvetnega dorrn uprizorila Abra-mova petdejanska spevoigra »ZJatorog«. Pri predstavi sodeluje okrog 100 06eb. Glavni jubilejni dan je v nedeljo 4. julija. Člani društva bodo pri jutranjih vlakih sprejemali goste. Ob 8 že se začne zbiranje za jubilejni sprevod. Po končanem zbiranju odide sprevod z zbirališča v Cigaletovi in Pražakovi ulici po Miklošičevi cesti, čez Marijin trg, po \Volfovi ulici, čez Kongresni trg, po Vegovi in Emonski ter Karunovi ulici na vrt Prosvetnega doma v Trnovem. — Tam bo najprej na prostem sv. maša. ki jo bo daroval trnovski župnik g. Janko Cegnar. ki bo imel tudi kratek cerkveni govor. Po 6v. maši bo islotam jubilejni tabor, na katerem govorita pisatelj Fr. S. Finžgar in Ivo Peršuh. Popoldne se prične spored že ob 2 z narodnim običajem štehvanjem«, ki ga priredijo naši fantje pred trnovsko cerkvijo. — Ob pol 4 točno pa se prične športno-telovadni nastop na vrtu trnovskega Prosvetnega doma. Po nastopu ostanemo skupaj na veselici. Pri sv. maši in na taboru pojemo vsi s sprem-ljevanjem godbe pesmi Kraljevo znamenje križ stoji. Lepa si, lepa, Presveto Srce slavo, Ti o Marija in povsod Boga, od posvetnih pa »Hej Slovenci« in himno slovenskih fantov. Preglejte besedilo. da bo naše petje mogočno in korajžno! Narodne noše! Pridite v nedeljo, 4. julija najkasneje do jx>1 9 zjutraj v Pražakovo ulico! Kolesarji! Okrasite svoja kolesa za jubilejni sprevod! V nedeljo morate biti najkasneje do pol 9 v Pražakovi ulici! Praporščaki! Nihče naj ne ostane doma! V nedeljo do pol 9 bodite na zbirališču! Fantje in možje, dekleta in žene, bodisi v narodni noši. bodisi v kroju, bodisi v civilu, uvrstite se po odredbah rediteljev v nedeljo na zbirališču v jubilejni sprevod. Novi trnovski prapor je razstavljen v lzlozbi Nove založbe na Kongresnem trgu. Oglejte si ga! V soboto 3. julija zvečer na svidenje v Trnovem! V nedeljo 4. julija na svidenje na zbirališču! V nedeljo dne 27. junija. Gledališče Opera: Nedelja, 27. jun.: >Pod to goro zeleno...« Izven. Izredno znižane cene od 24 Din navzdol. — Ponedeljek, 28. jun.: >Ero z onega sveta. Red C. — Torek, 29. jun.: »Prodana nevesta«. Izven. Gostovanje g. Josipa Križaja, člana zagrebške opere. Zaključek sezone. Prireditve in zabave »Naša apostola« (sv. Ciril in Metod«) vpri-zori župnija Vič na prostem pred cerkvijo danes in jutri zvečer ob 8. Ker se na Viču že nekaj let jirirejajo predstave na prostem z uspehom, bo gotovo tudi ta predstava svojevrsten užitek. Sestanki Jegličevci! Letošnji redni občni zbor društva bo na praznik sv. Cirila in Metoda, dne 5. julija v škofovih zavodih. Pred zborovanjem bo ob 9 sveta maša za umrle tovariše, katero bo daroval prevzvišeni nadškof dr. Jeglič. Opoldne skupno kosilo, nato izlet v okolico, Na svidenje! Odbor. Naše dijaštvo Dijaški krožek K. A. na Poljanski gimnaziji priredi v nedeljo zvečer ob pol 8. v Ljudskem domu v Mostah svojim članicam in članom abiturientom valeto s sledečim sporedom: Pozdrav (solospev s klavirjem), Kresovi (slovenska legenda v slikah in pesmi), Pri potoku (prizor iz naše vasi) ter opereto »Za sreč in denar«. Vljudno so vabljeni k prireditvi vsi prijatelji našega dijaštva! Lep sprehod in izredno zanimiv program bosta razveselila občinstvo, dijakom pa podžgala pogum za nadaljnje delo. Cerkveni vestnik Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno jKibožnost v četrtek 1. julija v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob 5. bo prva sv. maša, oh pol 6. pridiga in ob 6. bo sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. j Vse častilce sv. Rešnjega Telesa vabimo, da se udeleže evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi. Cerkvena glasba V torek obhaja šentpeterska fara god svojega vojaški orkester. Izvajale se bodo sledeče skladbe: Introit in communio koralno; Gab. Franek; Missa sollemnis; Kri6tinus: graduale; po recitiranem ofer-toriju M. Keller: Decora lux aeternitatis; po maši dr. Kimovec: Ti si Peter, skala. Med darovanjem pri maši razne slovenske cerkvene pesmi. Kino Kino Kodeljevo, tel. 31-62. Danes ob 3., 5. in pol 9. in jutri ob pol 9. »Skrivnost zlatega rudnika«. Cene znižane Din 4.50, 3.50 in 2.50. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, Tyrševa e. 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ujica 7; v ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Gartus, Moste. in^sja Obiščite slikarsko razstavo Lepavac - Magolič - Bregar v Jakopičevem paviljonu Odprta od 9 dopoldne do 7 zvečer 1 Vidov dan dne 28. junija se praznuje vsako leto kot spominski dan umrlih borcev za vero in domovino 6 slovesno službo božjo. V tukajšnji stolnici se bo daroval slovesni rekviem 28. L m. ob 10. dopoldne. V pravoslavni cerkvi na Bleiweisovi cesti se vrši svečam parastos ob 11. dopoldne. V evangeljski cerkvi se bo vršila slovesna služba božja istega dne ob 10. dopoldne. 1 Someščani! Vidov dan, dne 28. junija, se vsako leto praznuje kot spominski dan umrlih bori-teljev za vero in domovino s slovesno službo božjo. Vabim ljubljansko meščanstvo, da v počastitev tega praznika okrasi na Vidov dan 6Voje hiše z državnimi zastavami. Obrtna in trgovska podjetja morajo biti med slovesnim rekviemom v stolnici, to je v ponedeljek. 28. junija med 10. in 11. uro, zaprta. — Dr. Juro Adlešič, župan. ZA POMLAD NOVA OBLEKA - NOV PLASC I Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi tvrdka Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova 7 V zalogi tudi izgotovljena oblačila ali pa se na željo izgotove tudi po meri. 1 Nova maša v Šiški. Na praznik sv. Petra in Pavla bo v cerkvi sv. Fračiška v Šiški pel nbVo mašo o. M. Kanizij Kompare, tukajšnji domačin. To je prvi duhovnik iz reda oo. trapistov, ki bo v Ljubljani opravil svojo novo mašo. Na predvečer praznika ob pol osmih bo imel slovesne litanlje ter podelil novomašni blagoslov. Na praznik ob 10 bo slovesen vhod v cerkev. Nato govor. Govori g. p. Regalat, frančiškan. Nato podeli g. novomašnik svoj novomašniški blagoslov. Sledi slovesna sv. maša. Ker je bil g. novomašnik svoj čas gojenec Ma-rijanišča, bo na praznik popoldne ob 5 tam opravil pete litanije M. B. — Vse petje oskrbi šišenski cerkveni mešani oz. moški zbor. 1 Celonočno češčenje presv. Zakramenta bo v stonlnici v noči na prvi petek (30. junija—1. julija). Lepo vabljeni! ZOO V TIVOLIJU tik velesejma, odprt vsak dan od 10—'/j20. ure Vstopnina Din 2'—, otroci Din 1'—. 1 Zadružna razstava v Ljubljani. Ob kongresu Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, ki bo od 27. do 30. junija t. 1. v Ljubljani, je tudi javna zadružna razstava v prostorih Narodno že-lezničarskega glasbenega društva iSloge« v palači direkcije državnih železnic v Ljubljani. Razstava zasluži, da si jo vsakdo ogleda. Vabimo članstvo UJN2B, da ne zamudi te prilike, ker bo našlo na razstavi mnogo poučnega iz življenja železničarjev in njihovega zadružnega dela. 1 Liclitenturnov zavod Ljudska šola. Vpisovanje učenk novink 30. junija od 8 do 12 in od 15 do 18. Ostalih učenk pa 1. julija iste ure. Povsod i Lutz-peči Ljubljana VII.- Bel jaška 4. 1 Frančiškovi križarji-dijaki. Vsi, ki nameravate iti na taborenje v Nazarje od 5. do 26. julija, se zberite v ponedeljek, 28. junija ob 11 dopoldne v dvorani št. 1 na frančiškanski porti, da se bomo pomenili vse potrebno. Stroški za vsako osebo znašajo 150 dinarjev. 1 Rodbina Srebot se tem potom zahvaljuje bolniški blagajni samostojnih obrtnikov v Ljubljani za takojšnje izplačilo pogrebnine po umrlem gosp. računski stroji računa/o avtomatično ! Gen, zastopstvo IVAN LEGAT, mehanik LJUBLJANA Prešernova ulica 44 tel. 26-36 MARIBOR Vetrinjska ulica 30 tel. 24-34 Srebotu Ivann, ter priporočamo vsakemu obrtniku pristop k blagajni. 1 Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi Simandl. Dvorakova ulica 3, tel. 24-07. 1 Vpisovanje v francoski otroški vrtec, pri sestrah frančiškankah misijonarkah Marijinih, Go-rupova ul. 17 bo v sredo 30. junija, od 9 do 11. 1 Strokovno čiščenje oblek, parno likanje: Šimenc, Kolodvorska 8, in sprejemališče, Knaf-ljeva ulica 2. 1 Pojasnilo. Dr. Regali nam sporoča k našemu včerajšnjemu poročilu o občnem zboru Slovenske Matice, da se niti on, niti njegov oče ni pisal nikoli »Regally«, temveč le po slovenskem fonetičnem pravopisju. Svojo pomoto s tem popravljamo! 1 Neznan utopljenec v Mostah. Včeraj popoldne so v Mostah, že blizu Fužin, toda še na ozemlju mestne občine, potegnili iz struge Ljubljanice truplo starejšega moškega. Pri truplu niso našli nobenih listin in zaenkrat nI znano, kdo je utopljenec. Dr. Šavnik ne ordinira do 4. julija Zobozdravnik dr. Puher ne ordinira do 15. avgusta Zobozdravnik dr. Volovšek Vladimir do 12. julija ne ordinira Maribor m Važno za člane in pristaše JRZ. V nedeljo, dne 4. julija, bo v Slovenjgradcu velik slovenski narodni tabor, na katerem bo med drugimi govoril tudi dr. A. Korošec. Dolžnost Mariborčanov je, da se tega tabora v velikem številu udeleže. Prijave za udeležbo sprejema mestno tajništvo JRZ, Loška ulica št. 10, do srede, 30. junija. m Na Vidovdan so trgovine in obrtni lokali v Mariboru med službo božjo od 10 do 11 zaprti. m Oficirji mariborske garnizije prirede prihodnjo nedeljo, 4. julija, ljudsko veselico v parku inže-njerske podčastniške šole (kadetnica). Cisti dobiček je namenjen v dobrodelne svrhe. m Sprejem v srednje šole. Na realni gimnaziji so bili v petek zaključeni sprejemni izpiti v I. razred. Prijavilo 6e je 264 kandidatov, od tega 112 deklic, sprejetih pa je bilo ih> dobro izvršenem izpitu 117 fantov in 95 deklic, skupaj 212. Na klasični gimnaziji 6e je prijavilo za sprejem 180 kandidatov, rezultat pa še ni znan, ker so trajali izpiti včeraj do večera. m Sprejem na učiteljišče. Prošnje za sprejem v I. letnik drž. učiteljske šole se morajo vložiti do 15. julija. Kolkovane morajo biti z 10 din, kot priloga pa je jKitrebno spričevalo o nižjem tečajnem izpitu na gimnaziji in krstni tist. Sprejetih bo 10 deklet in 30 fantov. m Maturanti klasične gimnazije v Mariboru iz leta 1912. proslavijo 25 letnico mature dne 3. in 4. julija t. 1. Zbirališče v soboto, dne 3. julija, ob 6 popoldne pri Orlu. m Nenadna smrt starčka. Včeraj zjutraj se je podal 84 letni upokojeni železničar Andrej Puh iz Betnavske ulice 18 v Parniovo ulico, kjer je izkopaval stare štore. Pri tem delu pa je zadela starčka kap in je obležal mrtev. v vseh velikostih, rolete, samovijalce, nudi najceneje NOVAK Veterinjska 7 Maribor Koroška 8 Ležalne stole m Po nedolžnem obsojen. Včeraj se je vršila pred okrožnim sodiščem zanimiva obnovitvena raz-razprava. 37 letni posestnik Franc Žniderič iz Zgornjega Duj»leka je bil leta 1933 obsojen na štiri leta zaradi požiga. Dve leti je presedel v ječi, potem pa pa je bil zaradi vzornega obnašanja pogojno izpuščen. Znidarič se je začel takoj po prihodu iz ječe boriti za svojo izgubljeno čast. S pomočjo svojega zastopnika dr. Juvana se mu je posrečilo zbrati jasne dokaze, ki govore, da jc bil po nedoižnem obsojen, da bi bil dne 10. marca 1933 zažgal hišo posestnika Jožefa Stobra. Tega požiga ga je bila obdolžila njegova nekdanja nevesta Alojzija Stober. Žniderič je bil istega večera, ko je izbruhnil požar, pod oknom Alojzije Stober in ta je potem zatrjevala, da ga je videla, kako je z vžigalico zažgal streho na stiskalnici. Sedaj pa je Žniderič dokazal, da je bil takrat, ko je izbruhnil požar, žc zdavnaj doma. Na podlagi zbranih dokazov je bil Žniderič popolnoma oproščen. Tako si je priboril nazaj svojo izgubljeno čast. m Radi umora svoje žene 20 let robije. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj 45 letni posestnik Josip Kurbus iz Rogoznice, ki je dne 22. marca v Lokav-cih ustrelil svojo ženo Suzano. Obsojen je bil zaradi umora na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic. m Bela kovina. Proces proti 22 obtožencem, ki so sc zagovarjali pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča radi tatvine bele kovine v delavnicah državnih železnic, se bo končal v ponedeljek, ko bo ob 15 razglašena sodba v raz-pravni dvorani štev. 53 na okrožnem sodišču. m Deca mestnega otroškega vrtca III. prijazno vabi k razstavi otroških ročnih del, katera bo dne 27., 28. in 29. t. ni. v prostorih vrtca, Valvazorjeva ulica 40. Razstava jc odprta od 8 do 18. m Pregled vojaških obveznikov. Mostni vojaški urad ponovno poziva vse vojne obveznike letnikov 1888 do 1909, ki se čutijo za vojško službo nesposobne, da so javijo najkasneje do 10. julija t. I. v mestnem vojaškem uradu radi pregleda pri letošnji redni rekrutaciji. ni Otroci zažgali. V PokoSu pri Spodnji Pol-skavi so se igrali otroci ter so pri tem zažgali gospodarsko poslopje posestnika Josipa Bautnana. Zgorelo jo do tal ter je škode 40.000 din. m SK Maraton priredi v nedeljo, 4. julija, ob priliki otvoritve doma ruške sekcije SK Maratona v Rušah športni nastop. Pričetek ob 15. Vabljeni vel prijatelji Maratona! m Krožek mariborskega upokojenega nčitelj-stva ima v četrtek, 8. julija, jiopoldue ob treh pri F. Robiču v Limbušu sestanek. Izlel v Rogaško Slatino radi premajhnega števila udeležencev odpade. ni Manufaktura Grajsko starinarne, Vetrinjska ulica 10, priporoča veliko zalogo Crepe de Chine po Din 14,— in drugega blaga, ki ga predprodaja še ceneje kot dosedaj. in Mnlo šport klub ^Polinrjnf priredi y nedeljo, dne 4. julija 1937, izlet v Haloze. Vabljeni so vsi člani in prijatelji. Start bo na Glavnem trgu ob Proti revmatizmu, protinu, išijasu ln prehladu, glavobolu pomagajo Togal- tablete preizkušene ▼ tu- in inozemstvu. Dobivajo se ▼ vseh lekarnah, R«gl»tr. S. br. 1847-24. I. 1986. Hemijsko farmaceutsko preduzeče Dr. Miodraga V. Stevanoviča & Viktora F. Pyka, Beograd. 13.15. Udeleženci naj se zberejo najkasneje do 13 na določenem mestu. m Združenje trgovcev za okraja Maribor levi in desni breg v Mariboru objavlja, da bo imelo 6vojo redno letno skupščino dne 29. junija 1937 ob 13 v vdorani Renčlja Štefana na Pobrežju. . "i Svileno perilo, letni jopiči, klobuki, čepice, najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor. m Starši! Zahtevajte prospekte o vpisovanju v enoletni trgovski tečaj »Hermes« Maribor. Zrini-6kega trg 1. Savinjčani - hmeljarji! Oglejte si hmelj gospoda Rudolfa Hrovata iz Žalca za Kanejanom. Ta hmelj je izredno lep in ima od vseh daleč na okrog največ in najlepše razvitih stranskih panog. To je doseženo z zgodnjim spomladanskim gnojenjem hmelja z Nitrofoskal I. Hmeljarji, ki so gnojili februarja ali marca meseca svoj hmelj z Nitrofoskalom I, 150 rastlin s 50 kg Nitrofoskalom I, imajo sedaj najbujnejši hmelj in jim ga ni potreba gnojiti z raznimi hitro učinkujoči mi dušičnimi gnojili kot je n. pr. čilski sollter itd. Letos se posebno lepo opazi dober vpliv Nitro-foskala I na hmelju, kakor tudi lo, kako lep uspeh se lahko doseže, če se hmeljnik dobro obdela in pravočasno in pravilno pognoji po principu »popolnega gnojenja«. Celje c Nagradni pokali za tekmovalce na taboru slovenskih lantov in mož, katere so darovali gg.: dr. Anton Korošec, minister dr. Krek, ban dr. Natlačen, dr. Rogič, minister za telesno vzgojo, ljubljanski župan dr. Adlešič, mariborski župan dr. Ju-van, celjski župan Mihelčič, so razstavljeni v izložbenem oknu Mohorjeve tiskarne v Celju. c V kinu Metropol (palača Ljudske posojilnice) bodo ob priliki celjskega tabora predavanja s filmskimi ponazorili, in sicer: v nedeljo, 27. junija ob 14. in 20.45 »Ben Hur«, ob 10. in .18.15 »Louis Pa-steur«; v ponedeljek, 28. junija ob 14. in 18.15 »Ben Hur«, ob 10. in 16.15 »Louis Pasteur«; v torek, 29. junija ob 14. in 18.15 »Ben Hur«, ob 20.45 »Louis Pasteur«. — V »Ben Hur-ju« so prikazani boji in zmage mlade Kristusove Cerkve v dobi preganjanja kristjanov, v »Louis Pasteur-ju« pa blagonosno delovanje slovitega francoskega učenjaka, dobrobit-nika človeštva in vzornega katolika. Kino Metropol Danes ob 16.15 »LUMPACIJ VAGABUND«. — Ostale predstave s predavanji: ob 10 in 18.15: »LOUIS PASTEUR«; ob 14 in 20.45 »BBJi HUR«. Ponedeljek, dne 28. junija: ob 20.45 »LUMPACIJ VAGABUND«; ob 10 in 16.15 »LOUIS PASTEUR«, ob 14 in 18.15 »BEN HUR«. — Torek, 29. junija: ob 10 in 16 »LUMPACIJ VAGABUND«, ob 14 in 18.15 »BEN HUR«, ob 20.45 »LOUIS PASTEUR«. c Pododbor rezervnih oficirjev v Celjn vabi vse rezervne oficirje v Celju in okolici, da se udeležijo na Vidov dan sv. maše ob 8. uri. Udeležba v uniformi ali v civilu z znakom. c Sprejemni izpiti na državni realni gimnaziji v Celju. Včeraj se je prijavilo k sprejemnemu izpitu na drž, realni gimnaziji v Celju za I. razred 272 učenk in učencev. c Avtomobilska nesreča na Vranskem pred sodniki. Pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča v Celju je bila danes razprava proti Štancerju Francu, 25-letnemu šoferju z Vranskega, kateri je bil obtožen, da je 22. septembra z avtomobilom preveč zavozil ob rob prepada, zaradi česar se je avto prevrnil v potok in sta bila pri tem Trobiš Štefan in Zabret Tilka lahko telesno poškodovana, Sodnik Janez pa je za dobljenimi poškodbami umrl. Radi tega je bil 6. marca t. 1. obsojen na 3 mesece zapora, vendar se je pritožil na apelacijsko sodišče, ki je odredilo novo razpravo. Na današnji razpravi je zaslišalo sodišče izvedenca in je na pod-agi njegovih izvajanj oprostilo Štancerja vsako kazni. Dokazano je namreč, da so šoferju takrat odpovedale zavore in je radi tega nastala nesreč ■ Ptuj Vse cenj. čitafelje opozarjamo na današnji oglas tvrdke Vuga & Bačnar, Ptuj. Slovenska Bistrica Čebelarsko društvo za slovenjebistriški okraj priredi prihodnjo nedeljo, dne 4. julija razstavo z veselico v prostorih člana čebelarja in gostilničarja Verhovnika v Slovenski Bistrici. Ker leži kraj razstave ob državni cesti Maribor—Ljubljana, zato vabimo vse prijatelje čebelarje in sadjarje od daleč in blizu. Zagorje Vojaški popis živine bo v Zagorju v soboto, dne 3. julija t. 1. zjutraj ob pol 7. Pevska prireditev zasavskega okrožja je pre-tečeno nedeljo nad vsa pričakovanja lepo uspela. Poleg zagorskega pevskega zbora je zlasti ugajal s samostojnim nastopom pevski zbor iz Sv. Gore, ki dejansko zasluži popolno priznanje. Pohvala pa gre tudi drugim zborom, ki so častno rešili svojo nalogo. Želeti je, da bi bile slične prireditve vsaj vsako leto enkrat! Za fantovski tabor v Celju je v Zagorju znatno zanimanje. Pojasnila glede skupnega odhoda je dobiti v Prosvetnem domu. Rogaška Slatina Proslava Vidovega dne. Zdravilišče pripravlja tudi Ieto6 slovesno proslavo Vidovega dne. V nedeljo zvečer bodo vse stavbe zdravilišča slavnostno razsvetljene in okrašene, nad »Hvrolerapijo« na bodo goreli lepi umetni ognji. Vsako leto privabi ta 6lavnost množico gostov in okoličanov v zdravilišče. Tudi letos je za to prireditev veliko zanimanje. Na Vidov dan bo zjutraj slovesna služba bofja za domačine in goste v nadžupnijski cerkvi pri Sv. Križu. Za goste pravoslavne vere pa bo služba božja v pravoslavni kapeli. Pripoveduje lovec, ki lovi opice Opice love za menažerije Lovec, ki se že dolgo let ukvarja s tem poklicem, da za razne menežarije lovi opice in druge divje živali, pripoveduje o tem zanimivem lovu: Večina živali, ki jih ljudje potem gledajo v evropskih ali ameriških menežarijah, je bila ujeta v Abesiniji ali pa v angleški Somaliji, ker je odtod najbližja morska pot v Evropo. Na drugi strani pa je tudi res, da je v teh delih Afrike še največ divjih živali. Treba pa je biti v svoji stroki močno izurjen, da se ne zgodi kaka nesreča. Tudi pri prevozu v Evropo morajo zelo paziti, da so živali dobro negovane, sicer pride v evropsko pristanišče transport mrtvih in bolnih živali. To pa je velikanska škoda, ker so živali zelo drage, kar pa ni čuda, če pomislimo, kako jih je treba loviti. Opice love v pasti, katere postavijo pod goro, na kateri žive opice. Opica ima rada veliko vročino ter gre v dolino, kadar gre iskat živeža zase. Najbolj ljubijo opice koruzo ter duro, ki je tudi koruzi podobna. Poleg tega opice rade jedo sadje, zlasti pa banane. To vse pa raste bolj v nižjih legah, ne pa v višinah, kjer sicer prebivajo opice. Kadar je torej opica lačna, mora v dolino. Lovci pa love samo velike dorasle opičje samce, medtem ko mlajše živali in pa samice izpuščajo. Znano je namreč, da se živali v ujetništvu le slabo množe in da tudi potem mladiči radi poginejo. Najrajši love hama-drije, neke vrste pavijanov. Toda težko jih je ujeti. Še težje pa jih je potem spraviti na ladjo in z njo v Evropo. Opice žive v velikih čredah po 150 do 200 glav skupaj. Vsa čreda živi sama zase ter 6e ji navadno nikdar ne more pridružiti kaka žival iz druge črede. Če pa je kaka opica bila ujeta pa je pozneje ušla ali so jo izpustili in se je hotela vrniti k svoji čredi, je tam več ne sprejmejo medse, ampak jo prav gotovo usmrte. Opice namreč ne marajo ne tujih vsiljivcev, ne svojih ubežnikov. Kadar je opičja čreda lačna, takrat 6e na večer spravi na pot proti dolini. To pa zaradi tega, ker na večer ni potovanje več tako vroče. Spredaj gredo največji in najmočnejši samci, za njimi pa korakajo mladiči in samice. Zadnja straža potujoče črede pa je zopet zavarovana z močnimi in previdnimi samci. Tako gre čreda proti vznožju gore, kjer pa jih čakajo skrite in dobro maskirane pasti. Okoli teh pasti, ki so vkopane v globoke jame, je natreseno vse polno koruznega in durinega zrnja. Iz pasti vodi ozek predor v transportni zaboj, ki je tudi zagreben v zemljo. Ko sta se v past ujela dva ali trije močni samci, 6e vratica pasti avtomatično zapro, tako da je iz pasti edini izvod v transportni zaboj. Jetniki torej skušajo pobegniti skozi edini izhod na prosto ter pridejo tako v transportni zaboj. Ko so v zaboju dve ali tri živali, se tudi ta zaboj avtomatično zapre in živali so ujete. Lovci potem nimajo drugega dela, kakor tiste zaboje spraviti iz zemlje ter jih po dva in dva naložiti na pripravljene velblode, ki jih neso nato k morju. Če pa je bilo ujetih kaj samic ali mladičev, jih takoj izpuste ter ohranijo samo močne samce. Ti seveda v kletkah močno rogovilijo, tako da jih velblodi večkrat težko prenašajo. Večkrat morajo najeti še črne domačine, ki pomagajo kletke držati, da vse ne pade na tla. Ko kletke prinesejo v luko, jih takoj spravijo na ladjo, toda tako, da imajo živali mnogo jutranjega solnca, opoldne senco, zvečer pa ne preveč hladu. Poleg tega je treba skrbeti v kletkah za največjo snago. Trikrat na dan je treba kletke osnažiti in trikrat na dan živalim dati sveže pitne vode. Prav tako morajo živali trikrat na dan dobiti svežo hrano. Vse to mora biti skrbno in vestno urejeno, sicer živali ne pridejo žive čez morje v Evropo. Čudno pa je, kako eo živali v ujetništvu med seboj disciplinirane. Navadno so v eni kletki trije samci, več pa nikdar ne. Ko torej raztresejo po tleh živež, se ga najprej loti vodilna žival. To je najmočnejši samec med vsemi tremi. Ko ima ta dovolj, sme začeti jesti drugi. Šele kar je temu ostalo, dobi tretji. Včasih pa se dogodi, da začne tretji pešati in hirati, ker dobi od onih dveh premalo ostankov. V takem slučaju je treba živali premenjati in slabiča vtakniti v kako drugo kletko, kjer niso taki požeruhi. Zgodilo se je že, da je v drugi kletki potem tak 6estradanec postal vodilna žival, ki je 6mel prvi jesti. Opice se vsekakor med 6eboj nekako sporaz- umevajo. Nekega dne se je zgodilo, da so na krovu ladje vse kletke bile postavljene na isti strani ladijskega krova. V prvi kletki pa je najmočnejši samec omajal in nato izpulil drugo železno palico zraven vratic. Drugo jutro pa 60 opazili, da so pri vseh kletkah bile izruvane ali vsaj močno omajane vse druge palice zraven vratic. Očividno je torej najmočnejša žival iz prve kletke nekako sporočila drugim, da se druga palica poleg vratic da izruvati. To so potem vse poskusile, čeprav se ni vsem posrečilo. Dogodilo se je že tudi, da so se samci v desetem zaboju med seboj stepli. Ko 6mo prišli na krov — pripoveduje lovec — so nas videle živali samo iz prve kletke. Toda takoj so dale od sebe nekak glas, nakar je v deseti kletki takoj nastal mir. Večkrat se dogaja, da se sanici ene kletke med seboj ne morejo videti. Če lovec na to ne pazi, ga to drago 6tane, ker je nekega dne v tisti kletki slabejši prav gotovo zadavljen. Konec moža ki je preganjal križ Holandski list »Maasbode« poroča o tejle zgodbi, ki 6e je zgodila v bližnji nemški \Vestfaliji. Tamkaj sedaj povsod vladajo nemški nacisti, ki preganjajo iz šol in javnega življenja krščanskega duha. Razumljivo je, da o takih dogodkih nemški listi ne morejo več poročati. Pač pa je dogodek vzbudil veliko pozornost v sosednji Holandiji, kjer ga je časopisje objavilo: V westfalskem mestu Soest je župan nacionalni socialist, ki je pred nekaj dnevi velel, naj iz vseh šolskih poslopij odstranijo razpela e Križanim ter jih pomečejo v jez v dolini Mohne. Župan je določil natančen dan, do katerega mora V6e delo biti izvršeno. Dan poprej, preden je moralo biti delo opravljeno, se je župan v svojem avtomobilu peljal po dolini Mohne mimo jeza, ki naj bi drugi dan bili vanj pometani vsi križi iz šol. Ko se jo župan vozil mimo jeza, se je zgodila nesreča in avto z županom je zdrvel v jez. Takoj je prišla pomoč, vendar vkljub vsemu prizadevanju niso mogli rešiti župana. Niti njegovega trupla niso mogli potegniti iz vode. To se je posrečilo šele čez tri dni. Našli so ga ležali zadaj za avtomobilom v vodi. Roke pa je imel popolnoma polomljene in zmečkane. MILIJONI UZIVA30 Smrtnonosni solnčni žarki Žrtev svoje nečimernosti je postal češki uradnik Karel Zboril. Šel je na dopust na Visoko Tatro ter je med 6vojim dopustom hotel postati črn kakor zamorec. Zato je hitel, da bi bil čimprej črn, kar mu je silno ugajalo. Hotel se je doma pač postavljati s svojo zagorelostjo. Obul je torej težke okovane gorske čevlje, vzel s seboj smučarsko opremo in pa zalogo steklenih ogledal. Ta ogledala je vzel s seboj zato, da bi naenkrat zajel čim več 6olnčnih žarkov ter se z njimi dal obsevati. Ko je bil 1800 metrov visoko, je legel na neki višini ter okoli sebe razpostavil svoja ogledala, ki so metala vanj močne solnčne žarke. Uspeh se je kmalu pokazal, žal pa, je bil strašen in nepričakovan. Niti pol ure ni mož ležal tam na planoti, ko mu je postalo slabo ter je moral pobegniti iz žarišča svojih ogledal. Ni pa več mogel priti do bližnje gorske koče, ampak je obležal blizu tam, kjer se je tako nesrečno solnčil. Kmalu so prišli mimo drugi turisti, ki so vsega onemoglega moža spravili v dolino. Vendar je bila tukaj vsa pomoč prepozna in zaman, ker je nesrečnež še isto noč umrl za posledicami solnčarice, katere si je bil v svoji lahkomiselnosti in nečimernosti sam kriv. KVALITETNO GUMO ZA ŽVEČENJE Zdravniki priporočajo, da se jemlje po vsaki jedi. Neprecenljive vrednosti za kadilce in športnike. Iščem provizijske zastopnike. Gen. zastop. in tovarniška zaloga: Agen-tura Ozmo, Zagreb, Vlaška 72 a. Tel. 52-80 Rdeče častnike pripeljal v letalu v tabor belih Pred dvema dnevoma so je na španski bojni fronti zgodilo nekaj tudi v vojski nenavadnega. Belemu španskemu letalcu se jo posrečilo, da se je vtihotapil v tabor rdečih, kjer so pa kmelu imeli za svojega. Znal se je tako prikupiti, da je užival zaupanje rdečih poveljnikov. Nazadnje je že dobil na razfiolago trimotorno letalo, s katerim je lahko delal polete nad belimi četami. Nekega dne pa so mu ukazali, naj popelje v svojem letalu nekaj zavezniških častnikov na fronto. Veleli so mu, naj te častnike prepelje v Santander. Letalec je mirno spustil letalo v zrak ter se s svojimi gosti, tujimi častniki, odpeljal z rdečega glavnega stana. Ko pa so prišli že precej daleč, je letalec zapustil svojo dotedanjo smer ter krenil z letalom proti Saragosi, kjer je kmalu pristal sredi belih čet. Med častniki, ki jih je beli pilot tako pripeljal iz rdečega tabora v tabor belih, je en ruski general, 4 francoski in en angleški častnik. 103 —? Ne pozabite na NIVEA! Ona jači Vašo kožo!!! Človeški uhlji in uradni konjiček Helena Stephene, ki je olimpijska zmagovalka, je dosegla sedaj v Ameriki nov rekord, ko je pretekla 100 jaTdov (en jard je 91 centimetrov in 45 milimetre) v 10.9 sekundah. Naslednja dogodba, ki je izšla objavljena v londonskem listu »Times«, dokazuje, da uradni in birokratični konjiček ne dremlje le v naših pisarnah, marveč da je prav domač tudi v vzorni nam Ameriki. Morda je ameriški konjiček še kaj bolj v časteh. Neka medicinska tvrdka v mestu Indianopolis je namreč hotela dobiti s Kitajskega tri pare človeških uhljev, da bi na njih preskusili novo metodo, katero je izumil neki kitajski zdravnik. Toda določila za naseljevanje v Združene države Severne Amerike so silno stroga. In ta določila za naseljevanje živih Kitajcev so menda bila merodajna tudi za naselitev šestih kitajskih uhljev. Zato je bil carinski nadzornik v San Frančišku tega mnenja, da uvoza teh uhljev ne more dovoliti, ker je prepovedano, da bi se Kitajci naseljevali v Ameriki. Ko je firma nato razložila carinarniškemu nadzorniku, da uhlji niso živi in da se jih ne drže živi Kitajci, je klonil pred takim dokazom, bil pa je v novi zadregi: »Če so uhlji torej navadno uvozno blago, po kateri uvozni carinski postavki naj pa zaračunam carino?« Na to velevažno vrašanje pa mu nihče v vsem milijonskem mestu San Franciscu ni znal odgovoriti. Zato je brž pisal tjakaj, kjer morajo znati odgovarjati na vsako vprašanje, v Washington, kjer je sedež vrhovnih ameriških uradov, torej tudi sedež vse birokratične ameriške modrosti. Toda tudi tukaj niso takoj odgovorili, kakor je navada vseh takih vrhovnih in centralnih uradov, pač pa so bili tako prijazni, da 60 sami začeli poizvedovati, kako in kaj. Tako 60 čez nekaj časa, ko je bil akt že dovolj uležan, pisali' tisti medicinski firmi v Indianopolis, naj pove, čemu ji bodo kitajski uhlji. Ko je bilo to vprašanje zadovoljivo rešeno, je bila vprašana za mnenje vrhovna zdravstvena oblast v Washingtonu, ali bo zdravju ameriških državljanov kaj škodovalo, če 6e preseli v Ameriko 6 kitajskih uhljev brez dosedanjih lastnikov. In vrhovna zdravstvena oblast je nazadnje, ko je akt dodobra preštudirala in ga temu primerno tudi I>ovečala, odgovorila, ne da bi bila videla tiste uhlje, da ti uhlji zdravju Amerike ne morejo biti nevarni. •• ....j j}cjaTC: r Ameriki. V jeklarnah Mnnro« so stnnili v stavko delavci radikalne strokovne JueanTzacije^^edtenTlfo zmerno' delavstvo noče stavkati", ker upa, da bo Roosevelt uklonil diktaturo magnatov. Da se obvarujejo napadov od strani stavkujočih tovarišev, so se delavci oborožili. Stvar bi bila torej ugodno rešena. Toda nastalo je novo vprašanje, kako naj tiste uhlje pripeljejo izjSan Francisca v Indianopolis? Na to pa nihče ni mislil, ker je bilo samo po sebi razumljivo, da po pošti, ker je tako najhitreje. Po radiju in telefonu taka stvar doslej še ne gre. Pošta v San Franciscu je namreč rekla, da nikjer ni zapisano, da bi pošta smela sprejemati tudi človeške uhlje. Zato so morali vprašati vrhovno poštno upravo v \Vashing-tonu, naj ona pojasni, kako in kaj je s stališča fioštnih paragrafov. In vrhovno poštna uprava je rekla, da v vsej ameriški ustavi in v vseh ameriških poštnih določilih ni nikjer našla nič zapisanega, da bi kdo smel po pošti pošiljati človeške uhlje. Zato, je rekla vrhovna poštna uprava, tudi pošta teh uhljev ne more prevzeti. Medtem pa se je oglasilo trgovinsko ministrstvo, ki bdi in čuje, da se v Ameriki trgovina in obrt hitro in smotreno razvijata, ter je reklo, da v vsej ameriški ustavi in v vseh carinskih določilih in v vseh trgovskih postavah ni moglo najti nobenega določila, ki bi prepovedovalo uvoz človeških uhljev v svobodno Ameriko. Zato se uhlji lahko svobodno in brez vsake carine prepeljejo v Indianopolis. Pred takim dokazom pa je umolknila tudi pošta ter je zatisnila eno oko (morda tudi nos?), nakar 6e je stvar 6rečno končala. Toda šaljivi časnikarji, ki so to imenitno zadevo odkrili, se sedaj sprašujejo, ali je tista firma v Indianopolisu kaj boljša, kakor uradni konjiček. Če je kitajski zdravnik izumil kako zdravilo, katero je treba preizkusiti na človeških uhljih, ali je bilo res treba ravno kitajskih uhljev zaradi kitajskega zdravnika? Ali niso uhlji belih ljudi prav taki, kakor uhlji rumenih Kitajcev? Zakaj je bilo torej treba ravno kitajskih uhljev za poskuse, ko pa je v Ameriki belih uhljev na pretek? Ker pa si časnikarji ne morejo misliti, da bi firma bila tako naivna, da bi mislila, da uhelj ni uhelj, če ni rumen, so časnikarji mnenja, da je s temi uhlji nekdo potegnil ameriške birokrate, ki zato zaslužijo, da jih kdo prime za uhlje. Od povsod Kdo je izdal Tuhačevskega? Bivši glavni urednik boljševiške »Pravde« in ideolog komunizma Radek, ki je bil pred nekaj meseci obsojen na 10 let ječe, je sedaj f>o smrti Tuhačevskega bil po-miloščen in takoj izpuščen na svobodo. Kakor pišejo poljeki listi, ki so bližji virom, je to v zvezi s tem, da je prav za prav Radek izdal Tuhačevskega ter je sedaj v zalivalo pomiloščen. Ljudje, ki so dolžni največ davkov. Imena davčnih dolžnikov v Ameriki javno objavljajo. Sedaj znova zasledujejo zaradi prikrivanja davkov več imenitnih ljudi, med katerimi seveda ni nič siromakov. Med njimi je znani filmski igralec Charlie Chaplin, ki je hotel ameriško davkarijo opehariti za 25.000 dolarjev. Znani nemški boksar je ameriške davkarje hotel prikrajšati za 3000 dolarjev. Pa tudi dva Rockefellerjeva dediča sta baje dolžna plačati davkariji nič manj kakor 8,300.000 dolarjev. Novo angleško bojno letalo. Angleško letalstvo jo te dni dobilo novo vrsto bojnih letal, ki imajo samo en motor, morejo pa leteti 4000 kilometrov na vsako 6tran brez pristanka. Letalo zmore skoro 300 kilometrov na uro. 40 umi delovni čas so uvedli za gostilne in hotele na Francoskem. Neurje na italijanski rivijeri. Ob italijanski rivijeri so bile zadnjič take nevihte, da so vode z gora napravile velikansko škodo, ko so odnesle s seboj kamenje in prst ter vse 6kupaj naplavile spodaj na cestah. Ceste so razdejane, da je promet po njih nemogoč. Okoli Turina ter okoli gora Monto Rosa in Monte Ossola je zapadel te dni sneg. 9 milijonov plinskih mask je angleška vlada dala delati za civilno prebivalstvo. To je novo naročilo, čeprav jo že doslej Anglija imela za civilno prebivalstvo več plinskih mask na razpolago kakor katerakoli druga država. 8000 bivših belgijskih bojevnikov jo prikorakalo v Bruselj ter protestiralo zoper amnostijski zakon, s katerim so bili pomiloščeni tisti Belgijci, ki so med nemško oKupaciio med svetovno vojno Mužili Nemcem. Pri tej demonstraciji so demonstranti hoteli v mesto, a jih je policija komaj zadržala. Na sliki vidimo kos ograje pred kraljevskim gradom. Dr. M. Nedeljkovič o slovenskih in jugoslov. kmetijskih problemih Društvo »Agrarna misel« v Srbiji si ie nadelo važno nalogo, da širi med vsemi sloji smisel za težave in naloge našega kmeta. Te dni je priredilo skupni izlet delegatov vseh svojih organizacij v Belgradu. Na svečani seji je imel predsednik Agrarne misli«, dr. Milorad Nedeljkovič, glavni direktor Poštne hranilnice, ki ga poznamo ie iz nedavnega obiska v Ljubljani in predavanja v okvirju Kmetske zveze, na čast slovenskih gostov, članov Zveze absolventov poljedelskih šol Slo-cenije« naslednji pomembni govor: Pozdrav slovenskih tfosfov Društvo »Agrarna misel« je sklicalo delegate svojih organizacij iz vse Jugoslavije, da pozdravijo svoje drage goste, člane Zveze absolventov poljedelskih šol iz Slovenije ob priliki njihovega prvega obiska v Belgradu in v Šumadiji. Na tem velikem izletu se srečujejo predstavniki kmetskega ljudstva iz vseh krajev Jugo-slavije, prežeti z istimi idejami in stremljenji, da se med seboj boljše spoznajo Ln ohrabre, da okrepijo svojo vero in zaupanje vase. Ta dan je velik za naše gibanj« in upamo, da za ves narod. Zakaj smo pripravili ta izlet in takšno slovesnost prav ob priliki prihoda mladih slovenskih in-lalektualcev in poljedelskih strokovnjakov? Ne samo zato, ker so to osebno zelo simpatični mladi ljudje, vsi sami otroci s kmetov, ki so se po zaključku poljedelskega študija vrnili z največjo lju- , beznijo med ljudstvo, da mu goreče služijo in ker so v nameri, da še bolj vztrajajo v tej smeri, osnovali svoijo lastno organizacijo, ki obstoja že več let in ki šteje nad 1000 članov ter izdaja odlično urejen časopis »Brazda«, navdihnjen idej za ekonomski, kulturni in socialni dvig vasi. Pozdravljamo Prestano je.« Ali ko se zopet pojavimo iz predora, zija prepad, kakor prej. In tako naprej, zdi se brez konca. Cele pol ure na6 drži v strašni napetosti. S telesom, z mišicami pomagamo vzdrževati ravnotežje vlaku... tako si vsaj predstavljamo. Višek napetosti je bil, ko smo po neštetih predorih zaropotali preko mostu. Kakor žongler na vrvi v cirkusu, se nam je zdelo, je bil vlak na tem mostu, ki je visel preko prepada ... Ko smo prispeli v dolino in smo gledali nad seboj planino in brzojavne drogove, znak, kjer smo smo se malo preje vozili, smo si zares oddahnili. Slikovita je ta vožnja, napeta, posebno prvič in z nekakšno svetostjo se spominjam še zdaj tiste groze, ki me je obdajala. In 6e zamislim v Ivan Planino. Zobčasta železnica Pazarič-Konjic je to. Sedaj je že izvrtan veliki predor prozi Ivan Planino, ki so ga takrat, ko sem se peljal po stari zobčasti, še vrtali. Ta novi predor je povzdignil promet, česar prejšnja proga ni zmogla. Zakaj napetost proge je bila lako velika, da so morali postaviti znbčasie tračnice in so bili s tem, seveda, tudi stroški večji. Za predvojni promet je bila ta proga dovolj. Av- strija je namreč vse poskušala, da obrne promet in trgovino proti severu in sploh od Dalmacije in juga. Ta takozvana dubrovniška železnica je imela za Avstrijo bolj luristovski značaj in deloma tudi vojaškega. Gospodarskega pa ne. Velik del Jugoslavije prirodno gravitira k Jadranskemu morju. S tem, da je Solun pripadel Grčiji, Skader Albaniji, Reka Italiji, smo se morali mi obrniti k Dalmaciji. In v tem pravcu je eden edini lahek in naraven izhod k morju po kraju, nad katerim kipe Dinarske Alpe. To je dolina reke Bosne in dolina reke Neretve. To dve dolini zaje-zuje samo Ivan Planina, ki je obenem tudi nekak jez Črnega in Jadranskega morja. Ko vzameš vse to v razmišljanje, tedaj spoznaš šele pravi poinen novega predora 6kozi Ivan Planino. V postaji Konjic so naši obrazi pri vinu in slatini dobili zopet naravno barvo in kolena 6e niso več šibila. Prvi četrt prijaznega meseca je pokukaval izza oblakov. Okrog grmičja so jx>letavale kresnico in pozdravljale sanice, ki so kakor zubelj, žareli v grmovju. Še enkrat sem sc ozrl na planino, zdaj v noč zavito in 6e spomnil Sarajeva. »Nevarnost, to je slast in strast tukajšnjih ljudi...« Ali zdaj smo tu, v Konjicah, na meji Bosne. Tu je leta 1446 moralo iz Bosne zbežati 40.000 Bogo-milov v Hercegovino na ukaz deželnega glavarja bosanskega. Tudi mi smo zdaj v Hercegovini. Utrujeni. Reakcija po strahu se je pojavila. Mišice eo zaspane. Po drugih kupejih so že zastrli luč in vsak spi kakor mu tesen prostor dopušča. Tudi mi zaspimo... In slišim v spanju. Os našega voza cvili. Sanja se mi o movjeh, o katerih stari Prleki pripovedujejo, da so lo dušice otrok... Ne morejo v nebesa, v vice morajo in v nočeh letajo okrog in prosijo, da bi jih kdo krstil. Umrli so namreč brez krsta ... Smilijo se mi, njih cviljenje me lioli. Krstili jih hočem... Dvigam roko, primem za steklenico in krstim, mrmraje: »V imenu Boga, Očeta in Sina in...« NokHo mi zbijp steklenico iz rok »Hudič«, se mi posveti v glavi. »Preprečili hoče krst ubogim dušicam.« Ali tedaj mc zbudi sunek v rebra. »Noriš, kaj,« je zagodel jezen glas. Odprem oči. Os še vedno cvili. Nisem še čislo pri sebi. Še 60 mi dušice otrok v mislih. In šepetam: »Nisem vas mogel, dušice... Hudič mi je izbil steklenico.« A mahoma se zavem. Poleg meno so premetava Matevž in zmerja. »Kaj vraga delaš? Ves sem moker.« Opravičujem se, ali smeh me sili. Os pa cvili vedno bolj. Lepa reč. Sredi noči, pa še ta smola. Gori žc z velikim plamenom. Na prvi postaji so moramo izseliti. Voz z vneto osjo se mora odklopiti. Iščemo prostora. Vso jc polno. Moramo stati... Vidimo Mostar, ali bolje moslareki most. Luna ga obseva. Zdi so nam v tej lunini svetlobi kakor most v deželo pravljic. Kajti pod njim v njegovem oboku stoji inesto. Most jc zidan na en lok iz kamenja, širok jo 29 metrov. Višina od vodno jiovršine do vrha jo 19 metrov. Pot preko mosta je široka 4 in pol metra. Zidan je iz lepega klesanega kamenja in kljub dolgim stoletjem odkar stoji, še no kaže nikjer kakršnihkoli krušitev. Postavljen je preko Neretve in ima ime Mostar. Po tem mostu jo dobilo mesto ime Moslar. Zgradil ga je znani turški arhitekt Hajrudin leta 1566., torej baš tistega leta, ko je bila bitka pri Sigetu. Arhitekt Hajrudin je postavil ta most na ukaz sultana Sulimana (1520—1566). Mnogi pisatelji primerjajo ta most s čudovitim Rialtom v Benetkah, nekateri pa ga celo stavijo nad Rialta. Preden so postavili kamniti most Moslar. je stal preko Neretve na istem mestu lesen most z dvema stolpoma. SjKitninja se ga še dubrovniški letopis iz leta 1452. Bil je ž tako zanemarjen in razmajan, da so morali postaviti drugega. Če gleda človek tako skozi okno vlaka in šo to v mesečini, naredi ta monumentalen most Mostar nenavaden vlis. Zdi se človeku kol ogromen blok, ki objema hiše mesta Mostarja, kakor da so v okvirju. Vse jc kakor pravljica iz kamene dežele. Povsod v vagonih ž" spijo. Vlak drči po tračnicah kakor gosenica. Nobenega drugega glasu, kakor klokotanje kole«. MLADI SLOVENEC Bodi zdrava, domovina • . • Nagradni razpis Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj, ti prekrasna, ti edina, nepozabljena veekdar ... Kotičkov striček dobiva čedalje več pesmic in spisov v prozi od svojih mladih prijateljev in prijateljic za »Mlado njivo«. Vsem tistim, ki čutijo v sebi pesniško žilico, so nudi zdaj prilika, da pokažejo, kaj zmorejo in znajo ter si priborijo častno mesto med tekmovalci za nagrade, ki jih razpisujemo. Razpisujemo 7 knjižnih nagrad za 7 najboljših pesmic, v katerih bo opevana lepota slovenske zemlje, slovenskega jezika ter ljubezen do vsega, kar nam mora biti Slovencem drago in sveto: ljubezen do nage ožje domovine Slovenije, ljubezen do slovenskega naroda, ljubezen do države, ki je zdaj naš skupen dom in smo prišli vanjo kot brat k bratu pod geslom: »Prost mora biti, prost naš rod, na svoji zemlji svoj gospodi« Sprejemamo tudi sestavke v prozi, vendar pa bomo predvsem dali prednost tistim, ki nam bodo znali v pesniškem jeziku povedati, kar jim na srcu leži. Kot vzorec, kakšne naj bi približno bile tc pesmice, objavljamo tole: Slovenski fantje. Krivce za klobukom, nagelj rdeč v gumbnici -takšni smo mi fantje, ki slovenske emo krvi. Krivci so poguma nam ponosno znamenje, nagelj znak ljubezni vroče, kakor plamen je. Tri stvari nam drage so ko ptičkom šumni log in ko rožam sonce: MATI, DOMOVINA, BOG! Vse sestavke pošljite na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Čemu ima luna samo eno oko? (Indijanska pravljica.) Sonce je bilo nekoč oče vesoljnega obzorja. Bilo je mogočno in sijajno. Luna je bila mati modrega neba. Bila je tudi mogočna in sijajna. Zvezde so bile njuni otroci. V6i 6kup so živeli v ljubezni in 6logi, dokler ni bil ustvarjen človek. Noč je bila dotlej 6vetla kakor dan. Tako je bilo, dokler ni dobri duh postavil na zemljo človeka. Sonce, luna in zvezde 6o imele rade človeški rod. Kljub temu pa so ljudje umirali in hirali, ker ni bilo teme. Hrepeneli so po noči in so zavoljo tega hudo oslabeli in zboleli. Dobri duh 6e je zamislil: »Tako ne gre več dalje! Ljudje ne morejo živeti brez črne noči. Soncu bom izbil eno oko, da ne bo več tako močno svetilo, in ljudje bodo lahko spali.« Luna je imela sonce zelo rada. Ni ji bilo všeč, da bi dobri duh njenemu 6oncu izbil eno oko. Prosila je dobrega duha: »Ne stori tega! Ne smeš oslepiti sončevega očesa. Kdo nas bo hranil, kdo hudega branil, če 6once oslepi? Izbij raje meni eno oko! Ne boj se! Kljub temu bom skrbno varovala naše ljube otroke — zvezde.« »Prav!« je bil zadovoljen dobri duh. »Naj ee ti izpolni vroča želja!« In je dobri duh res izbil luni oko. Odtlej so ljudje lahko vsaj ponoči mirno spali. Noči niso bile več svetle kakor prej, ampak temne in mračne. In vendar luna kljub temu. da ima samo eno oko, ni grda, ampak še bolj kot prej čudovita in polna skrivnosti. Noč za nočjo bdi nad V6emi stvarmi in ljudmi. Vsakogar ima rada in tudi njo ceni in 6poštuje vsak zemljan. Bavbav (Indijanska pravljica.) Indijančki 60 kukali iz vreče, ki je bila krepko pričvrščena na drevo. Viseč visoko v zraku kakor mlade mucke v vreči, so bili na varnem in materam ni bilo treba skrbeti zanje. Nenadoma 60 pričeli otroci strahovito vreščati in kričati. Odkar so zagledali luč tega sveta, se še nikoli niso tako drli. Kdo je otroke tako prestrašil? Medved? Cemu bi se v svoji trdnjavi bali sladkcenedeža-medveda? Saj so vendar 6tari znanci, ki so se že tolikokrat videli. Mar se je priklatil v njihovo bližino volk? Lisica? Tur? Morebiti ropar, lovec otrok? Matere so v strahu prihitele, da bi videle, kaj sc je zgodilo. Moralo je biti nekaj groznega. Kaj neki je torej bilo, da so otroci tako kričali? Z gozdnega parobka jih je motril iieki belec. Belega Evropca še nikoli niso videli, zato 60 tako kričali. Matere so jih takoj 6nele z drevesa in obesile vrečo na svoja ramena. Beli bavbav pa je medtem zbežal in izginil v goščavi pragozda. Vse je utihnilo in otroci so mirno zaspali. V Budalah st) imeli tudi godbo. Neki večer se je eden godbenikov zakasnil in ostali so pričeli z vajo brez njega. Ko jc vstopil, jc dejal, kako dobro se sliši gorlha od zunaj, nakar so vsi godci odložili svojo inštrumente tor šli ven poslušat, s kapelnikom vred. Nesrečnik Živel je človek, ki se je pi6al Peter Smola. Nesreča se ga je vse življenje držala ko klop. Ljudje so bili prepričani, da mu nihče ne more pomagati. Izvedel je zanj bogatin Janez Sreča. Prepričati se je hotel, če je resnica, kar ljudje govorijo. Položil je mošnjiček, polti zlatnikov, na most, čez katerega je moral nesrečnež. Peter Smola je res prišel. Ustavil 6e je pred mostom in pričel sam s 6eboj tako-le modrovati: »Dan za dnem hodim čez most. Kaj ko bi danes poskusil, ali pridem čezenj z zaprtimi očmi?« Zamižal je, šel čez most in prekoračil mošnjiček z zlatniki, ker ga ni videl. Tako se je znova izkazalo, da ima Peter Smola res — smolo. Križem sveta Islandija je otok, ki leži 6redi morja na severo-zapadu Evrope. Na otoku bi imele prostora štiri Slovenije. Prebivalcev pa je samo 80.000. Na tem otoku je sto in trideset ognjenikov. Nekateri še bruhajo, drugi ne. Največji ognjenik je Hekla. V letih 1766 in 1845 je vrgel iz 6ebe ogromne količine goreče lave, ki je uničila vse rastlinstvo in živalstvo na tem dalnjem otoku. Čudna rastlina raste v pustinjah Severne Amerike. Njeni listi 6o obmejni proti severu. Popotniki so je veseli, ker z njeno pomočjo lahko ugotovijo druge 6meri neba: jug, vzhod in zahod. Rastlina je visoka pol metra. Njen cvet je rumen. Sladkor pridelujejo iz pese šele dobrih sto let. Prej 60 pridobivali sladkor iz trsa. Vendar so tudi ta sladkor poznali v Evropi 6atno kakšnih 1600 let. S čim so torej sladili narodi v prejšnjih časih svoje jedi? Uporabljali so med. Zato 60 tudi čebele gojili že od pamtiveka. Učitelj: »Ali mi ve kdo povedati, kaj je to, zlata ribica?« Minka: »To jc, to jc, to jc sardina, ki jc postala zelo bogata.« Ribič Marko Svetlo sije iz višine sonce žarko. Ribe šel lovit je k reki ribič Marko. Vleče, vleče in začudi 6e neznansko: ribo sredi reke ujel je velikansko. Otroci, iztuhtajte kakšen smešen in zabaven konec za tretjo sliko, katero objavimo prihodnjo nedeljo. Vse jiosrečene rešitve — v verzih ali v prozi — bomo objavili, dve najboljši rešitvi pa bomo na- »Tole pa za god j>one6em /svoji Jeri!« zadovoljno reče, ribo meri, meri... A nazadnje, ko zašlo je sonce žarko — kaj je storil bistroumni ribič Marko? gradili z lepo knjigo. — Rešitve pošljite najpozneje do četrtka, 1. julija t. I. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Kramljanje o tem in onem Kakor veste, prijatelji mladi, živi na tej lepi slovenski zemlji, ki smo jo podedovali od svojih prednikov, narod, ki je sicer majhen po številu, narod je pa vendarle. Ta narod se imenuje slovenski narod. Ne more se sicer ponašati s tako slavno zgodovino kot nekateri večji narodi, zato pa nam je dal mnogo znamenitih mož, ki so vse 6voje življenje in delo posvetili domovini v slavo in čast. Imena Prešeren, Levstik, Cankar, Zupančič, Finžgar in še nepregledna vrsta drugih, pomenijo za nas več kot debele bukve krvavih bitk in mogočnih cesarjev. Vsi, prav vsi ti znameniti možje so bili zavedni Slovenci, kakor so še danes — z majhnimi izjemami — vsi naši količkaj pomembni pesniki, pisatelji, slikarji, kiparji, glasbeniki, učenjaki itd. Po osvobodilni svetovni vojni, ko 6e je slovenski narod otresel avstrijskega jarma, 6mo sklenili živeti z brati Srbi in Hrvati skupaj v eni državi, ki se imenuje Jugoslavija in katera nam je kot skupen dom prav tako draga in sveta, kot so nam drage in svete naše narodne svetinje. Sredi te lepte slovenske zemlje, ki jc položena na skrajni konec jugoslovanske države, pa živi razen slovenskega naroda še peščica ljudi, ki nočejo biti narod, ampak pleme. Ljudi tega plemena imenujejo nekateri »jugo|>lemenarje«, drugi pa kar »dravobance«. Od časa do časa obišče te »jugo-plemenarje« kakšen krutobrki vojščak, da se srca njegovih zvestih ne bi prezgodaj ohladila. Tako jih je krutobrki vojščak pred kratkim sf>et obiskal ter jim s povzdignjenim glasom še enkrat povedal, da so jileme. Da bi jih tedaj videli, prijatelji mladi, kako navdušeno so mu pritrdili z dlanmi: plosk, plosk, plosk! Da bi jih tedaj slišali, kako urnobesno so zakričali: »Mura, hura, liura!« Leseni slon (Iz francoščine.) Veliko mc6lo ima lep park. Za veselje otrok ie mesto postavilo velikega slona, ki |ia jc bil iz lesa in v 6redi votel. Otroci so imeli z njim veselje. Prihajali so zjutraj k njemu, se igrali okrog njega in brozgali v ribniku pod slonom. Proti večeru, ko 60 odšli že vsi otroc' s svojimi pestrnami in materami iz parka, je prišel h klopi v bližino tega slona etar gosjiod. Za roko jc vodil 6voiega vnučka. Rekel mu je; »Emil, usmiljen moraš biti do živali! Ta slon te spominja na mogočnost narave, a ker je lesen, mu ni treba dajati hrane. Toda glej, tam ploveta po ribniku dva lejia laboda Labodi so kraljevske živali. Gotovo sta lačna. Daj jima nekaj od svojega kolača!« Devetletni Emil se je upiral. Lačen ni bil, zakaj poprej sta s svojim bogatini dedom obiskala že nekaj slaščičarn, vendar se niu je zdelo škoda, da bi svoj kolač dal živalim, namesto da bi ga prihranil za6e. Emil n' vedel da so poleg njega drugi otroci, ki niti suhe skorje nimajo. Toda ded je imel usmiljenje z živalmi in je zahteval od vnuka, naj vrže dobro krmljenima labodoma kos kolača. Otrok je deda ubogal, nakar sta odšla. Oba sta bila prepričana, da sta napravila dobro delo. Laboda -ta re< priplavala do kosa kolača Že poprej ju je ribniški paznik nasitil t ribami iu drugimi jestvinami. Ko sta laboda zagledala kos kolača, 6ta ponosno odplula. Se povohala ga nista. Kos kolača je plaval v ribniku. Mračilo se je. Leseni slon je tedaj naenkrat oživel. Iz njega sta zlezla dva dečka ter med seboj pogovarjala: »Andrejček. si zelo lačen?« Mlajši bratec je odgovoril: »Zelo.« »Andrejček. pazi. tam naju išče policija. Ujel bom s palico ta kos kolača. Dober bo, čeprav je ves moker. Ce pride stražnik, požvižgaj« Tonček, starejši brat, jc vrgel palico s trnc-kom na kolač in ga srečno privlekel k bregu. Mlajši Andrejček pa je medtem zažvižgal. Prišla jc policija. Dečka sta hitro skočila v lesenega slona in tam v žaganju pojedla mokri kos kolača, nato pa vsa srečna zaspala. Ko je policija ugotovila da se v tem okolišu nc klatijo nobeni tatovi, jc odjahala dalje. Ded bogatega dečka pa je isti večer zelo slabo spal: nepiestano si je očital, da jo on kriv, da se je njegov vnuk in edini dedič prenajedel. Poklicani so bili trije zdravniki, majali so z glavami in so svetovali operacijo. Ded se je kesal. da ni vrgel vse malice in ves kolač v ribnik Andrejček in Tonček v lesenem slonu pa za !c skrbi nista vedela Zjutraj sta se zbudila v tihem upanju, da bo nemara spet kdo vrgel kos kolača v ribnik... ^ Ti »jugopleinenarji« (ali »dravobanci«, kakor hočete) imajo vča6ih kaj čudne šege in navade. Nekaj takšnih šeg in navad je »Mladi Slovenec« opisal že prejšnjo nedeljo, nekaj jih bo pa še ob drugi priliki. Danes se mi zdi potrebno povedati, da so ti »jugopleinenarji« tudi od eile ošabni ljudje. Prepričani so, da se najvažnejše reči tega sveta sučejo samo okoli njih in da je »jugopleme-narjev« na slovenski zemlji kot listja in trave. Da hočejo nekateri prav vneti plemenarji tudi zgodovino slovenskega naroda postaviti na glavo, ste v »Mladem Slovencu« že nekajkrat lahko brali. Tako ste se n. pr. gotovo od srca nasmejali čudoviti modrosti neke jugoplemenarske predavateljice, ki je pred dvema letoma vrgla 6kozi radio trditev, da so na Gosposvetskem polju ustoličevali jugoslovenske kneze. Ali pa čudovitemu odkritju nekega jugoplemenarekega gospoda, ki je Prešerna tebi nič meni nič imenoval »največjega pesnika dravske banovine«... Pa čeprav so ti ljudje samo pleme in ne narod ter jih nekateri imenujejo »jugoplemenarje« ali »dravobance«, tiskajo vendarle svoj list v jeziku slovenskega naroda. V tem slovenskem jeziku skušajo med drugimi prepričati tudi vas. prijatelji mladi, da Slovenci nismo narod, ampak pleme. Vi sle pa gotovo sami toliko bistroumni, da takšnim bajkam nc boste verjeli. Ce bi pisatelj Cankar še živel in bi slišal, da ni največji pisatelj slovenskega naroda, ampak jugoslovenskega plemena — bogve, ali ne bi |iri priči pokazal nehvaležni domovini hrbta in odromal kam daleč v tujino, kamor ne bi več odmevale te neokusne burke in šale z narodnostjo in državljanstvom. _ Pa tudi sicer je lisi »jugoplemenarjev« (tiskan v jeziku slovenskega naroda!) dokaj zanimiv list in ima med svojimi sotrudniki tudi človeka, ki sicer ni jugoplemenar. a je njegovo največje veselje skakati »čez d r n in s t r n« ter iskati mastnih zalogajev. In najde takšnih zalogajev precej tudi onstran meja svojega lovišča, kajti mu takšni zalogaji mnogo bolj dišijo kot domači, čeprav hi jih ludi v lastnem lovišču lahko našel na pretek. Pa je že tako na 'eni svetu, da ofroku stokrat bolj diši kruli, ki mu ga nreže eosedova mati, kot pa domač. In tako. vidite, prijatelji mladi, jc ta gospod že dvakrat planil čez mejo tudi v »Mladega Slovenca« in pouzmal iz njega nekaj vrst ter jih pohrustal. Nisem nevoščljiv in lakomen. zato mu te vrste od srca privoščim Upam. da bo tudi v današnjem Mladem Slovencu« našel kakšen dober zalogaj — iu mu voščim dober tek že vnaprej! Boter Svrk. MLADA NJIVA Name zreš z neba višine.., (t Ivanki Veharjevi.) Davno žc je, kar sem zrla Tebi v ljubljeni obraz: misel nate ni umrla v srcu — ni zatrl je čas. V duši živ spomin je nate: mil kot strune glas drhteči, svetlejši od zvezde zlate, slajši kakor cvet dehteči, silnejši kot šum viharja, jasnejši kot glas iz lm. nežnejši kot rožna zarja — lepši nate je spomin. Marija Brenčič, Podlipa pri Vrhniki. Bolni sestri Na beli postelji ležiš, obraz je tvoj voščeno bled, v ročicah molek bel držiš, v ročicah mrzlih kakor led. Tako si mlada v cvetu let, pa misliš že umreti? Oh, ljubi Bog, ne vzemi je, daj, pusti jo živeti! Olga Kure, Zagorje ob Savi. Dete zapojl Kako čudovito lepo je nocoj! Dete, veselo zavriskaj, zapoj, preženi iz mene V60 žalost, solze — vsaj enkrat naj bode veselo srce! Olga Kure, Zagorje ob Savi. Iz mojih otroških let 13. Koklja. V stričevi drvarnici je stal kurnik, v katerem je valila koklja. Ko sem nekega dne stal pred kur-nikom, se mi je koklja zasmilila, zato sem ji odprl vrata. Koklja je morala biti slaba mali, kajti takoj jo je ucvrla na prosto. Ko so jo domači zagledali, so jo začeli loviti, da se ne bi ohladila jajca in da mladi piški ne bi splavali po vodi. Nazadnje se jim je res posrečilo, da so jo ujeli. Ko so 3e piški izlegli — bilo jih je petnajst — jih je koklja vodila po dvorišču. Včasih je zašla tudi daleč od hiše. Jaz sem se bal, da 6e koklja s svojimi piški ne bi izgubila, pa 6em jo vedno znova sjjodila nazaj na dvorišče. Nekoč sem hotel ujeti enega izmed piškov. Že sem ga imel v rokah. Toda kakor prej petelin, je zdaj tudi koklja branila svojega nebogljenca. Kako se je zaletala vame! Celo v glavo se mi je zakadila navrh pa me je še okaveala. Bila je bolj huda kot petelin, šele potem, ko sem piška 6pet položil na la, me je pustila pri miru. Ce sem se pozneje še kdaj približal piškom, jih je hitro sklicala k sebi, ker je vedela, kaj nameravam. Meni je bilo hudo ker nisem mogel piškov niti pobožati —tako je odslej pazila nanje. 14. Maček v vre«. i rt oT« K stricu se je nekega dne pritepel velik, grdi maček. Nihče ni vedel, odkod je prišla ta zver. Bil je črn kot oglje, velik kot pes, praskal pa je kot peklenšček. Hodil je v stričev mlin in davTl fcfri'-' čeve mačke. Stric ga je hotel ujeti. Priprl je vrata in nastavil vrečo, moj bratranec pa je gonil črno zver proti mlinu. Nazadnje je bilo mačku dovolj vsega. Planil je proti izhodu — naravnost v nastavljeno vrečo, ki jo je stric brž zavezal z debelim in močnim motvozom, da mu maček ne bi ušel. Joj, kako je prhal in skakal po vreči! Stric je vrečo obesil na klin na dvorišču, mi smo pa gledali od daleč. Nekaj časa ie vreča visela na klinu, nenadoma pa je maček poskočil in vreča se je snela s klina ter padla na tla. Odvezala se pa le ni. Kako smo se 6mejali, ko se je nenadoma dvignila in začela teči po dvorišču! Zaletavala se je v zid, skakala meter vieoko, se valila in metala po tleh. Začel sem kričati na vse grlo: »Maček v vreči! Maček v vreči!« V tem hipu pa se je vreča odvezala in maček jo je ucvrl čez drn in strn, kakor da bi mu pod nogami gorel otep 6lame. Smejali smo se še dolgo, mačka pa ni bilo nikoli več k 6tricu nazaj. (Dalje prihodnjič.) Valentin Albin, dijak, Ljubljana-Vič. • Opomba Kotičkovega strička: Svoj doživljaj z mačkom v vreči si kar dobro opisal, vendar pa se meni ne zdi prav nič zabaven in vesel. Ali takrat nisi pomislil na to, kako hudo bi bilo Tebi, če bi Te kdo pobasal v vrečo in obesil na klin? Ubogi maček! Zameriti Ti škodoželjnega 6meha ob mač^ kovi nesreči seveda ne morem, ker si bil v tistih dneh še tako mlad in nerazsoden fantič, da morda niti pomislil nisi na to, kako kruto in grdo je, če kdo trpinči živali. Opisanega lova na mačka vsekakor ne morem nikomur priporočali v posnemanje. Sicer pa — kar pogumno nadaljuj s svojimi zanit mivimi otroškimi sjKnnini! — Kotičkov striček. za Zidano voljo '•lUlllllllItlllllUUIIIMIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIUMIUIIIMIIIliriliiMiiiiiilinilllHIlIMIIIIIIIIIIIM Trgovski potnik je imel navado, da je v vlaku trdno zaspal. Ob neki priliki, ko se je vozil zvečer na Gorenjsko, je dal sprevodniku napitnino in naročil, naj ga golovo prebudi, ko pridejo v Kranj. Ko so potnik prebudi in pogleda skozi okno tor vidi, da vlak puha že proti Radovljici, se jc silno razsrdil. Poiskal je sprevodnika in ga ozmerjal z najbolj izbranimi priimki. Ko je prenehal jo spregovoril sprevodnik: »To se ni nič, kar mi vi tu pravilo, a da bi bili slišali onega, ki sem ga v Kranju zbudil in postavil iz vagona!« ♦ Mlad fant je stopil v prodajalno: »Klanjam sc. V izložbenem oknu sem čital, dn iščeto inteligentnega, izobraženega in olikanega vajenca.« I rgovee: »Jo žc prepozno, som ga žc včeraj dobil.c »Osel stari, zabiti, zakaj pa ne vzameš i/, tvojega zamazanega izložbenega okna tisti prismojeni napis, kramar zavaljeni!« je odvrnil »olikani« funte * Učiteljica jo dobro pripravila otroke za prihod gospoda nadzornika, vsaj Iako je mislila. Ko jo nadzornik hodil po šolski sobi. vstane Tomažek in pravi: >,Iaz ga nima nobenega svinčnika.« Učitelji-za ga ostro premeri ter pravi: »Tomažek, Tomažek, jaz nimam svinčnika, ti nimaš svinčnika, on nima s« lčnika. mi nimamo svinčnika, vi nimate svinienika, oni nimajo svinčnika Ali si že pozabil?« Tomažek: -.la, kdo pa io vso svinčnike pobral, da jih nihče nima?«. D R U Ž I N A Onkraj obzidja (Zena, mož in dom.) Ko 6em nekoč obiskala neko družino — piše čitateljica lista ---—J—J-' ' " * --->- razucna. i ako jasno se ie to pokazalo, da ne bi mogli nobeni veliki dogodki ne učene razprave tega bolj očitno pojasniti. Ko smo šli h kosilu v spodnje prostore in smo Sli mimo skrinje, ki 60 jo prikupno krasili razni predmeti in knjige, je moja prijateljica začudena vzkliknila: »Kje pa je svečnik?« Iskaje 6e je ozirala, dokler se ni mož zasmejal, se udaril po čelu in dejal: »Ah, Liza, seveda, pozabil sem ti povedati, da sem sinoči dal Bernardu svečnik s seboj. Tako mu je bil všeč in vesel sem bil, da sem mu ga mogel podariti.« Liza je neverjetno strmela v moža. »Svečnik si mu podaril?« In že so drhtele solze v glasu občutljive, drobne žene. »Toda, Robert, naš svečnik?« »Seveda, draga moja, ali ti je bilo toliko zanj? Mislil 6em si, tu stoji leto in dan, nihče ga ne pogleda, kaka posebna umetnost tudi ni, bodi vesela, da ti ga ne bo treba več brisati!« Liza je bila v dno duše ogorčena. »A svečnik je bil vendar naš! In čeprav si ti že to pozabil, jaz se pa še dobro spominjam, da eva prižgala svečo v njem, ko 6va bila prvi večer 6kupaj v najinem domu. Da sva ga prižgala, ko smo imeli tisti lepi večer s petjem in da sva ga nesla v roki. če 6va kdaj pozno 6talg pri Hildini zibelki, najini prvorojenki! Vse to je ta 6večnik doživel z nama, ti ga pa kar tako podariš tujcu, ki ničesar o vsem tem ne ve in ki mu ni svečnik drugega ko — svečnik. Ah. Robert, kako si mogel kaj takega storiti 1« Robert je bil ves žalosten in osupel. »Seveda, pomisliti bi bil moral, da ima svečnik zate velik pomen, to je res, lahko bi bil dal Bernardu kaj drugega ...« »Kai drugega?« Lizin glas je bil tako odločen in kref>ak, da ji ga kar ni bilo prisoditi. »Kaj drugega? Ne, tudi česa drugega mu ne bi smel dati. Le kaj bi bil mogel dati iz naše hiše?« Z obema rokama je naširoko zamahnila in tako izrazila 6Vojo posestno pravico v družini. »Ali je kje tu kak drobec, ki nemara ne bi bil na 6rce prirasel? Ko bi bilo, kakor da nama odtrga košček srca. če bi šel ii hiše? Iz vsakega drobca vstaja kak spomin, kak dragocen vonj. Sleherni košček, tudi najneznatnejši je zidak v zgradbi hiše najine sreče. Ah, Robert, ali ti vsega tega prav nič ne razumeš?« »Draga moja, prizadevam si to. A mogoče ti nikoli ne pomisliš, Icakšne dolžnosti ima človek do svojih gostov. Ali ni človek že kar primoran, da se gostu žrtvuje, da mu tudi kaj podari, dasi ti je tisto pri srcu? Menda vendar ne boš postala skopulja,« »To ni niti malo v zvezi s skopostjo, Robert! Prav jaz 6e rada žrtvujem gostom na ljubo. Če bi ti zahteval od mene, naj se odrečem kaki želji, naj ti jzro^im svoje prihranke — še trenila ne bi zoper, ne žaf besede ne bi izrekla. Prav nič bi mi ne bilo, da bi se odrekla kaki zabavi, popotovanju, če bi 6 tem mogla kaj koristiti svojemu bližnjemu. Toda — nikar ne zahtevaj od mene, da 6e odrečem stvarem, ki so moj svet in ki je z njimi moje življenje tako zraslo kot so korenine s prstjo! Navada obdarovanja gostov izhaja pač le iz takih časov, ko ■iso dosti vprašali, ali ženo kai boli ali ne. To je anačilno moška in zato barbarska navada!« Tedaj se je že nasmehnila in naju odvedla k mizi. Ko sem bila kasneje sama v 6voji sobi, mi je vee, kar sem slišala in doživela, še enkrat oživelo v duši in skušala 6em ja6no premisliti in utemeljiti svojo neposredno in nagonsko privrženost do ravnanja te žene. Res je. da vsebuje takšno uveljavljanje ženskih pravic marsikaj nevarnega. Nikakor —, navzlic vsem ugovorom: žena ima prav! Ona ima pravico do stvari iz poslednjega vzroka svojega bistva: ker je mati! Ta nepopisna prasila v njej, ki jo sili, da daje življenju, ki pri-klije iz nje, zavetja in varstva, to jo tudi sili, da išče predmetov za obzidje in okope zoper trdote in nevarnosti življenja. Najgloblje kar je v ženski, moremo pojmovati le na podlagi njenega materinstva. Tako je tudi z njenim razmerjem do predmetov v hiši. Mož se junaško in drzno vrže v boj im se na ničesar ne zanaša ko na svoj dobri meč, to je: na svojo pamet ali moč ali gibčnost ali častihlepje. Zaničljivo odstrani vse, kar se neposredno ne tiče njega in te njegove borbe, odstrani tisti mali, mimi in zavarovani privesek vsakdanjosti, v katerem 6e izživlja svet njegove žene. Sleherni moški, pa čeprav najbolj zagrizen »purgar«, vsebuje kanec pustolovstva, začuti kakor že in kadar že v sebi izkušnjavo, da bi prav od začetka, čisto sam in neobremenjen začel iznova, da bi vse zavrgel, karkoli ima, da bi zbežal od vsega, karkoli je postavil v varstvo sebi, ženi in otrokom, lega hrepenenja pa žena ne pozna. Ona se zaveda, da zaradi svojega golega novorojenčka ne more biti brez varstva reči in predmetov. Zatorej se obda z njinu z vso ljubeznijo, jih posveti že vnaprej s svojimi sanjami in pozneje s svojimi spomini m jim posveti ono nežno nego, ki v možu nikoli ne izzove več ko dobrohoten smehljaj. In celo tam, kjer zavede ženo brezmejnost tega čuvstva v skopost ali grabežljivost, je vedno na dnu ostanek onega hotenja po večni ohranitvi doma za otroke, medtem ko ima razsipnost moža vedno značaj enega samega dneva. Chesterton je to nekoč tako pravilno povedal: »Vojvodinja more uničiti vojvodo za demantno ogrlico, toda ogrlica je tu! Krošnjar pa more svojo ženo uničiti za vrček piva, a kje je pivo?« Na to plat je nemara največ nevarnosti za ne; sporazumevanje in nezaupanje, ki more ograzati kak zakon. Tem nevarnostim se je moči izogniti le. če se mož in žena potrudita, da bi razumela bistvo drug drugega spola. Mastne madeže na občutljivih barvah. Te odpraviš, če narediš kašo iz bencina in soli in na debelo naneseš na blago. Po tem sredstvu ni kolobarjev in tudi madeža več. NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE Družinske prijateljice in njih kraljica Če kaka ameriška ali angleška gospodinja sestavlja gospodinjski proračun, tedaj vpiše vedno tudi poseben znesek za cvetice, pa čeprav je njeno gospodinjstvo skromno. V zahodnih državah je potreba po cvetju vsaj tolikšna, kakor pri nas po izletih ali gledališču, kinu in podobno. Pri nas kupimo rože navadno le, če jih komu podarimo. Moderno gospodinjstvo misli vendar tudi že na cvetje za doma. Poletje nam nudi množico cvetov, trav in cvetic. Če ima človek kaj okusa, smisla za slog in srca za rastline, more lepo urediti cvetje in z njmi poživiti in olepšati puste sobe. Pravilno je, da daš rastline z dolgimi stebli v visoke vaze, one s kratkimi pa v nizke čaše ali skledice. Plemenito, inozemsko cvetje spada v dragoceno, kristalno stekleno posoda, poljsko pa v lončeno. Na mizo spadajo nizke vaze in cvetje kratkih stebel, ki ne zakrivajo obrazov in ne motijo pri pogovoru. Poljsko cvetje smeš pomešati samo s pojskim, vrtno pa le z vrtnim cvetjem, ali pa daš le eno-vrstno cvetje v poedine vaze. Tudi gozdne cvetice se nočejo pajdašiti s tujo družbo. Vodo moraš vsaj vo enkrat na dan premenja-ti, sicer cvetje smrdi, kar je nezdravo za rože in ljudi. Zlasti se voda poljskih cvetic naglo skali. Vaze se obdajo znotraj z zeleno sluzo, zato jih moraš izprati, ne le vodo iztočiti iz njih. Vsak dan moraš cvetno steblovje malo obrezali. Nekateri dajo v vodo kak prašek (aspirin, piramidon) ali soli, salmijaka. Stebla je treba otrebiti listov, ker začne listje najprej gniti v vodi. Uvele cvetice vrzi vsak dan proč, druge daj v svežo vodo. Cvetice je treba tudi skopati, jih poškropiti z vodo. V vazo devaj vsako cvetico posebej, da vsako steblo pride v vodo. Zlasti pa je treba negovati vrtnice. Njih težke glavice se brž sklonejo in pritiskajo na steblo. Ponoči položi vrtnice vodoravno, tako da so stebla v vodi in vrtnice se obdržijo še enkrat dalj, kakor če tudi ponoči pokončno stojijo v vodi. Moderni ljudje pripoznavajo tudi življenje v rožah in jih ne trgajo kar na slepo kjerkoli in cele šope. Če delaš šopke, zveži cvetice z rafijo, da se stebla ne ranijo. Če pride človek utrujen z izleta, naj da rože v veliko posodo (skledo, škaf) z vodo in šele drugo jutro jih uaj lepo uvrsti v vaze. Ali je treba na počitnice? MANUFAKTURA Šole je konec. Družine, ki bivajo vse lelo v mestu, imajo več otrok, ki so potrebni travnikov, zraka in svobode in ki vsaj količkaj denarno zmorejo, se odpravljajo na počitnice. Ker so cene za stanovanje, kopališke takse in še za to in ono v kakem izrazitem kopališču previsoke za družine srednjih slojev, se več družin odloči, da gredo kar na deželo v kako kmečko hišo, kjer dobijo za razmeroma majhen denar stanovanje in živila za lastno ceno. še zmeraj pa si mnogo meščanov predstavlja življenje na deželi preveč idilično. Polni navdušenja za deželo, se kar nočejo dati motiti od kakih nevšečnosti. Res utegne biti na deželi idilično in čudovito lepo, če traja to vzhičeno navdušenje dalj ko dva, tri dni. Žal, se pa to malokdaj primeri. Zaradi ne-prilik, ki se jim na deželi pač no moreš izogniti, stopi na mesto navdušenja kaj kmalu slaba volja in večno hudovanje zaradi tega ali onega. Zgodi se, da dežuje, pa si vendar dobre volje. Vsa blaženost pa izgine, če ni zadovoljstva v tebi! Zatorej naj sleherni meščan že prej preudari, ali mu bodo >rajske razmere« na deželi tudi za več tednov všeč in dalje naj se tudi prej prepriča, ali so v dotičnem kraju dani poglavitni pogoji za zdravo bivanje, da jma družina res kaj od počitnic! Predvsem je treba prej po-zvedeti, ali ni v bližini ali v kraju samem kakih nalezljivih otroških holerni? Če so, je treba pogodbo razdreti, pa čeprav je bila že mesec prej sklen jena I Dalje ni dobro iti na počitnice v tiste dolinske kraje, kjer je že v mraku megla. Veliko ne-prilik ti izostane, če greš v tak kraj, kjer imajo dobro pitno vodo in da je voda pri iliši ali vsaj jako blizu. Zavedati se je treba tudi prej, da je težko kuhati v kmečkih ognjiščih (pečeh) in prej se je treba dogovoriti, kako bo z drvmi, ali jih je dobiti že nasekane ali pa jih je treba sekati sproti? Zvedeti je treba, kako je s špecerijo, ali je trgovina v vasi; kako je z mesom, ali ga je dobiti vsak dan? In ah jc- dobiti zelenjavo, ker Najpotrebnejše za deklico in fanta, ko gresta na počitnice. se tudi zgodi, da niti solate ne dobiš v vasi in ne sadja, kar je treba vse naročati iz kakega trga. In kdo bo ta jkiIu opravljal? Ali kdo iz vasi. ali kdo iz hiše, ali pa stori to kdo iz tvoje družine, kar ni vedno prijetno in marsikdaj povzroča prepir in slabo voljo! Kar je glede na sprehode: prej je Ireba zvedeti, kako je dolga pot do gozda ali do potoka, jezera in «i!i je n« tej poti kaj sc-nce m se je Mladi zakonci in število otrok Kako so vprav mladi zakonski pari važni glede na prebivalstvo države, dokazujejo številke o rojstvu otrok. Pri presoji raznih zvez, ki so med višino števila otrok in starosti poročene žene, se je izkazalo, da je tudi dandanes število otrok tem večje, čim mlajša ženska se poroči, čeprav nima tu besede le doba zmožnosti za porode, marveč je tudi hotenje, želja in veselje po otrocih večje, kar je seveda razumljivo Žalostno je le to, da se more tako malo mladih ljudi poročiti, ker ni služb in ne zadostnih plač za vzdrževanje družine v mladih letih. Mlad uradnik ima 1200 din, ali celo 800—1000 din plače. Kako naj se oženi? Iz kuhinje v kuhinjo Cešnjev kompot in liker Izbereš lepe višnje in le malo obrežeš peclje. V srednje velike kozarce daš do tri četrtine visoko češenj in v vsak kozarec po pet raztolčonih češnjevih koščic. Medtem skuhaš pol litra vode s 60 dkg sladkorja, pustiš, da se skladi in primešaš tri osminke litra špirita ali konjaka iu izliješ to v kozarcc na češnje. Potem zavežeš kozarce s stanijolom in še s pergamentom. Do božiča dobiš iz tega krasen, dehteč češnjev liker, ki ga precediš in daš v steklenice. Češnje pa lahko takoj daš na mizo. Češnjevi cmoki iz sirovega testa Ti so tako dobri, da se morejo kosati z vsako torto, le žal, je zelo malo kuharic, ki bi jih znale pripraviti. — Pol kilograma dobrega, svežega sira (dobimo ga na trgu na stojnici) denemo v skledo, dodamo 3 cela jajca, košček presnega masla, žličko soli in to zmes 5 minut dobro meSamo. Nato dodamo tričetrt kilograma presejane moke in testo dobro mešamo, nato ga denemo nn desko in gne-temo testo toliko časa, da je popolnoma gladko, kar traja 15 minut. Če je preuiehko, dodamo še moke; testo mora biti bolj trdo in ne mehko. Nato ga razvaljamo na tričetrt cm, zrežemo na štirioglate krpe, v vsako krpo denemo 6 češenj (tudi s koščico), lepo jih oblikujemo in kuhamo v slanem vrelem kropu, v velikem, prostornem loncu 10—12 minul. Potem jih precedimo, polijemo z razbeljenim presnim maslom ter polresemo s cimolom, sladkornim prahom tor s prepraženimi drobtinicami (na maslu). Iz te količine dobiš -10—43 lepih cmočkov. l/ii / m i >Alt ta vaš uspavalni prašek tudi res učinkuje?« >Kar poglejte! K vsaki škatlici praška prodam tudi budilko! < Kolač s češnjami Pol kilograma bole, presejane moke denemo v skledo, dodamo 2 ja jci, 15 di počitnicah največ dela, kdaj kak voz na razpolago! Vse je treba dobro premisliti in preudaritll Tudi to, da so vsake počitnice drage, tudi najskromnejše, če hočeš, da so otroci siti in da jim počitnice res kaj zaležejo! Rekli bi pa, dn nam, iz naših mest, ni neobhodno potrebno hoditi na počitnice za dalj časa! Najpripravncjši so eno-dnevni iletl; nnjprikladnejša so pota na bližnje hribe, tako da smo zvečer doma in so otroci v svojih posteljah. Glede na morje je zdaj nova moda pri nas, da tja zahajamo. Pa otroci navadno več trpijo — zaradi komarjev, vročine, nenavajeno hrane — da pridejo bolj izčrpani domov in je vsa družina vesela, ko je spet doma. — Za ugodne, zares lepe, vesele počitnice je treba denarja in spet denarja, denarja tako, da ne preštevaš dinarjev in te ne zaskeli v srcu, ko kupiš to in ono! Tega pa nimamo. Zato je bolje, da smo doma in hodimo na Izlete, za kar jemljimo s seboj hrano in se zvečer tem bolje najejmo — magari le krompirja, kislega inleka. fižola! Bolje je, ker je iz domače kuhe, ko pa drugje, da nam ob koncu počitnic otroci zbolel Že marsikatera mati jo rekla: »Zdravi so šli na počitnice, domov so p« vsi uului vrnili !c nasveti Redovniški poklic. A. V. O. Splošna pojasnila glede redovniškega poklica vam bo najlažje dal domači župnik; podrobnosti boste pa zvedeli pri predstojništvu dotičnega reda. Nehvaležni bratje. S. K. Skozi 7 let ste delali na posestvu bratov svojega moža, kateri je bil v Ameriki. Ko se je mož vrnil iz Amerike, je bilo posestvo bratov tako zadolženo, da bi prišlo na dražbo, da ni vaš mož bratom dal 200.000 din. Sedaj je mož umrl. Njegovi bratje pa so vas brez odpravnine odpravili s posestva. Vprašate, kako bi dosegli svojo pravico. — Odločilno je, pod kakšnimi pogoji in s kakiin namenom ste delali na posestvu. Ce ni bilo vaše delo mišljeno kot za-stonjsko, lahko tožite lastnike posestva za povračilo iz naslova obogatitve. Ravno tako je odločilno, zakaj in kako je vaš mož svojim bratom dal 200 tisoč dinarjev. Ce je to bilo mišljeno kot posojilo, lahko dediči vašega moža, to ste vi in vaši otroci, zahtevate povračilo tega denarja. Svetujemo vam, da si preskrbite ubožno spričevalo in pri domačem sodišču zaprosite, da se vam postavi advokat kot zastopnik revne, ker boste v morebitni pravdi, radi visokega zneska itak morali imeti advokata kot zastopnika. Zakonolomstvo. R. L. K. Žena vas vara. Radi otrok ločitve zakona ne marate. Hočete pa, da bo zapeljivec kaznovan in da boste imeli mir pred njim. — Tekom treh mesecev, odkar ste zvedeli za prešuštvo žene, morate ovaditi ženo in zapeljiv-ca radi kazenskega pregona. Ce boste mogli prešuštvo dokazati, bosta oba kaznovana in sicer z zaporom tudi do enega leta. Ce bi pa tožbo zoper ženo umaknili, potem bi sodišče moralo ustaviti postopanje tudi zoper zapeljivca žene. Ni pa sodišče primorano za oba dela izreči enako kazen. Lahko ženo milejše sodi kot zapeljivca in pa tudi obratno. Vse to zavisi od raznih olajševalnih okol-nosti, ki jih mora sodišče pri izreku sodbe upoštevati. Pred leti kupljen pletilni stroj. V. K. R. Ce vam je brat posodil 1500 din zato, da ste se izučili v pletilstvu in kupili pletilni stroj, mu morate sposojeni denar pač vrniti, ne glede na to, da vam pletilstvo nič ne donaša. Ce pristane brat na to, mu lahko daste na račun dolga stari stroj, če pa noče, mu ga ne morete vsiliti. Skušajte raje sami pod roko prodati stroj. Ce bi prišlo do sodne prodaje stroja, bi bil izkupiček malenkosten, ker v vašem kraju ne bi bilo kupcev, ki bi dražili in bi verjetno ne dosegli več kot tretjino cenilne vrednosti. — ^ Odstop od poroke. V. K. R. — Ce se je dekle premislila in po 10 mesecih znanja z vami drugega fanta izbrala, s katerim se namerava poročiti, vi tega ne morete preprečiti, niti je ne morete prisiliti, da se pOroči z vami. Tudi ne morete dekleta tožiti radi prevare, niti radi tega, da ste kakor pravite, s tem zgubili na ugledu. Preden se dva zvežeta za celo življenje, je pač potrebno, da se poprej medseboj spoznata in če nista za skupaj, da gresta narazen. Tudi ne morete zahtevati od dekleta, da vam povrne škodo, ker ste jo ob nedeljah peljali v gostilne. Ce sami niste zakrivili razdora, lahko od dekleta zahtevate povračilo resnične škode, ki jo imate radi njenega odstopa od poroke: n. pr. da ste si nabavili pohištvo, ki ga kot samec ne bo6te rabili itd. Dediščina. N. N. Oče, vdovec z eno hčerko, se je poročil v drugič in sta z ženo vsak do polovice lastnika posestva. Iz drugega zakona so trije otroci. Oba, oče in žena, sta izročila vsak svojo polovico posestva sinu. Oče je kmalu nato umrl. Kakšno pravico ima hčerka iz prvega zakona. — Hčerka iz prvega zakona, kakor tudi oba druga otroka iz drugega zakona imajo pravico, da zahtevajo od brata-prevzemnika izplačilo dolžnega deleža od očeta prevzetega premoženja, ki znaša za te tri otroke za vsacega po 3/ss očetovega premoženja. Zmota v proračunu. V. L. P. — Prevzeli ste neko javno delo po proračunu. Ko ste stavili ponudbo na končno vsoto, niste vsega proračuna preračunali, ker ste se zanesli, da je po nastavkih pravilno izračunan in seštet. Napako o izra-čunanju končne vsote je. ugotovila nadzorna oblast šele pri obračunu izvršenega dela in je končna vsota za 1000 din večja. Vprašate, če lahko zahtevate to razliko, ki jo vam gradbeni gospodar noče izplačati. — Gre ie za računsko pomoto, ki ni vplivala na bistvo pogodbe. Gradbeni gospodar kot povzročitelj te zmote vam je dolžan dati primerno odškodnino, t. j. izplačati vam mora celo razliko po pravilnem računanju proračuna. Zapeljana. P. M. L. Brez vednosti staršev je začelo razmerje med vami in podnajemnikom, ki še študira. Obljubljal vam je zakon po končanih študijah ter vas, šele 19-letno zapeljal. Po enem letu ste opazili, da se dela napram vam popolnoma tujega in vprašate, kaj lahko napravite proti temu, da se ne bi poročil z drugo, ker vam je s tem vaše življenje uničeno. — Zapeljevanje neomadeževanih maloletnih deklic je kaznjivo z zaporom najmanj šestih mesecev do petih let. Le če se zapeljivec z zavedeno deklico oženi, se_ ne kaznuje. Preganjati se začne le na predlog oškodovane deklice. Tak predlog se mora staviti tekom 3 mesecev — od dne, ko je zapeljivec pokazal jasno svojo voljo, da vas noče več poročiti. Posvetujte se s starši, če vam kaže kazensko postopati proti »kavalirju«. Le tega bo morebitna kazen izmodrila, da bo v bodoče napram vašim lahkovernim sovrtnicam previdnejši, k zakonu ga pa ne boste mogli prisiliti. Le odškodnino boste smeli od njega zahtevati za svojo dejansko škodo, ki jo trpite. Naročena in vrnjega knjiga. I. J. D. Naročili ste knjigo proti plačilu na obroke. Knjigo ste dobili po pošti, nepriporočeno. Knjiga vam ni bila všeč in ste jo po par dneh vrnili po pošti, nepriporočeno. Založba vas sedaj terja za plačilo, na opomine pa sploh ne odgovarjate. — Naročila ne morete enostransko preklicati. Založba vas lahko toži na plačilo kupnine in vseh stroškov, ki ste jih povzročili radi neutemeljene zavrnitve pošiljke. Ko bo kupnina plačana, vam bo morala založba izročiti knjigo. ' Ce ni ženitne pogodbe... F. Z. V. Ko ste poročili vdovo-gostilničarko, ste morali vedeti, da jo boste morali kot mož preživljati, ne glede na to, če vam bo kaj po smrti zapustila ali nc. Ker ima vdova dve hčerki iz prvega zakona, bodo po smrti vdove, če bi umrla brez oporoke, trije dediči: obe hčerki do '/« zapuščine, vi pa doK. Z oporoko pa lahko vdova zapusti premoženje ko- Miiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii ODREŽITE ...................................m i odgovarja samo na vprašanja, ka- j | terim ie priložen tale odrezek | | .»Slovenec", 27. ianiia 1937 J iiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii................................................................miiiiiiiiiiiii mur hoče, le hčerkam mora zapustiti dolžni delež. Zakaj pa pred poroko niste mislili na to in napravili ženitne pogodbe? Priznanje službene dobe za penzijo. S. R. Samo na podlagi podatkov vašega uslužbenskega lista bo moglo za vas pristojno ministrstvo ugotoviti, če imate pogoje za vpokojtev in koliko let se vam ima vračunati. Vprašanje pokojnine in odmera iste se rešuje po veljavnem uradniškem zakonu. Najbolje bo, da si v tem zakonu ogledate poglavje o pokojnini, ker ne moremo vseh obširnih predpisov tukaj prepisovati. Pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine izpolnite, ko dovršite deset let, ki ste jih dejanski prebili v aktivni državni službi. Višina peuzije se izračuna po § 123 uradniškega zakona. Ker nimamo pred seboj podatkov vašega uslužbenskega lista, ne moremo izračunati niti koliko let vam bodo priznali za pokojnino, niti koliko bi sedaj ista znašala. Prošnja za priznanje vojaških let v pokojnino. B. P. Radi bi dosegli, da se vam že sedaj priznajo vojaška leta v pokojnino, čeprav ste še v aktivni državni službi. Vprašate, če kaže vložiti prošnjo. — Po § 270 uradniškega zakona se vam bo računala tam navedena vojaška služba samo za odmero pokojnine, ne pa za pridobitev pravice do pokojnine. Zato se vprašanje, katera neaktivna državna služba se vam računa za odmero pokojnine, presoja tedaj, ko se izdaja rešitev o vpokojitvi. Ker ste še v aktivni državni službi, bi bila sedanja vaša prOšnja, da se vam priznajo gotova leta vojaškega službovanja za odmero pokojnine prezgodnja in bi jo pristojno ministrstvo najbrž zavrnilo. Odškodnina za zgubljeno službo. J. S. Svoje-časno ste bili v železniški službi, iz katere pa ste bili odpuščeni. Sedaj ste brezposelni in živite v veliki bedi. Vprašate, kam bi se obrnili, da bi na stara leta dobili kakšno pomoč ali odškodnino. — O kakšni odškodnini ne more biti govora, ker ni zakona, ki bi priznaval kakšno odškodnino za odpust iz službe. V skrajnem primeru se boste morali pač obrniti na svojo domovinsko občino za podporo, ako nimate otrok, ki bi bili dolžni vas vzdrževati. Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. L. J. Z. Zavarovanje za onemoglost starost in smrt se izvaja za vse osebe, zavezane temu zavarovanju po določbah zakona o zavarovanju delavcev. Obrnite se v konkretnem primeru na okrožni urad za zavarovanje delavcev, ki bo odločil, če je vaša snažilka šolskih prostorov zavezana zavarovanju. Rešitev prošnje za poštno službo. M. Ne moremo vam povedati, če bo prošnja vašega sina, ki je prosil za poštno službo, ugodno rešena in kedaj. To je stvar poštnega ministrstva in bi edino tam mogli zvedeti, kako je s prošnjo. Dražba posestva. »Mat«. Samo pri davčni upravi lahko zveste, če vam bo dovoljeno odplačevanje davkov v obrokih. Prošnjo napišite tako, da v njej razumljivo poveste, kaj bi radi. Vloge se morajo sedaj kolkovati s kolkom za 10 din. Služba v rudniku. M. Vprašajte pri borzi dela, kateri rudnik sprejema delavce v službo in kakšne. Isto velja glede tovarn. Tam bo sin tudi dobil pojasnila glede voznih olajšav na službeno mesto. Ustavitev izvršbe. Mat. Samo na vašo obljubo, da boste dolg v kratkem plačali, sodišče ne bo ustavilo izvršbe. Zmenite se z upnikom, ki vsak čas lahko predlaga ustavitev. Sodni izvršitelj. M. Sodne izvršitelje na madžarskem pravnem področju postavlja pravosodni minister. Potrebne knjige o madžarskem izvršilnem pravu morda dobite v kakšni knjigarni v Novem Sadu ali v Subotici. Ce se bo prošnji ugo- dilo, ne vemo. Tudi ni gotovo, da bi bili sodni izvršitelji sprejeti v državno službo, ko stopi v veljavo novi zakon o izvršbi. Advokat v Belgradu. Iz razumljvih razlogov ne moremo svetovati, katerega advokata si izberite v Belgradu, kjer jih je par sto. Naslove najdete v kakšnem večjem poslovnem koledarju. Prodaja posestva. Morda boste našli kupca potom inserata v časopisih. — Ne vemo, kje boste dobili posojilo. Obrnite se na znane denarne zavode. »ProstosIed.» Vprašajte pri rudarskem glavarstvu. Otrok na Dunaju. F. K. - Nezakonski oče je dolžan plačevati vzdrževalnino za 6vojega otroka tako dolgo, dokler ni otrok v stanju, da 6am sebe vzdržuje. Ce so se premoženjske razmere očetove v teku let poslabšale, lahko oče zahteva znižanje dosedanje preživnine. Preden vložite tožbo zaradi ustavitve nadaljnega plačevanja preživnine, 6e morate 6ami prepričati, če ima otrok možnost, da bi 6e sam preživljal. Tozadevna pojasnila bo6te lahko dobili pri varstvenem sodišču, če nimate drugih stikov s 6vojim otrokom. »Denar poslan po pošti.« — Oče je hčerki obljubil določeno vsoto za doto in je ob raznih prilikah poslal denar po pošti. Hčerka ni dala o prejemu tega denarja nobenega posebnega potrdila očetu. Vprašate, če so odrezki poštnih nakaznic zadosten dokaz po smrti očetovi, da je hčerka prejela doto. — Ce bi hčerka podpisala notarsko pobotnico, da je prejela doto in da se odpoveduje dednemu deležu, f>otem ne bi mogla po očetovi smrti ničesar več zahtevati iz naslova dediščine. Ker tega ni, ima pa pravico, da po očetovi smrti zahteva od glavnega dediča dolžni delež oziroma dopolnitev istega. Tedaj bo glavni dedič s pomočjo odrezkov poštnih nakaznic lahko dokazal, koliko je hčerka že prejela dote od očeta, ker se mora vse vračunati v dolžni delež, tako da bo hčerka dobila le še razliko med dolžnim deležem in že izplačano doto. Indiskrecijska razžalitev. J. S. — Ce vam je prijatelj zaupal in dal prebrati ločitveno sodbo. |. Julij—avgust 70 — dinarjev dnevni penzion z vsemi kopališkimi taksami. Direkten vagon iz Ljubljane ob 8'00 zjutraj pride v kopališče ob 14'18 popoldne. Zahtevajte obširne prospekte od uprave Radenskega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) potem morate podrobnosti iz dejanskega stanu fe sodbe obdržati za6e. Ce pa o takih stvareh razpravljate z osebami, ki se jih ločitvena pravda prav nič ne tiče, potem vas lahko prizadete osebe tožijo radi razžaljenja časti in boste obsojeni, čeprav bi vaše navedbe bile dobesedni izreki iz sodbe. Nepotrebne skrbi. J. S .— Radi vloge, ki 6te jo pred 20 leti napisali po naročilu tožnika za 60-dišče, vas ne zadene nobena krivda. Za to vlogo odgovarja le tožnik. Dedovanje po očetu. A. S. S. — Vprašate, kako bi po vas dedovala vaša žena in otroci, če nimate niti ženitne pogodbe niti oporoke in če bi morebitni otroci iz drugega zakona vaše žene imeli enako dedno pravico do vaše zapuščine kot vaši otroci. — Ce umriete brez otrok, potem bo dedovala vašo zapuščino do polovice vaša žena, drugo polovico pa dedujejo vaši 6tarši oziroma njih potomci. Ce bo6te zapustili otroke in ženo, bodo otroci dedovali skupaj % zapuščine, žena pa eno četrtino. Ce se vaša žena v drugič poroči in bi imela otroke iz tega zakona, potem bodo dedovali po njeni smrti preživeči moževo četrtinko, vsi otroci iz prvega in drugega zakona skupaj pa % zapuščine po enakih Kmetijski nasveti Neuspeh kostne moke na travniku. I. M. S. -Letos spomladi 6te po svojem travniku potrosili razklejeno kostno moko, pa niste opazili pri košnji nikakega uspeha. Želeli bi vedeti, zakaj to umetno gnojilo ni učinkovalo. — Po vašem dopisu 6te to gnojilo raztrosili šele aprila meseca. To je za kost- no moko vsekakor prepozno. Kostna moka je gnojilo, ki vsebuje le težko raztopno fosforno kislino, ki potrebuje več časa, preden začne delovati. Zato pa ima to prednost, da je njen učinek trajen do treh let. Ce hočete imeti takojšen uspeh gnojenja s kostno moko, jo morate potrositi jx> travnikih že jeseni ali pozimi; 6f>omladi je že prepozno. Pozno trošenje je lahko tudi škodljivo, če nastopi pozneje 6uša, kajti tedaj bo več škodovala kot pa koristila. Sicer pa ni izgubljena, kajti njen učinek se bo poznal že bolj pri otavi, če bo dovolj dežja, vsekakor pa v prihodnjem letu. Očiščenje soda od olja za vino. L. H. P. - Imate sod, v katerem ste dosedaj imeli dobro jedilno olje. Radi ba ga uporabili za vino, pa ne veste, kako bi ga očistili. — Od olja zamaščen sod ni tako lahko pripraviti za vino, ker se je maščoba vsrkala v les ter ga prepojila. Sicer pa, če je bilo olje zdravo, nepokvarjeno, ne škodi vinu; toda ker 60 doge polne olja, da ne more zrak 6kozi nje, ki je potreben za zorenje vina, je tak sod primeren samo za starejša vina, ki so že dozorela. Način, kako očistiti tak sod od olja, je sledeči: Napolni se 6 toplo vodo in valja sem in tja, da se olje nabere v vodi. Ko 6e obrne veho kvišku, pride olje na vrh, tako da ga je lahko spraviti iz soda, če dolivamo toplo vodo, ki olje požene ven. Ko smo izlili to vodo z oljem, Naš domači zdravnik K. C. — V. Rdeč spuščaj po obrazu, podoben pivskemu, se vam dela pri nekem tovarniškem delu? Kako 6e znebite tega nepotrebnega »okraska«? Bržkone vam škodi prah, ko obdelujete tisto blago. Zataknite 6i obe nosnici prav na rahlo s čisto pa-volo pred delom, obraz si namažite s kakšno motno (ne svetečo se) tnažo, ki jo dobite v vsaki lekarni, z neumitimi rokami ne segajte v obraz. Posvetujte se tudi z zdravnikom, ko se vam pojavi spuščaj, če ni morda kakšna omiljena oblika šena, ki ga treba zdraviti na poseben način. J. T. — C. Ponočno trganje po nogah in gle-žnjih je bržkone v zvezi z otrpevajočim žiljem. Ce le morete, pojdite v katere domače toplice in ostanite v njih vsaj štiri tedne. Doma poskusite vroče kopeli za noge z zavrelico smrekovih vršičkov, predno greste spat, po kopeli si dajte noge hladno obliti in krepko odrgniti. Svetujem vam tudi sončenje goleni in nog. So tudi neke zdravniške maže in lekarniška zdravila, ki nadlego odganjajo. M. M. — M. Ponočne bolečine v stegnih in kolenih so tolike, da se bojiti ohromljenja, po dnevi je bolje ali celo dobro glede bolečin. Vsekakor vam svetujem zdravniški pregled, 6icer pa vam priporočam, kar je nasvetovanega v prejšnjem odgovoru, pred V6em topliško zdravljenje. A. J. — B. Stenic kako se ubranite? Najbolj hitra in varna rešitev je v — nejunaškem pobegu; če le morete, premestite bivališče. Ce pa to ne gre iz katerihkoli razlogov, dajte si stanovanje »obmr-česiti« (ali dezinfecirati). Dezinfekcija je drag, a najbolj zanesljiv način, da se zatre mrčes in njegova zalega. Seveda bi trebalo, da se vse poslopje, kjer bivate, hkrati »obmrčesi«, 6icer je uspeh kratkotrajen. Morda do6ežete, da vam hišni gospodar da napraviti to delo na svoje 6troške, če ne popolnoma, pa vsaj deloma. V vašem kraju ima priprave in osebje za lo delo mestna uprava, bržkone se pečajo s tem tudi pooblaščeni zasebni podjetniki. Ce tudi to ni izvršljivo v vaših razmerah, potem pustite, da vam gori ponoči luč v spalnici, 6eve, če ni komarjev v vašem kraju, sicer bo gorje ostalo v drugi obliki. V takih okoliščinah poskusite način, ki se je meni dobro obnašal med svetovno vojno. Nosil sem namreč ves ča6 »skapulir« posebne vrste, spredaj na prsih in zadaj na hrbtu po eno ploščato vrečico v velikosti 7X7 cm iz goste tkanine, napolnjeno z naftalino. Bival sem nekaj časa v prostoru, kjer 60 belosive uši druge sostanovalce kar spodnašale, mene pa nobena ni niti povohala. Tudi 6tenic nisem nikoli občutil. Ce vam tudi ta način ni povšečen, pa si odrgnite telo zvečer z mentolovim ali timolovim ali drugače močno dišečim cvetom ali pa si posipljite postelj z »buhačem« (mrče6nim praškom) ali pa škropite s katerim od mnogih reklamnih sredstev. Morda 6e vam niti to ne ljubi. Potem pa vam svetujem način, ki je preskusen že od prastarih časov: pustite stenicam, da se na vašem telesu znašajo po mili volji. Sčasoma postanete sam manj občutljiv za njihovo krvoločnost, pa tudi vaša kri bo čezdalje bolj zoprna, da si bodo iskale drugih žrtev. O. K. — M. Vnetje žolčnika naj zdravim na daljavo? Se prav od blizu in neposredno mi ie tako zdravljenje večkrat delalo rr.atnc preglavice. Vnetja so že sama po sebi precej različna, ker jih povzro- čajo raznovrstne bolezenske kali, njih potek je zelo različen kakor tudi izid, zakaj nekatera ozdravljajo hitro in ob vsakem zdravljenju, druga teže, pri nekaterih je celo operativno zdravljenje neuspešno. Vsekakor je velike važnosti primerna prehrana, ki pa 6e menja po 6tanju bolezni, v začetku je precej enolično omejena, kasneje širša in, ko bolezen ugaša, se polagoma približuje navadni prehrani po pameti. Koliko je razlike v vsem tem v enakem bolezenskem stanju pri raznih ljudeh! Kar prenaša ta brez škode in celo v koVist, je drugemu v kvari To velja v enaki meri za domača zdravila, ki 6em jih oni dan našteval in naj se rabijo oprezno in neprepogostoma v lažjih in umirjenih primerih žolčnikovega vnetja in nikdar po dvoje ali več zdravil hkrati! L. V. — B. Brez teka je vaš komaj petmesečni dojenček, ki je doslej lepo uspeval, tudi ko je začel dobivati umetno hrano? Ce zdravnik zares ni mogel ugotoviti nobene posebne bolezni, potem je mogoče. da otroku škodi izredna vročina pri vas. Držite otroka prav lahno odetega čim več na prostem, v senci 6eveda, ponoči imejte v spalnici vsaj eno okno na stežaj odprto, ne tisto nad otrokovo posteljo. Hrano dajajte otroku redkejšo, t. j. bolj vodeno ko doslej. Previdno in takorekoč tipaje izpre-minjajte hrano, dodajajte sadne juhe, pa tudi sveže 6adje v obliki sokov in zmečkanin. Če vse to ne pomaga, pojdite z otrokom kam letovat! Letovanje z malim otrokom bo 6eveda vam. mladi materi izven svojega doma, manj zabavno, pač pa zelo poučno za kasnejše vzrejanje otrok. I. C. — Lj. Otroška božjast če je dedna? Vaša hči je imela prvi dve leti življenja hude božjastne napade, kasneje nobenega več, zdaj jo 6nubi njen drugi bratranec (njena in njegova mati 6ta se-strični). Kaj svetu iem? Odločno odsvetujem vsak zakon med sorodniki, tudi če 60 zdravi! Vaša hči naj dobi moža, ki je sam zdrav. in iz zdrave ino-krvne (nič sorodne) družine. M G. — Lj. Krčne žile v bedrih so mnogovrstne in se različno zdravijo, navadno z dobrim uspehom. Kako je pri vas, ne morem na daljo vedeti. domnevam pa, da se vam je katera žila zamašila; zdravnikov nasvet, da dolgo počivajte z bolnim bedrom, se mi zdi v takem primeru naibolj umesten. Kako se zdravite naprej, ko je gibanje dopustno, pomenite se z zdravnikom svojega zaupanja. Ista. Naslovov za zdravnike ne dajemo načeloma. kakor ne priporočamo nobenega posebej, pač pa vse skupaj! Držite se enega m istega! A. B. — C. Sitnost vašega dedca postaja neznosna. Ni še star, pos,i "1U. ne ?redo ,slabo' k zdravniku ne mara, češ da ni bolan. Kaj počnite ž njim? Sitnosti je več vrst, neka je bolezenska — živčna ali prebavna bolezen se kaže še kako drugače. — pogostna sitnost je pivska — v gostilni veseljak, doma sitnež — in navadna sitnost ali slaba volja, ki ima več ko tri in trideset »razlogov« zase. Skoda, da ne morete v šolo k moji ženi. Kadar dobivam izbrane in všečne jedi na mizo po vrsti, vem, da se moram kakorkoli »poboljšati«. Ce tega ne morem, pa zginem z doma za toliko časa, da se mi 6toži po njem. napolnimo 6od z vrelim lugom ali sodovo zavrelico. To povzroča, da se olje spremeni v milnato 6nov, ki je v vodi topljiva. To vodo izlijemo in potem še enkrat napolnimo s sodovo raztopino. Ko smo to napravili, izpiramo sod z vročo vodo, da izlužimo z njo še ostanke luga in olja. Potem ga splahnemo z mrzlo vodo in nato ovinimo. Šele sedaj bo sod primeren za polnjenje z vinom. Klasje rži je gluho. N. G. V. - Letos je rž na vaši njivi zrasla jako visoko in bujno, klasje je pa večinoma ostalo gluho in prazno. Radi bi vedeli za vzrok temu. — Prazno klasje rži lahko povzročajo razne okoliščine. Najbolj navadna je ta, če je ob cvetenju slabo deževno vreme, ob katerem 6e rž zelo 6labo oplodi. Rž ima namreč to lastnost, da potrebuje za oplojenje cvetni prah iz tuje rastline, medtem ko 6e s prahom iz istega klaska, istega cveta le težko oplodi. Tako opazimo v letih, ko je ob cvetenju rži deževno in megleno vreme, da rž slabo plenja. Slabo zrnje in gluho klasje dobimo tudi, če je huda suša, da se zrnje ne more razviti; ali če je rž poležana; pa tudi, če je zemlja slabo gnojena. So pa tudi nekatere sorte, ki so bolj podvržene temu pojavu kakor druge. Zabranjevanje rojev. Vedeli bi radi,,k^fa} preprečiti rojenje pri nekaterih družinah, jkv-ste jim pri prevešanju podrli že zaležene matičnike. Radi bi, da bi družine brale, namesto rojile. Fr. T. - M. Vaša želja, naj bi družine rojenje opustile, se bo kaj nerada izpolnila. Ugodni čas, ko bi bife rojenje še mogoče kolikor toliko uspešno preprečiti, ste žal že zamudili. Prestavljali (z drugo ne čisto točno, vendar udomačeno besedo: prevešali) ste prepozno, vsled česar ta opravek ne bo rodil tistega uspeha, ki mu je prisojen: da namreč družino odvrne od rojilnih misli. Kakor hitro se je v družini rojilni nagon zbudil v tako močni meri, da zastavi matičnike in jih matica tudi zaleže, je boj proti rojenju skoraj brezuspešen. Ce uničite matičnike, s tem rojenja niste preprečili, ampak samo odložili. Kajti družine bodo jadrno potegnile nove matičnike in delo je bilo zastonj. Ako bi tudi te nove matičnike podrli do zadnjega, kar je pri količkaj živalni družini dokaj zamudna in negotova zadeva, boste morda končno vendarle roj preprečili, ali s tem boste imeli 6amo čisto zgubo. Zakaj družina, ki se je odločila za rojenje, kar jasno pokaže z zaleženimi mafičniki, je za normalen donos medu toliko časa nesposobna, dokler se rojilni nagon popolnoma ne poleže. Četudi 6te ji podrli matičnike, niste s tem še podrli rojilnega razpoloženja, ki povzroči, da družina vsled tega razpoloženja čaka na roj, ali kakor naši stari čebelarji pravijo »sedi na roj«, in pri tem za ta čas v znatni meri opusti dono6 medu. Svetujemo vam in V6em čebelarjem, ki se ukvarjajo 6 podiranjem matičnikov, da ta posel opustijo in pustijo, naj družine izrojijo 6 prvimi roji. Saj roj lahko vrnete recimo v medišče, spodaj pa pustite, da si izrojenec vzredi mlado matico. Ko je 6prašena, eno matico odstranite in obe družini združite. Ta postopek je naravnejši in za pridnost in donos družin vsekakor boljši, kakor podiranje matičnikov. Razume se, da vse povedano velja le za panje s premičnim notranjim ustrojem. V katerem času se mlada matica spraši? — I. K. V. P. Redno 6e to zgodi kmalu, najkasneje pa v 14 dneh po odhodu zadnjega roja. Ako po preteku tega časa še ni nove zalege v panju z mlado matico, je treba pozorno zasledovati tako družino. Lahko se je matica na prahi zgubila, morda je za izlet nesposobna ali je kakšen drug zadržek, da se mladica ne oplemeni. Po preteku enega meseca je skrajni čas. da se ne6prašena matica odstrani, ker ni več upanja, da bi 6e oplemenila. Družini se doda ali nova še nesprašena matica, ki jo rada sprejme, ali pa v kletki in previdno že 6prašena matica, ki ji sprejem ni tako zagotovljen. •■(_H, . stavim, da imam prav!« »Jaz pa denarnico.« »Ki je prazna!« »Enako za enako, dragi moj!« S kroglo v srcu Gozdarski in vodni nadzornik Colin Cooper je bil še precej mlad in lepe postave, širokih pleč in krepkih pesti. Slal je pred svojim šotorom in si je raztresenih misli gladil gube svoje obleke iz surove 6vile. »Ce pomislim, da sem sprejel to službo samo zato, da mi ne bi bilo treba ne sprejemati ne delati obiskov...«, je nejevoljno zaitir-mral in se nevšečno ozrl na svečano pogrnjeno mizo. Ne le to, da je moral odstopiti svoj buugalov s tremi prostori svojemu predstojniku Rodu llu-skinsonu, ampak je moral tudi privoliti, da bo nocoj z njim iti njegovo gospo večerjal. »Jutri zarana bova z žend spet odpotovala« mu je rekel Huskinson z oblastnim naglasom. »V pokrajino Mamila Sas.« j »Trikratni tepec,« je zabrundal Colin predse, ko se je spomnil tega pogovora. Ali more človek z žensko potovati v pokrajino Manula Sal! Kaj stari ni vedel, kar . vedo vsi tod okrog, da je neki blazni vojak zbežal v džunglo in da vsakomur, ki se mu približa, prereže vrat? »Seveda nisem tega povedal ženi,« je bil Huskinson nadušljivo hropeče pripomnil. »Veste, Cooper, ženske se vsake sence ustrašijo!« .,..,., . ■ Colin je šel po mali jasi, ki je bila med njegovim šotorom in bungalovom. Medtem ko se je bungalovu počasi bližal, je zagledal jako m ado žensko ki je sedela na verandi na pletenem stolu. Kako se je začudil, ko je v njej spoznal ženo svojega predstojnika! ... Shellev Huskinsonova je bila majhna in izredno nežna. Vendar je bila bolj žilava, kot bi človek pričakoval po njenem videzu. V svoji beli kaki-obleki in v visokih usnjatih škornjih je mogla ko nič prehoditi po dvajset kilometrov na dan. — A nocot je bila oblečena v lahko muslinasto obleko, ki je bila v njej videti še bolj nežna. Pernato plave lase je imela razčeeane na preco, v zatilnikii 5,3 ^kifnibii še nikoli videt, je občutil nekako morečo plahost in zaeno zeljo, da b. bil " ov vtis dober. »Dober večer, gospa.« »Dober večer, Colin.« Mlada gospa je z ljubicm nasmehom pokazala na mizico z liker,.., Sve'1* b-č svetilke ji je objemala glavo z zlatim sijem. — a„ mož ne bo preveč točen.« nasm^om l»kazala na mizico z likerjL Svetla luč 6vetilke^r jeobjemala glavo z zlatim sijem. »Bojim se da mol mož ne bo preveč točen.« Zdajd je bilo slišati Huskinsona kako se je zadirSo usajal na slugo, ker ni bila srajca po vseh pravilih zlikana. Mlada gospa je zardela in začela hitro govoriti o tem in onem. Slednjič je ukazala sluz.ncadi naj pazi, da bodo jedila gorka in jih naj dajo na mizo šele tedaj, ko bo gospod prišel. čez po! ure se je slednjič pojavil Rod Huskinson Bil je visoke, malo debelusaste ras i, ime je rdeča lica1 in dvojno brado, šest in dvajset et e bil starejši ko žena. Pred petimi leti se je bila 17 letna She!ley omožila z njim. ker so ji laskale ^Tu^n if^per sla na kratko pozdravila druz drugega, nato je Huskinson zadircno vprašal. »Kdaj bo pa vendar kaj na mizo prišlo?« »Takoj,« je Shelley kratko odvrnila. »Juho zc ne6°coopcr< ki ie skrivši mofril m,ado žcno' 'e opazil nemiren izraz na njenem obrazu. »Ali bi šilce, Cooper?« J.Ki»HV3la.« Colin ni hotel večerje še bolj za-vm^tTbftfea, nilada gospa se mtl je smi.tila. Zato se je usedel z njo vred za mizo na jasi. Dobrih pet minut je trajalo, preden je prisede! še Koa, počasi srebal svoj ' cočktail. Pokueil Ti je stala že prej na mizi; Odrini je krožnik in dejal: »Juha je mrzla. Take ne jem. Ti dobro veš, čc juha ne pride vroča na mizo, mi jc vsa večerja pokvarjena.« 1 Shelleyine oči so se zasolzile. Kazalo je. da se nima več v oblasti in Colin se je od minute do Ste bal, kdaj bo zaihtela Videt, ,e b.lo da jc slutila njegovo simpatijo do sebe ker se je proseče ozrla van . Se nikoli ni videl Cooper v kakem pogledu toliko groze, toliko prikritega gorja Naglo se je začel kar na slepo pogovarja , f njo. Ona ga e hvaležna in srečna pogledala »Saj vi nič ne pijete, Cooper,« je zahropel Huskinson. »Hvala; nisem vajeti.« ir . ... n, jaz pa rad pijem.«. Ko jo jedh je bil " " ' ,p nerazločno in jezi »laz pa sem, j— — r-, . ., sadje mu je bil obraz že temnordec in govoril je nerazločno in jezik se mu jc zapleta . »Jutri poj-dm v džunglo na lov. Ondi sc potika neki blaznež Upam. da ga dobim na muho« . SheHey%e je zgrozila: »Blaznež? Kaj pa to 'X>m»To je biodnež A moka, golobica moja... Oborožen je z nožem in slehernemu prereže vrat I oda - golobica moja nikar ne imej upanja, da bo njegova bodoča žrtev — tvoj ljubi moz — stari Rod je še trden ko skala!« Colin je opazoval to človeško razvalino. Huskinson je bil svoj čas baje jako Pleten fant m si je v vojni radi svoje hrabrosti pridobil ve- Hk°Shfi' se je obrnila h Coopru Vsa prestrašena z roko na vratu, ko da že zdaj občuti široko', zakrivljeno klino noža-kukrija, je vprašala: »Kaj pa veste o tem blodnezu?« »Mislim, da so ga že ujeli,« je odvrnil Cooper. »Saj mi boš dal samokres, Rod. kajne?« v Colin je koj uganil, da je zato izrekla to zeljo vpričo njega, da bi jo njen mož rajši izpolnil. Videl je da je bila že na koncu svojih moči. da je bila že vsa razrahljana od neprestanega premagovanja, da ne bi ljudje zvedeli, kakšno peklensko življenje živi jioleg lega moža. »Samokres?« je vzkliknil Huskinson. »Se na mar mi ne pride, golobica moja. lahko bi j>nšla v izkušnjavo...; toda tvoj stari stoji ko skala! Trden in zdrav je prišel iz najnevarnejših položajev vojne Ali hočete videti moje brazgotine. Cooper?« Začel si jc odpenjati suknjič. Mlada žena je hitro vstala. . »Kavo bomo jiili na verandi. Cooper!« Ta jc Sel za njo in ji liho dejal: »Jaz vam bom posodi! samokres.« »O, Colin!« . cu ,, . Cez dve minuti je stisnil orožje v Shelleyino roko in je zašepetal: ... »Naglo vam bom razlozil. kako je treba ravnati ? njim.« S hrbtom |>roti mizi ji je na kratko vse pojasnil. Bližina te lejie ženske, vonj, ki jc izhajal z nje, vse ga je popolnoma zmedlo. Zjutraj sta se Huskinsonova odpravila na pot. Nekaj kamel in slon so nosili prtljago. Colin. ki je bil drugi dan tudi namenjen na pot se m preselil v bupgalov, ampak je rajši ostal v šo oru Dan mu je počasi potekal; sočutno je mislil na Shellev Sredi noči ga je nekaj zbudilo, da je prestrašen planil kvišku. Natančno jc čutil, kako ee nekdo bliža šotoru Skočil je na tla, pograbil puško vzel svetilko v levico in najeto čakal. Ko se je zastor odmaknil, je posvetil v odprtino. Shel ey je stala ondi. Bila je bosa in v prasni, raztrgani obleki. »iSHciicv' ^ »Colin,« jc medlo zavzdihnila in iztegnila roke v praznino. Hitro jc priskočil Colin in jo še pravočasno ujel v naročje in jo odnesel na ležišče. Zdaj jc tudi zapazil, da ima Shelley otekle in krvave noge; iznul ji je rane iu jih obvezal. Slednjič se jc Shelley zavedela in je jecljaje pripovedovala: »Rod je našel samokres, ki ste mi ga vi posodili. Kar pobesnel je, vzel mi ga je in izstrelil vse naboje. Nenadoma sva zaslišala kričanje. Bil je oni blaznež. Prav nič ni bil podoben človeku, bil je ko divja zver. Rod se jc, kakršen je bil, brez orožja in najx>l slečen, ker sva hotela pravkar iti spat, vrgel na blazneža. Divje sta se borila in se odmaknila z jase, kjer je bil naš šotor, na rob džungle. Mahoma 6c jc Rod ko mrtva gmota sesedel v naročje blazneža. Vsa trda od strahu seni bila priča boju. Zdaj 6em zbežala v noč iti sem nevede našla p>ot do vas. Tudi elnžinčad se je razkropila na v6e kraje.« Ko je Shellev umolknila, ji je Colin pobožal drhteče roke. Potein je dejal: »Takoj grem pogle- dat. Vi ostanite tu v varstvu mojih zvestih slug.« * Ko se je začelo daniti, je dospel Colin na jaso. Rodovo truplo je ležalo v travi. Bilo je skoraj golo in Strahovito izmaličeno. Colin se je sklonil in ie videl, da je bil njegov vrat nedotaknjen. Bržkone je norec to pot spremenil svoj način ubijanja. Colin si je pozorno ogledoval truplo, ki so ga bile divje zveri že skoraj raztrgale. In mahoma je nekaj strašnega odkril: v srcu je tičala krogla, krogla samokresa nemške tvrdke, takega izvora, kakršen je bil oni Colinov samokres! Omahni! je. Počasi je prodirala vanj strahotna resničnost. Skušal je Shellevino dejanje opravičiti, omiliti. Skušal ji je odpustiti. A spreletelo ga je ko led, ko se je spomnil laži, ki mu jih je nafvezila Shelley. Slednjič se je streznil, hladnokrvno pre-rezal mrtvecu vrat, kakor da bi to storil blaznež in vzel kroglo iz srca, da bi jo kasneje kje zakopal. Potem je skrbno preiskal šotor, našel je svoj, zares izstreljeni samokres in ga je dal v žep. Nato je šel nazaj. Ko je stopil k Shelley v šolor, je ime! Ird in neprodiren obraz. »Colin!« Z iztegnjenimi rokami mu je prišla She!ley naproti. Očividno ic pričakovala tolažilnih. nežnih besed. Colin pa je le dejal: »Poskrbel bom, da boste mogli koj odtod. Vaš mož je mrtev. Blaznež ga je umoril. Mislim pa, da bo še preiskava, gospa lluskinsova.« I a priimek jc vplival na Shellcy ko udarec v obraz. Za korak jc odstopila. Besede so ji silile na dan, vendar jih ni izgovorila. * I o je bilo vse. Pri obravnavi sla se sjiet sesla. A Colin je le izpovedal, kar je bil vprašan in je nato koj odšel. Colin in Slielley sta bila edini priči. Služinčad je brc/, sledu izginila. Bržkone so se bali kazni, ker so svoje gosjx>darje v nevarnosti zapustili. Potem se je nilada vdova vrnila na Angleško. Coo|ier ni niti skušal videli jo. Pozabiti jc pa le ni inogel. * Sredi vročega poletja so Coopra. poslali na planoto in ondi je včasih šel v klub. Nekega dne mu je dr. Wilson dejal: »Slednjič so blazneža ujeli, a žal, niso mogli ničesar zvedeti od njega. Zakaj, glejte, dragi moj, kar -e tiče njegovega poslednjega zločina, sem si napravil svoje mnenje. Ne verjamem, da bi bil blaznež prereza! vra* Huskinsomi Prepričan 6em, da je umrl od krogle.« Colin jc čutil, kako ga mrzla roka grabi za 6rce. Vendar se mu je posrečilo, da jc nedolžno vprašal: »Od krogle, doktor? Kaj pa hočete reči s tem?« Doktor Wil6on je kasneje povedal, da ni mogel razumeti Cooprovega vedenja. Zakaj, mladi mož je bil tedaj, ko mu je razložil svoje mnenje, ves po-bledel, planil jc k telefonu, vzel dopust, ki ga je bil vjirav še prejšnji dan odklonil in se na nos na vrat odj>eljal na Angleško. Iii dr. Witeonovo mnenje? Povedal je bil Coopru: »Huskinson se je večno bahal kako je močan in zdrav, a le zato, da bi potlačil strah, ki je bil v njem. Se z vojne je imel v 6rčni mišici nemško kroglo. In sicer na takem nevarnem kraju, da je ni bilo moči odstraniti. Nikoli ni govoril o tem, ker bi bil sam rad jjozabil na to. Ko smo našli njegovo truplo, je bilo. žal, tako razmesarjeno, da se nisem mogel uveljavili s svojo teorijo. A kakor veste, je njegova žena izpovedala, da se je njen mož izuenada sesedel v naročju blazneža. Zato sem prepričan, da je krogla radi borbe z norcem, predrla steno mišice iu zdrknila v srce Huskinsona.« (Norali Burke.) Meščan iz Pariza (K svetovni razstavi v Parizu.) Čc pomislimo na druge velemeščane, na Lon-dončane, Berlinčane, ne moremo reči drugače, ko da so se ti ljudje popolnoma odtujili od prirodc in živijo neprirodno v svojih »kamnitih pustinjah«. Pariz pa ne vpliva tako na meščane; Parižani so s 6vojini vsakdanjim, snežnobelini kruhom, z okusnim. plemenitim vinom, z različnimi vrstami rib, školjk in polžev, z nežno solato, zelenjavo in soč-natim 6adjem na čudovit in preprost način spojeni z morjem in s hribi, z njivami in s travniki, j>rav zato, ker si znajo te darove tako izborno pripraviti.in jih uživati. Potrgani sadeži so z domišljijo še enkrat ustvarjeni, preden jih pojedo. To razmerje do prirode pa ni prav nič tako grobo in preprosto, kakor se na videz dozdeva, posebno še, ker je treba gledati na lo kot na veliko razmerje Parižana do narave. Vino ni samo pijača; je soncc južnih piokrajin. In kruh, ki ga prigrizujejo pri jedi. je kruh Francije. Ta naravnost antična fantazija, ki je zmeraj obrzdana s francoskimi mejami in latinskim redom, razodeva skrivnost zemlje in letnih ča6ov kot ustvarjajoča domišljija. Pohod skozi pariške tržnice zarana zujtraj, ti pokaže, kako je trgovstvo in domišljija ena sama celota. In prav tako tudi v Parizu živijo življenje. Malo je prostora za hrepenenje, ker je v6e že v sebi izpolnjeno, a nikoli pa ne pomeni grobe 6itosti. Noben meščan ni znal prirode tako privesti v mesto kot Parižan. Ce bi človek bolel napisati o njem kako sociologijo, bi moral izvajati umetnostne in zgodovinske [Dodatke iz kuharsko poveličane prirodne izkušnje. Zato je pa tudi resnično, da ni moči govoriti zgolj o meščanstvu, ker je to. meščanstvo vtelešeno v pariškem delavcu in obrtniku prav tako, kakor v učenjaku, veletrgovcu in bančniku. Različna je le stopnja, ne pa bistvo načina življenja. Brez dvoma je sedanji Pariz — in le o tem govorimo — večinoma poameričaujen; toda Parižan niti najmanj ne diši po ameriško. Poteka dneva mu ne ureja ura, ampak ritem živečega življenja, ki ga spet ureja in oblikuje družina. Družina ima tukaj še vedno neskaljeni, očetovsko - materinski jiomen. ki črpa svojo trdnost iz morale. Morala in državna postava, te dve strani pravne zavesti latinskega izvora, sj>adata skupaj in obsegata mali krog: oče, mati. otrok, — in velikega: ljudstvo in narod. Ta odlična državotvornost, ki ni ožarjena 6 kakšnimi posebnimi žrtvami, vendar sc izraža z mnogimi dejanji, ni Ic kaka zaukazana zunanjost, marveč je strastno doživeta resničnost, pa bodi v planiteči luči ali pa v zabrisani temini raznih političnih strank. Toda država časih popolnoma izgine izpred oči pariškega meščana; kar porazdiši se. če se preveč zajedljivo vede. Le če sta si država in družina v ravnotežju, moreš s pariškim meščanom govoriti o državi, a tedaj tudi le o francoski državi. To ravnotežje je doseženo vedno le takrat, če državni zakon ustreza morali družine. Ta mehanika daje dragoceno varščino spričo lega. da bi komunizem naletel na najhujši, ker najbolj naravni odpor, če bi skušal vzeti v Franciji državo v roke. Meščan iz Pariza rad in vztrajno jioliti-kuje. A te politike ne uganja radi oblasti in oblast-nosli, marveč radi svoje družine, zakaj družina mu je s|ilošni temelj za tisto, kar se mu zdi še bolj odločilno ko država — in to je: družba. Vprav pariški meščan misli in čuvstvujc iz trojice: družina — družba — država. A slabo bi razumeli Parižana. če bi trdili, da mu je višek te Irojice država, kakor mu tudi nje temelj ni kar tako družina. Tako mnenje bi se bližalo našemu ali angleškemu pojmovanju in bilo povsem nefrancosko in predvsem — nepristransko. Nikakor — država je postavljena na vmesno kraljestvo, na družbo in prav tako živi družina proti tej sredini. V njej se srečata država in družina; v njej postane država šele stvarna, tako rekoč vidna in družina jc šele tu vladajoča. Tudi tu se spet izraža — kakor žc prej v razmerju Parižana do prirode — svojevrstna prepletenost, ki ne stremi po nevidnem, marveč hoče imeti stvarnost in resnično življenjsko možnost. Ali če se hočemo izraziti drugače: z državo se ne da govoriti, dokler je lc zunanjost, zunanji obod. Šele v družbi. j>a naj se Ivori kjerkoli. je moči sjioznati v zahtevah države, kar jc človeškega, pa bodi to v skromni meščanski družini ali v kavarni ali v sijajnih salonih. Družba lorei tu nc pomeni tistega ko angleška »society«, ker la ni meščanska kakor v Parizu. Politično-družabni in družinsko državni svet Francoza se v pariškem meščanu najrazločnejše izraža. Iz prazdravega, daleč naokoli s kuhinjo in kuharsko umetnostjo določenega razmerja Parižana do |)rirode in dalje iz zaveslno pridržanega mišljenja, ki ga zavzema na ploščadi družbe spričo države, ee že izraža znak žilave vztrajnosti na rodni grudi, dasi je živahne nravi in čim gibčnejši. On pusti da se mu dogodki približajo, vendar ni ne brezbrižen niti malenkostno top. Na daljša potovanja se skoraj ne odpravi, predvsem ne jiozna potovanja zaradi potovanja samega. Če se poleli odpravi na deželo in opusti za čas kupčijo in poklic. ne slori tega prav za prav zato, da bi po povratku bolje prenašal pariški Irušč in bi izenačil mesto z deželo. Marveč gre na počitnice zalo, »Gospod doktor, psiček je bolan...« »Dobro. Slecite se .. .< da bi okrepil svojo meščansko zavest, ki jc zaeno nacionalna in pariška. Ta zavest se skoraj krije s pojmovanjem vprav po epikurejsko vzete človeške časti. Zatorej nc pobegne iz velemesta zaradi izboljšanja živcev ko drugi velemestni ljudje, ampak gre iz njega na sprehod, da pride vanj spet na sprehod. Čeprav ne smemo tega sprehoda razumeti dobesedno, mu vendar ne »imponirajo« ek-spresni vlaki tako kakor Berlinčanu in I.ondončanu. Parižan ne opeva tehniškega napredka, a svoj avto, če ga ima! — in tedaj ga ima iz tretje in čelrte roke! — pozna prav natančno in ga zna tako voditi ko Berlinčan in Londončan. Na felefon in telefoniranje zato ne da dosti, ker mu ne daje nobenega ozračja in mu to jako cenjeno ozračje prav občutno kvari in moli. Tu moramo pripomniti, da Parižanovega ozračja ne smemo zamenjati z la godnostjo ali celo s sentimentalnostjo. Čeprav ni zmeraj visoko-duliovne barve, pa vendarle izhaja iz duhovnosti in podrhteva vmes med duhovitostjo, razumnostjo in večkrat tudi med cinizmom. Mogoče je bolje, če rečemo namesto ozračje — fluid—, da bolje označimo zmes duhovnega in čutnega, gibnega in kritičnega za izrazito pariško lastnost. Spel in spet slišimo, da je pristni Parižan tudi skop. Če žc hočemo imenovali gospodarsko naravo Parižana s to besedo, moramo pa tudi fio-misliti, da je v Parizu nekoč besnela francoska revolucija, zakaj, dozdeva se. da je la skopost tako rekoč podtalno z njo v zvezi. S to »veliko< revolucijo je postal Parižan to, kar jc še zdaj. Njemu je ta revolucija ko njegovo rojstvo, a zaeno ga je groza ob misli, da bi ga še kaka taka revolucija ne uničila. Zatorej mu podzavestno gredo misli iz tega zgodovinskega doživetja v najboljšo možnost, kako bi si življenje zavaroval in si ga podaljšal. To jc slišali sicer jako preprosto, a »znati živeti« ima svojo filozofijo in svojo prakso. Noben prebivalec veleme»la ni tako zaverovan v čim daljše in čim ugodnejše življenje ko Parižan. Sicer pa vsebuje skopost svojo posebno slaščico, ker daje Parižanti in zlasti Parižanki tisto lastnost, da mora napraviti iz niča — iz nežnega, ljubeznivega malega niča — »nekaj«. To je popolnoma umetniški princip, da s čim manjšimi sredstvi narediš čim več. Šivalne umelnije pariške gospodinje nujajo sijajne In ganljive dokaze. V Parizu se tvori vse v celoto, celo tako zvana skopost sc ujema s francosko revolucijo, z umetnostjo in dobrim gos|io-dinjstvom. T.o ustvarja življenjsko varnost In kulturno ljubkost. Govoriti o Parižanu, se pravi, braniti Pari-žanko sjiričo vseh izmaličenoeti in zmot, ki so jih mnogi ne Francozi zanesli v svet. ker zamenjajo »Pariž.anko« s pariško meščanko, materjo, ženo in gospodinjo Ta obramba se mora vršiti zaeno ■> pariškim meščanom, ki za svojo ženo živi in čc bi bilo treba dasi bolj nerad -- tudi umrje. Pa-rižanka sc tiho veseli življenja in ie jako moralna. Ona je srce družine in varuhinja Francije. Trpkost narodnih pesmi sc veže v njej z gracijozno častitljivostjo. (G. ||. Theunissen.) Hiša brez srca Kraj vaškega liga jc stala cnonadstropna hiša, edina, ki je imela z eternitoni krito streho, balkon in strelovod. Njena okna niso bila nikoli siva od prahu, medokenske blazine so bile vedno bele ko snes;. Poleti pa so stali na policah zeleni zabojčki, zvrhani rdečega in plamlečega cvetja, ki se je usi-p;ilo po zidu nizdol. Zares, zdravnikova hiša je bila v ponos vasi. Človek je bil kar vesel, če jc smel v lo hišo in si ogledati tudi znotraj vse tiste krasote in jih vdihavati in tako rekoč pokušali. Le nekdo ni gledal tc hiše niti poželjivo uili občudujoče: lo je bi! župnik. Ce. so jo drugi na |)o!na us:a hvalili, sc je večkrat zgodilo, da jc resno in mirno izrekel en sam majhen stavek: »To je hiša brez srca.« Niso ga razumeli. Hiša brez srca? Neumnost! Kako pa naj bi kaka hiša sploh imela srce? In če bi ga — kaj pa naj bi bilo listo srcc? Denar? Tega jc imel doktor več kot preveč, ker se jc bil bogato oženil Ali ljubezen? Naj bi župnik Ic kdaj pogledal v njih sobe! Nikoli prepira nc prerekanja. Doktorica ni bila kaka silnica in doklor ni bil surovež. Ljubezen tudi ta jc bila v hiši. Ce je pa župnik rekel »srce«, pa jc s leni mislil otroka*, potem mu tudi ni bilo Ireba dolgo čakati, zakaj doktorjeva gospa bo mati čez manj tednov, kolikor ima prstov na roki. Ali nima mogoče kar dveh src ta liiša? Bopati so bili nejevoljni radi župnikovih besed. ■Nevoščljiv jima ie,« so dejali. »Izmišlja si nalašč/ so dodali drugi. Samo učitelju je bilo mahoma, ko da se mu je posvetilo. Dolgo je že poznal župnika in je dobro vedel, da lake besede nc izvirajo iz kake plitve bolne duše. Poznal pa je tudi doktorja in njegovo /eno in nc da bi kdaj padla beseda o teni, jc slutil prepad, ki je zijal med župnikom in zdravnikom. Ifiša brez srca .... ali jc mislil na listo srce? Doktorjev fantek jc oriše! na svet. Vsa vas jc bila vesela otročiča. Rekli so mu mali doklorčck-. In krčmar jc šc tistega dne dejal župniku: No. ali bo zdaj hiša imela srce?« »Se ne. še ne.« >Tak bo šc zmeraj hiša brez srca? Žalostno jc stari gospod jioglcdal krepkega moža. ki mu je jeza kar puhtela iz oči. Sc zmeraj.« Tedaj ic krčmar zaloputnil vrata pred njim. Cez štirinajst dni. ko ie bila mlada gos|ia žc iz postelje, so malega doktorčka priglasili za krst. »upnikovo obličje ^.c ie zasvetilo, plamen se je vnel na njem. to|icl in močan tn potrpežljiv plamen, kakršen jc plamen medenoriimcnc sveče. Potem je vzel iz pisalnika škatlico in jc odšel k učitelju. Slišal sem, da boste Vi za bolra. Nc bodite hudi, čc vas vprašam, kaj bosle fantku dali za krstno darilo?« »Nc veni, kako jima bo všeč, a čutil sem, da moram 'o dati I.ejlc. gos|x>d župnik, vam bo že všeč, a doktorju? Ne vem.« Odprl jc škatlico in vzel iz papirja križec iz ebnovine. Na motnem lesu je bilo slonokoščeno telo Križancga »Lej ga, kako pa, da ste sc lega spomnili?« Hropeče. plamteče in 6 povzdigom jc planilo v|ira-šanje iz župnika. »V vsej hiši ni niti enega Bogca; čc jima ga bo f anlek prinesel, ga vendar nc bosta ven vrgla?« »To vam je pa sam Kristus dal 10 misel! In glejte, zdaj vam lahko poveni: tega srca jc iic-dostajo tej hiši, |irav tega! In če bi ga vi ne imeli za darilo, bi ga bil vam jaz dal. Tu ga vidite.« Potegnil je škatlico i/. že|>a in jo odprl. Križ jc bil v njej. Drug drugemu sta segla v roke in jo stisnila. Razumela sla sc. Po dnevu krsta jc prišel učitelj k župniku. Oči so sc mu kar iskrile. Ze visi! Visi!« Deo gratias,« jc hvaležno dejal župnik bolj sebi in Bogu ko učitelju. In nato še enkrat kot v cerkvi: »Dco grali.is « Ko jc naslednje dni spet nekdo stopi! v župnišče in dejal župniku, ko da ga hoče podražili: Lepa hišica! Kar brez vsake napake.« Tedaj sc mu usta kar niso hotela več zapreti, saj žti|>nik ni več dejal, ko zmeraj: »Toda hiša brez srca.« Nikakor; župnikov obraz sc je zasvetil ko luč in glas mu je zvenel ko pri velikonočnem evangeliju, ko je svečano in jiojočc odvrnil: Res jc. Zdaj ima pa tudi srce!« »Otročička?« »Otročiček jc žc veliko, a srce pa le šc ni.« »Kaj pa potem?« »Če vas doktor kdaj pusti v hišo. v spalnico, pa poglejte, kaj visi v kotu nad omaro: nekaj svetega, česar doslej šc ni bilo ondi: križ. To Je tisto srrc ...« Vsi, ki so to zvedeli, =o mahoma umolknili in šli molče po svojih opravkih — ta na dvorišče, oni na polje, tretji v hlev. Doma so to oovedali ženam: otroci so sprejeli to vest odprtih ust. Pri večerni molitvi jia jim je bi! tisti večer njih križ v kotu nekaj živega, drhtečeea, utripajočega, polno krvi in toplega življenja. da so začutili, kako je tiktakalo skozi sobe • ri m j j Ji fclct-u* Srce • veliko, močno, krallevsko Srcc v njih ubogih, temnili hišicah. (Maria Sccmann.) Frtaučhu Gustl ma beseda »Cak no mal, Gu6tl! Neki b te rad prašu. Ti s precej Drihten, koker sem že večkat slišu. Al te maja pa Ide za bi brihtenga, koker s u resnic. Ti boš že ve-du. Puvej ti men, kašen razloček je med amerikanskem gangsterjem in pa, recima: europej-skem? Sej mende veš, de sa gangsteri tku en čuden Ide, de čluveka kar men nč teb nč na cest napa-deja, mu lepu revolvar ke pud nus pumuleja, pol mu pa pubereja, kar glih pr nemu dubeja. No, zdej m pa puvej, če veš.« »Mejčken putrp, de jest tala reč mal bi natančen premislem. Veš tu je ena tku čudna uganka, de m še nekol u žeulejn ni naprej pršla. Aha, zdej sem ja pa že pugruntu, če se na motem. Kene, u Amerik, ke Ide nisa še tku kultiviran, koker sma mi Eurupejci, pumuleja gangsteri čluvek kar revolvar pud nus, pa mu pubereja, kar dubeja pr nemu. U fcurop pa pride gangster lepu uluden h čluvek, mu pukaže kašen paragraf, pa nazadne glih tist du-seže, koker kašen amerikansk gangster. No, al bo tu štimal?« »Kaj na bo štimal? Prou dober 6 ja pugruntu. No, zdej videm, de maja Ide prou. Ti res nis tku naumen, koker vn videš Ampak jest vem še neki druzga. Na paragrafe jest še nekol mi6lu nisem. Asten, pusluši me, pol boš pa puvedu, če nimam tud jest prou. Sej t je mende znan, de u Amerik pusadeja gangsterja kar na električen stou. Sevede, če ga dubeja. Tu t je pa mende tud znan, de je člouk prec nin, koker 6e na električen 6tou usede. Viš, u Europ pa pusadeja gangsterja kar ajnfoh na kašna zofa. Pred nega pustauja miza, na miza pa kašna fajn zakuska. S fajn zakuska pa nisa še nubenga ukul prnesel. Tu pa use sam zatu, de svet vid, kuku kultiviran sma mi Eurupejci. A na štima tud tu?« »Sej nč na rečem. Tud tu štima, kar 6e ti puvedu. Ampak jest na verjamem, de b tu na tojmu zeunike zrasl. Buh ve, ki 6 ti tu slišu? Zdej 6e pa bahaš ukul 6 soja mudrostja. Kaj misleš, de b u Europ na pusadel gangsterja glih tku na električen stou, koker u Amerik, če b mel take stole na raz-pulagajne? Al ki jih borna pa uzel? Ti moreš pu-mi6lt, de električen stoli 6a dragi, bi ket žefran. Mi Eurupejci pa še za kej druzga bi putrebenga nimama gnarja. Puglej kašne ceste sa u Europ. Usak dan berema u časupiseh ud nasreč, ke se zgudeja na eurupejskeh cestah. Amerikanci raj pu luft letaja nad Europa. koker de b 6oje autumubile tlela frderbal. Sevede, če b mel u našeh krajeh take fabrke za električne stole delat, pol b 6 jih že lohka ene par prvušil. Kene, Remec že dela use sorte stole, sam električneh ne. Jest na vem, al jih na zna, al jih pa neče delat. Če jih pa iz Amerike naručema, b pa več carina kuštala, koker sa stoli in U6i gangsteri 6kp ureden. Pa ne sam tu. Pr nas u Europ je tud elektrika predraga. Električen 6tou pa strašen velik ene elektrike pužre, preden kašen-ga gangsterja ukul prnese. Na tu je treba tud pu-misft. Tud elektrika nisa mačkene souze Jest mi-6lem, de u Europ ta narbl pameten nardema, pa gangisterje prgmah pustema. Pučas borna že še kok naprej pršil, de boma tud z gangsterjem lohka ub-rajtal. Sej sveta še na bo tku hiter konc. Saj jest mi6lem, de ga na bo. Bela kuga ja z usem šterem pregajnama, ke je ta narbl navarna za ta svet. Če se nam bo enkat pusrečel, de boma bela kuga čist pregnal, bo pa naš 6vet spet na kojn, in 6e bo z veselam spet naprej vrtiu tku, koker se šika. Zdej zaenkat pa ni nč za pumagat. Putrpima holt. Sej je še tist putrpou, ke je 6 češne padu.« »Gustl, jest na vem, kuku je tu, de gre teb sam bela kuga zmeri pu glau? Dokler boma sam sru-maki bela kuga pregajnal, bo usa naša muja za-stojn. Bugatini se nam ja u ksiht smejaja in 6 lepu natihem misija: le pregajnite bela kuga, sej ja pregajnate nam h nuc. Če ja bote uspešen pregajnal, nam na bo mogu nubeden več predpisvat kulektiuneh pugodb in pa minimalneh plač. Deluci nam boja rad garal za pet dinarčku na dan, če boja tli žiut saj tulk časa, de jih bo jetka rešila garajna. Kar u roka plunte, pa glejte de nam bote hiter bela kuga pregnal.« »No. no. Tku hedu pa spet ni, koker ti misleš. Na smeš usaka reč tku črn videt. Sej je tud še neki 6vetleh reči na svet. Puglej! Minimalne plače pu dva dinarja na ura 6a delucem že zažihrane. Zdej prideja pa še kulektiune pugod-be na vrsta. Tu je že res, de gre ta reč mal bi puča6 naprej. Naprej pa le gre. Prevelika naglast tku ni za prpuročat. Kdur preniter dela, zmeri slab nardi. »Zavle tega se na bova špeterala, sej pulitka na živi ne tebe, ne mene. Za pulitka nej 6e tist ungauja, ke maja kej ud ne. Ampak jest mislem, de z dvem dinarjem na ura tud na boma mogel bele kuge pusebn uspešen pregajnat. Lepu te pro-sem, sej se ja še tist na upaja u kozi rug ugnat, ke maja pu dva kuvača, ali pa še več, na ura.« »Tu 6e pa tku samu ud sebe za6top. Ki pa maja tak Ide sploh tulk časa, de b mi6lel na bela Kuga? Takem ldem greja use druge muhe pu glau in se nimaja časa z utrocem glave belt. En srumašk deluc pa utroke krvau putrebuje. Sej brez utrok še žiut na more z dvem dinarjem na ura, če prou dubi za dva dinarja kar šter žemle pr peke. Ub delovnekeh b biu že sit, če b tulk žemel snedu. Ub nedelah in pa ub prazenkeh b mogu pu u lft gledat. Ud gledanja u lft pa mende še ni biu nubeden sit. Viš zatu je dober, če ma en revež tudi utroke, de mu lohka pr ldeh kej nafehtaja. No, pol pa že za sila skuz pride, če nima glih preveč scrklanga želodca. Kvarterja pa tku en revež na nuca. Če sta Adam pa Eva gvirala brez kvarterja, bo ja lohka gviru tud en bog deluc. U našeh krajeh je sam tu mal naroden, ke fige na raseja Kene, Adam pa Eva sta se lepu u figuve liste zavila, pa 6ta bla dobra. Naš Ide b mogel pa kar tak ukul hodet, koker jih je Buh ustvaru. Tu pa dondons ni mu-deren. Purmanu pa reveži tud nimaja na razpu-lagajne, de b 6e 6aj tku našešmadel, koker se Indijanci našešmadja.« F. G. Kaj pravi tehnika Mlini na veter zanimajo naše čitatelje Na članek v nedeljskem »Slovencu« (9. in 16. maja t. L), ki ga nam je poslal »Strokovni klub strojnikov a. k. d. Danica, Zagreb«, so prispela številna vprašanja o nadaljnjih podrobnostih amerikan-skega tipa mlina na veter — pa tudi o naslovih firm, ki te izdelujejo. Prinašamo nekaj pojasnil istega kluba, izjavljamo pa, da uredništvo iz tehtnih razlogov ne more navajati, oz. priporočati niti domačih niti inozemskih tvornic. Ljubljana, v juniju 1937. Amerikanski mlini na veter, o katerih sino pisali v »Slovencu« 9. in 16. maja, so večkrilni mlini na veter, tako zvane »zračne turbine«. Najpogosteje srečamo dva sistema in to: Halladay-ev (starejši, ki slabše deluje) in novejši, zelo izpopolnjen Krizanica V vsak kvadratek vstavi po dve črki, ki tvorita obenem besedni zlog. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1 šahovski izraz, 4. del človeka, 6. ud družine, 8. alkoholna pijača, 11. del družine, 13. bližnja sorodnica, 16. pokrivalo, 17. poljsko orodje, 18. turški oblastnik, 19. lučna signalna priprava, 20. ribiška potrebščina, 21. jugoslovanski denar, 22. italijansko pristanišče, 23. človeška naselbina, 25. zdravilna rastlina, 26, gozdna žival, 27. jugoslovanska reka, 29. jugoslovanska reka, 31. kemična snov, 33. mizarsko orodje, 34. draga dišava, 35. slovenska reka, 36. varnostna priprava, 38. gozdna poseka, 40. gorenjski kraj, 42. jugoslovanska reka, 44. cerkvena dišava, 46. poljska rastlina, 47. del obraza, 48. vsebinski pregled, 50. leseno poslopje, 52, poljska rastlina, 54. utežna mera, 55. madžarska reka, 56. lesena posoda, 57. zakonska obljuba, 59. južnoameriška država, 61. težka ječa, 63. zakonska družica, 65. del pohištva, 67. majhen otrok, 68. oblika žuželke, 69. suha zemlja, 70. kos papirja, 71. glasbeni izraz, 72, kraj pri Litiji, 73. zoprna žival, 74. lovilna priprava, 75. albansko mesto, 76. žensko pokrivalo, 77. nočna ptica. 78. domača jed, 79. naloženo delo, 81. vršina, višina, 83. neprijeten občutek, 85. znanost, 86. ameriški otok, 87. gričevje pri Jezerskem, 89, gosposka ženska, 91. obvodna žival, 93. travnata ruša, 95. trgovski izraz, 97. slovenska reka, 98. nemško mesto, 99. državna zveza, 100. evropska državica, 102. vulkanski izmeček, 104. obsavska postaja, 106. živalska hrana, 107. težke sanje, 108. svetopisemski kraj, 110. poljsko orodje, 112. površina travnika, 114. mlaka, 116. mesečni časopis, 118. italijanski denar, 119. del ust, 120. udje izumrlega naroda, 121. telesna napaka, 122. de! kozolca, 123. afriška žival, 124. papirnato pokrivalo, 125. kuhinjska oprava, 126. odrska božiča. Navpično: 1. primorska reka. 2. živalska noga, 3 otroška bolezen, 4. domača žival, 5. poljsko orodje, 6. duhovniško opravilo, 7. albansko mesto, 8. mlinska korita, 9. glasbeno orodje, 10. azijski otok, 11. pomenek, razgovor, 12. kos blaga, 13. slovenski misijonar, 14. umišljena žival, 15, vladarski naslov, 24. moč, 25 merski pripomoček, 26. domača žival, 27. ženska vladarica, 28. urjenje, 30. del telesa, 32. pega, 33. pravopisno znamenje, 34. čistilno sredstvo, 35. de! noge, 36. štajerska rečica, 37. vinski trs, 39. vrsta maščobe, 41. del glave, 43. ribiška priprava, 45. fizikalni izraz, 46. papeževo pismo, 47. del poslopja, 48. izraz pri kartah, 49. verska sekta, 5i. snov za izdelovanje oblačil, 53. žensko ime, 54. gorska grapa, 55. črevesna bolezen, 56. slovenski pisatelj, 57. razvedrilo, 58. vrsta rastline, 60. prikupna lastnost, 62. vrsta zapaha, 64. žensko krstno ime, 66. idejna osnova, 67. srbski samostan, 68. fizikalna priprava, 69. ccla stvar, 76. zemeljska sestavina, 77. del poslopja, 78. turški sodnik, 79. upanje, 80. tujka za plačo, 82. triglavska dolina, 84. domača žival, 85. slovenski učenjak, 86. domača žival, 87. sibirska teka, 88. skrbno varstvo, 90. izraelska jed, 92. nevestina oprema, 94. glinasta posoda, 96. štajerski kraj, 97. primorska reka, 98. žensko ime, 99. italijansko kopališče, 100. slovanska boginja, 101. poljski pridelek. 103. denarni izraz, 105. planinska oprema, 106. pitna tekočina, 107. nravnost, 108. dan v tednu, 109, moško ime, 111. obsavska postaja, 113. smešna zgodbica, 115. mizarsko orodje, 117. poletna hišica, 118. hrvaška pokrajina, 119. ruska reka, 120. okleščene veje. Rešitev šlevilnice Se!, vid, trg, paž, naj. — Sveti Anton proso seje, sveti Vid pa gre gledat tretji dan, da li gre žito van. sistem Corcoran-ov, pri katerem je trenje zreduci-rano na minimum. Ti mlini delujejo v tako zvanem »dolnjem« vetru, ki piha blizu zemeljske površine. V Nemčiji izdeluje »zračne turbine« že več tvrdk. Mimogrede povemo, da poleg večkrilriih zračnih turbin uporabljajo tudi druge izpopolnjene motorje na veter. Stalno pa še delajo na izpopolnitvi novih tipov mlinov na veter (z motorjem, z dvema propelerjema navzkriž — kakor pri letalih; visoki mlini za izrabo »gornjih« vetrov — stojalo je pri teh visoko nad 250 m, itd.), vendar ti za nas še ne pridejo praktično v poštev, ker jih šele preizkušajo. Za naše kraje so zaenkrat uporabni le amerikanski mlini na veter, to je sistem zračnih ali vetrnih turbm, ki so radi dobre izdelave močne, trajne in pri obratovanju ne povzročajo sitnosti, če so le postavljene na pravem mestu, kjer noben večji objekt (stavba, drevje) ne brani vetru pristopa do vetrnice. Paziti moramo dalje, da so stroji pravilno izbrani (razmerje sile, ki jo daje mlin in sile, ki jo zahteva stroj) in da je prenos gibanja »veternega motorja« na stroje kar najbolj ekonomičen, če so stroji stalno pritrjeni. Moramo podčrtati, da se vetrne turbine gibljejo že pri malem gibanju vetra in to pri hitrosti 2 m/sek (po ing. Szowheniw-u), medtem ko štirikrilni mlini potrebujejo dvakrat močnejši veter. Žal pri nas še nimamo tovarne, ki bi izdelovala »vetrne turbine«, tako da pride v poštev le uvoz iz inozemstva (Amerika, Nemčija, Danska itd.), kar znatno podraži ceno zračnih motorjev (carina, transport). Če bi se pri nas razvila ta panoga kovinske industrije, bi bile zračne turbine cenejše in bi jih mogli nabaviti v krajih, kjer nimajo dosti kapitala (zadruge). Že v prejšnjem članku smo navedli, kolikšna bi bila korist za naše pasivne kraje, kjer ne moremo izkoriščati vodnih sil (Suha krajina) in še ni poceni električnega toka, vodovoda, plina, obratovanje s parnimi ali eksplozijskimi stroji pa predrago. — Napačno bi bilo sklepati, da je izkoriščanje sile vetra zastarelo, češ da so se pri nas naprave te vrste morale umakniti drugim pogonskim strojem, saj celo v deželah z visoko razvito industrijo število mlinov na veter ne pada, ampak raste. To je dokaz, da se ni bati konkurence drugim motorjem, ki poganjajo orodne in druge stroje. V prejšnjem članku smo opozorili in ponovno opozarjamo, da so amerikanski mlini na veter precej dragi, kakor je vsak pogonski stroj drag. Tako stane samo vetrnica (brez stojala) s premerom 8 m okrog 850 dolarjev, manjša s premerom 4 m pa okoli 250 dolarjev. Če računamo dolar po 45 din, dobimo precejšnjo vsoto 38.450, oziroma 11.250 din. Čeprav je videti konstrukcija zelo preprosta, vendar je vse izračunano in precizno izdelano, tako da je vsako trenje potisnjeno na minimum in jo zavrti že naimanjši veter. V preprostih delavnicah je ni mogoče dobro izdelati, kajti amerikanski mlin na veter ni enostavna lesena vetrnica, ki jo napravimo z žago in obličem — pa dela zato le pri silnem vetru. Stroji te vrste pa imajo tudi slabe strani: odvisni so od vetra v okolici in ne morejo gnati zelo težkih strojev, vendar v poljedelstvu, vrtnarstvu in v malih podjetjih prednjačijo drugim pogonskim strojem, kajti gonilna sila (veter) nič ne stane. Ne potrebujejo izučenih ljudi, kajti vsak človek jih more spraviti v tek, jih zaustaviti, od časa do časa naliti olja v avtomatične mazilke ali priviti vijak, če jc potrebno, kajti edino to more biti vzrok okvare. Cena zavisi torej od premera vetrnice, kar je spet tesno povezano z delom, ki ga opravlja mlin na veter pri vetrovih, ki vladajo v tistem kraju. Pri naročanju vetrnega motorja je treba zahtevati, da fiima naznači efekt v konjskih silah (KS) ne samo Rešitev ugank Rešitev hriianice z dne 20. junija Vodoravno: 1. motika, 7. rapir, 12. ogel, 16. Opava, 17. zima, 18. nos, 19. ate, 20, Nero, 21. zalega, 22. volan, 23. ara, 24. kazen, 25. oče, 27. reka, 29. kadilec, 31, sliva, 33. bob, 35. obutel, 37. žlica. 38. cola, 40. Šamac, 41. erika, 42. hebat, 43. Ikar, 44. opeka, 45. Reteče, 47. dež, 49. Atila, 50. polotok, 52. oreh, 54. Izo, 55. Pazin, 56. Oto, 57. golob, 59a. obesek, 61. eben, 62. oko, 63. jod, 63a. osat, 64. omclo. 65. nada, 66. ranar, 67. anatom. Navpično: 1. Monako, 2. opera, 3. Tara, 4. Ivo, 5. kazalec, 6. Azazel, 7. rilec, 8, amen, 9. Pag, 10. inačica, 11. rov, 12. Osor, 13. galeb, 14. eta, 15. Lena, 24. kitara, 25. olika, 26. Eva, 28. kolač, 30. Duma, 31. slika, 32. aceton, 34. bat, 36. baker, 37. žrelo, 39. obet, 40. Šid, 41. epizoda, 42. Helikon, 44. Oti, 45. rozeta, 46. ekonom, 48. želod, 50. pasar, 51. Otelo, 52. ogon, 53. hoia, 55. pesa, 56. obet, 58. Oka, 59. bor, 60. bon, 61. Ema. Rešitev zfogounrce Buča, osel, Gosar, azil, tarok, llok, netresk, .Tean, enkrat, kvadrat, ajda, drama, atrij, Rcisncr, Homec, obad — Bogatin jč, kadar hoče; sirota, kadar ima. na osi vetrnice, ampak tudi na osi jermenice, s katere se prenese sila na transmisijo. Obdavčeni so ti stroji kakor drugi gospodarski stroji. Odvisnost zračnih turbin od vetra Če hočemo postaviti mlin na veter (zračno turbino), moramo najprej ugotoviti, s kakino silo piha veter na mestu, kjer nameravamo postaviti mlin, kakšna smer je najbolj pogosta, koliko ur traja brezvetrje (to je takrat, kadar je hitrost vetra manjša kot 2.5 m/sek) in koliko po brezvetrju piha veter brez presledka s hitrostjo nad 2.5 m/sek. Vetrovi namreč ne pihajo povsod z enako močjo; so kraji, kjer je malo vetra in tam o vetrnih mlinih ni govora. —■ Za preiskovanje sil vetra, to je njegove brzine, kar je za postavitev mlina eminentne važnosti) uporabljamo razne naprave v sestavi t. zv. »ane-mometrov«; ti instrumenti so precej dragi in zato se za označenje hitrosti vetra v metrih na sekundo (m/sek) poslužujemo »Beaufortove tabele«, ki je preprosta in sestavljena na podlagi močnejšega ali slabejšega premikanja listja, vej, dreves itd. na prostem, kar nam za nekatere panoge gospodarstva (poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo) popolnoma zadostuje. Beautortova tabela Stopinja Sila vetra Hitrost vetra v m/sek 0 Tišina brez vetra....... . s 0 1 Nežen vetrič (dim se dviga naravnost kvišku............0.5—2.0 2 Lahen veter, ki ga moremo zaznati . 3—4 3 Slab veter (giblje zastave in listje na drevju)............ 5—6 4 Opazni veter (razvija zastave in premika male veje).......... 7 5 Sveži veter (premika večje veje in je neprijeten) ......... . „ 8—9 6 Silni veter (glasno šumi) ..... 10—11 7 Ostri veter (premika manjša debla, na vodi žene prelivajoče se valove) . . 12 8 Hud veter (premika cela drevesa, ovira hojo proti vetru)...........13—14 9 Burja (odkriva opeko, dviga manjše predmete) ..........15—16 10 Silna burja (ruje in lomi drevje) . > 18 Strašna burja, ki vse pustoši .... 25 11 Vihar-orkan-huragan, ki vse uničuje 30 in več. Za označenje smeri vetra uporabljamo zastavico iz pločevine, ki jo pritrdimo tako visoko, da je dostop vetra nemoten; more le lahko obračati okoli vertikalne osi in nam tako, odvisna od vetra, kaže njegovo smer. Podatke o vetru na izbranem prostoru si moramo zapisovati daljšo dobo (eno leto) in sicer zjutraj, opoldne in zvečer, da dobimo kakšna je povprečna hitrost in smer vetra, kdaj nastopa doba tišine, koliko časa traja, kajti le ti podatki nam omogočijo dobro izbiro vetrnega mlina za gospodarstvo ali delavnico. Upamo, da smo s temi vrsticami ustregli tistim čitateljem, ki so se z raznimi vprašanji obračali na nas za pojasnila. Sah Končni rezultat turnirja v kopališču Jurati na Poljskem je bil sledeč: I. dr. Tartarkower 17, II. Stahlberg 16, III. Najdorf 15, IV - VI. Appel, .P,i-in A. Steiner 14, VII. — VIII. RegedzinskLi^Sto 12 in pol, IX - X. Foltvs in GerstenfekT 1% XI. Wojciechowski 11, XII. H. Friedmann 10, XIII. An-dersen 9 in pol, XIV. - XVI. Apšenek,KKwn]er in Zavvadski 9, ing. Piltz 8, Lowcki 7 in po^ A.'F"ied-mann in Schlachter 6 in pol, Jogielski 5 in pol in Widermanski pol. Zmagovalec dr. Tartarkovver, ki je letos jubilant — izpolnil je namreč svoje petdeseto leto — je dosegel velemoj6terski uspeh. Proti tako močnim udeležencem je težko doseči 80 procentni U6peh, ki ga je dosegel Tartakower. Mlajši generaciji topot ni uspelo izpodriniti predstavnika starejših velemojstrov. Zelo lep uspeli sta dosegla tudi švedski prvak Stahlberg in mladi poljski mojster Najdorf. Najdorf je s tem osvojil prvenstvo Poljske. Naš državni prvak Pire je dosegel časten u=peh, pričakovati pa je, da bo na turnirju v Rogaški Slatini njegov uspeh lepši. To tem preje, ker tu ni tako hud temjx) kot v Jurati. Turnir v Jurati je pokazal, da bo mogla Poljska nastopiti na olimpijadi v Stockholmu z zelo močnim moštvom. V svojem timu bo imela tudi dr. Tartako-werja, ki je poljski državljan, živi pa v Parizu. Izredno močan turnir se je pričel 16. t. m. v Kemeriju. Igrajo dr. Aljehin, Fine, Flohr, Keres, Reshewsky, Stahlberg, dr. Tartakower, A. Steiner, Landau, Koltanovvski, Mikenas, Winter, Petrov, Apšenek. Feigin in Krumin. Posebno zanimivo bo, kakšen uspeh bo dosegel dr. Aljehin. Iz turnirja v Jurati prinašamo danes dr. Tar-takovverjevo partijo z Lovvckim, v kateri 6e je pokazal dr. Tartakovver sijajnega taktika. Lowcki — dr. Tartakower 1. e2—e4, e7—e5 2. Sgl—f3, d7—d6 (Tarfa-kower se brani s staro Philidorjevo obrambo, ki je prišla na slab glas, ker dovede črnega v stisnjeno jMzicijo.) 3. Lfl—c4, Lc8—e6 (s tem ubrani črni pritisk na točko f7, pride pa zato v druge težave.) 4. c2—c3. Sb8—c6 5. Ddl—b3, Dd8—c8 6. Sf3—g5, Sc6—d8 (črni je ubranil prvi napad belega, toda zaostal je v razvoju.) 7. 0—0, Lf8—e7 8. d2—d4, Le7Xg5 9. LclXg5, Sd8—f7 10. Lg5—h4, c7—c6 11. Sbl—d2, DdS—d7 12. Tal—dl (slabo bi bilo f2—f4 radi e5Xf4 in g7—g5.) e5Xd4 (beli ie grozil d4Xe5 s pritiskom na d liniji.) 13. c3Xd4, Sg8— e7 14. f2—14, 0-0 15. Lh4Xe7 (bolje bi bilo ohraniti lovca in igrati Sd2—c4.) Dd7Xe7 16. f4—f5, Sf7— d8 (vzeti seveda ni bilo dobro, ker bi beli prišel do pritiska na f liniji.) 17. Tdl—el (z e4—e5! bi beli izkoristil svojo prednost v razvoju in zelo otežil obrambo črnemu. N. pr. e4—e5 d6Xe5, d4X e5 De7-c5X. Kgl-hl Dc5Xe5. Tdl-el! De5 d5, f5Xe6! z dobljeno igro za belega.) Kg8—h8l 18. d4—d5, c6Xd5 19. e4Xd5, e6-e5 20. Sd2-e4, Sd8—f7 (črni je sedaj konsolidiral svojo pozicijo in ima že mnogo lažjo igro.) 21. Db—e3 (na 15—f6 g7Xf6. TflXf6 bi prišlo Sf7-g5! in beli ne bi nič dosegel.) De7-h4 22. Tfl-f3, Ta8—c8! 23. Tf3—h3, Dh4—h4! (partija postane sedaj izredno zanimiva.) 24. De3Xa7 (po De3Xi4 e5Xf4 bi imel črni močne izglede na c in e liniji.) Tc8—cl 25. Da7 —e3. Tel Xel+ 26. De3Xel, Sf7—p5! 27. Th3— h4 (bolje bi bilo Se4Xg5. čeprav bi črni potem imel zelo močnega e pešca.) Df4Xf5 28. Se4Xd6 (beli je dobil s tem pešca toda je dovolil črnemu, da z zanimivimi manevri dobi partijo.) Df5—g6! (grozi Sg5—f34- in Dp6Xd6, tako da za belega ni rešitve.) 29. Th4—g4, Dg6Xd6 30. Tg4Xg5. Dd6—b6+ (Dd6— c5+ bi vodilo malo hitreje k cilju. Naslednji cikcak manevri črne dame. na katere ima beli izsiljeno obrambo, so izredno zanimivi in poučni.) 31. Kgl—hI. Db6—-b5 (grozi Tf8—fl+, kar more beli braniti samo 6 kraljem.) 32. Khl—pl. Db5— c5+ 33.Kgl—hI. Dc5-c4 34 Khl—gl. Dc4—d4+ 35. Kel-hl. Dd4-e4! 36. Del-cl (na Del-gl bi odločilo De4—e2, na Del—dl pa De4-f4.) De4— d3! (na Dc4—e2 bi sedaj beli imel še obrambo Te5 f5) 37. Khl—gl, Dd3-d4+ 33. Kgl-hl. Dd4-d2! in beli 6e je vdal, ker je mat, ali pa izgubi trdnjava Zadružna razstava v Ljubljani Zadružništvo državnih uslužbencev Ljubljana, 26. junija. Danes so že prispeli prvi delegati v Ljubljano na zadružni kongres, ki ga prireja Zveza nabav-ljalnih zadrug drž, uslužbencev. V tej zvezi niso včlanjene samo nabavljalne zadruge, kajti razvoj zadružništva drž. uslužbencev je šel dalje od tega ozkega okvirja in je posegel na vse panoge zadružnega udejstvovanja. Take ne združuje zveza samo nabavljalnih, ampak tudi kreditne zadruge, stavbne in stanovanjske, čebelarske in začela je tudi na produkcijskem polju. Ljubljana ima v zadružništvo drž. uslužbencev že marsikaj pokazati in zato je bila prirejena zadružna razstava Ta razstava, ki se v nedeljo dopoldne odpre, je nameščena v prostorih glasbenega društva »Sloge« in v prostorih Kreditne zadruge. Prvi del razstave obsega predvsem delovanje ljubljanske železničarske nabavljalne zadruge, ki je danes največja zadruga v državi ne samo po številu članstva, ampak tudi po višini prometa in zadružni zavesti članov. Ta del razstave obsega pogled na pomen našega zadružništva v obče, nato pa podaja sliko ljubljanske železničarske zadruge. Prejemki drž. uslužbencev so danes vkljub odgovorni službi zlasti v nekaterih panogah daleč pod eksistenčnim minimum. To dokazujejo tudi številke, ki so na tej razstavi. Če je smatrati n. pr, življenjski minimum uradnika v gotovi skupini in z družino n. pr. s 3.360 din, potem je treba upoštevati, da znašajo mesečni dohodki istega uradnika okoli 2.050—2.250 din. Podobno velja za delavca, ki ima n. pr, 2—3 otroke, pa dobiva 620—655 din mesečno, treba mu je pa najmanj 1.085 din za golo življenje, so pa primeri, ko dobijo progovni del av-ci pozimi komaj 100—230 din na mesec. Zato jim je pomagalo lahko njih zadružništvo. Tabela na razstavi kaže tele koristi članov od njih zadruge: za delež 300 din in jamstvo 600 din je zbrala njih nabavljalna zadruga že 878 din rezerv, razdelila je v 15 letih na 1 člana v obliki povračila 5.200 din in tako se lahko skupno računa, da je imel vsak član zadruge v 15 letih skupno 12,000 din dobička od zadruge. Seveda je jasno, da nabavljalna zadruga ni ostala samo pri nabavi blaga za svoje člane ter je poskrbela tudi za socialni in kulturni dvig svojih članov. Tako je n. pr. izdala samo za mladinski dom v Martuljku 1 milijon dinarjev. Našteli bi lahko še celo vrsto sličnih akcij, da bi se videlo delo železničarske zadruge in drugih na vseh poljih udejstvovanja državnih uslužbencev. Posamezni predeli razstave kažejo še delovanje drugih zadrug v Ljubljani, to sta predvsem kreditna zadruga drž, uslužbencev in čebelarska zadruga. Zamisel zadružništva državnih uslužbencev pa je posegla tudi na produkcijsko polje. V tem oziru so tu že začetki z dvema mlinoma, ki jih ima Zveza nabavljalnih zadrug, potem so v državi številni zadružni hoteli, rastavracije in prenočišča. Drugi del razstave pa tvori pregled dela Zveze nabavljalnih zadrug. Ta zveza je v 15 letih svojega obstoja zbrala že lepa sredstva in je njen razmah na vseh poljih velik. Razstava kaže predvsem propagandno delo zveze, ki je prešlo na vsa polja in izdaja tako zveza kot kot posamezne včlanjene zadruge številne publikacije, revije itd., v katerih skrbe za povzdigo zadružnega duha. Zadnje čase je začelo zadružništvo drž. uslužbencev posebno propagirati zadružno zavarovanje. Tu je doseglo sicer že nekaj uspehov, vendar je n. pr. zadružno zavarovanje pri nas še v povojih. Drugače pa je n. pr. v Bolgariji. Naj navedemo nekaj značilnih številk z razstave za našo državo in Bolgarijo: (zavarovane vsote milij din milij. lev. inozemske družbe 2.792 590 domače družbe 883 1.500 zadružne org. 20 2.080 Seveda ne vemo, po kakšnih vidikih so ti podatki sestavljeni, vsekakor pa močno govorijo v prid zadružništvu. Samo se nam zdi, da ne vpošte-vajo dovolj onih naših domačih zavodov, ki se zelo približujejo zadružni obliki. Vendar pa tudi njih vpoštevanje ne bi izpremenilo v veliki meri celotne slike, ki govori o velikih prednostih bolgarskega zadružništva pri nas. Dodatno omenjamo še, da pričakuje na zadružno skupščino in zadružne dneve v Ljubljani tudi večje število gostov iz inozemstva, tako iz Češkoslovaške, Bolgarije in Avstrije. NASLOV ZA BRZOJAVE: JUGOBARUCH PARIŠ 96, TELEFON: OPERA 98-15 IN 98-16 pm\s 9® - ti, hue mm SE PRIPOROČA JUGOSLOVANSKIM OBISKOVALCEM PARIŠKE SVETOVNE RAZSTAVE ZA VSE BANČNE POSLE, KI JIH IZVRŠUJE NAJKULANTN E JE. na Naši trgovinski odnoštiji s Češkoslovaško Dne 25. junija je bila v Pragi glavna skupščina Češkoelovaškojugoslovanske zbornice v Pragi, katero je vodil predsednik dr. Fr. Oberthor. Skupščini je prisostvoval tudi gl. tajnik belgirajske trg. zbornice dr. Svetislav Marodič, ki je tudi predsednik Jugoslovanekočeškoslovaške trgovske zbornice v Belgradu. Na skupščini je govoril tudi dr. Marodič, ki je uvodno govoril o podlagah za sodelovanje gospodaretva \rdetja, Z7. junija: Relgrad: 30.05 Narodne pesmi 20.20 Igra — Zagreb: 20 Evhnrlidične pesnil — 21.15 Harmonika — Dunaj: 19.35 Opereta .Grof Inksemhur-Ski« — 22..K1 Plesna glasba — /ludimprSta: 19.50 Opereta — 25.05 Ciganska glnsba — Trst-Milan: 17.30 Orkestralni koncert — 21 RosRlnlJeva opern .Sevlljski briveo« — Itirn-Hari: 21 Pihala — 22.30 Vokalni koneert — Praga: 10.50 Pester program — 21.05 Zabavni koncert — 22.35 1'renost koncerta Iz Karlovih Varov — Varinva: 22 Ženski zbor — /Irrlin: 20 Milockerjevn opera • Dijak-prosjak. — Knninsbrrg - /Aptko: 20.0.1 Valuti — riainburu-Frankfuri: 20 Opcr-ini koncert — 1'ralhlava: 20 Vojaška glasba — Vonofcoro: 20.11) Ko mlPn« opern •Ugrabitev ir. serajla« — Strassbnurp: 21.45 Vojaška godba. poldne ob 15: Hermes, Slovan, Reka, Grafika 1. Vse tekme na igrišču A. S. K. Primorja ob Tyrševi cesti pod pokroviteljstvom grafične organizacije. v novi zgradbi „LjudSke samopo* moil" v Mariboru, Aleksandrova cesta, nasproti glavnemu kolodvoru se oddajo Si. v najem. Natančnejša pojasnila v pisarni ,.Ljudske samopomoči' v Mariboru, Grajski trg 7 I, Prireditev Protituberhulozne lige na Golniku Tudi letos bo imela krajevna protituberkulozna liga za Križe svoj veliko poletno prireditev na Golniku v nedeljo, dne 4. julija ob treh popoldne. V primeru slabega vremena bo prireditev v istem obsegu naslednjo nedeljo. Tudi letos pričakujemo na tisoče udeležencev. Spored je skrbno izbran in bo mogel zadovoljiti prav vsakogar. Gostom bo na razpolago po najnižjih cenah izvrstna jed in pijača. Vstopnine ni. Vse točke sporeda bodo prenašali po vsem veselišču zvočniki. Za prevoz udeležencev s postaje Križe bodo pri vseh vlakih pripravljeni avtobusi. Podprite nas, pridite in združite svoj nedeljsiki izlet z obiskom te prelepe in dobrodelne prireditve. Selška dolina in razvoj tujskega promefa Prejeli smo: Nedavno je »Slovenec« objavil par aktualnih člankov glede razvoja tujskega prometa v Selški dolini in razveseljivo je, da članki niso naleteli na gluha ušesa. Pohvaliti moramo uvidevnost obeh avtopod-jetnikov, ki sta znižala vožnjo in vzpostavila redne zveze z vlaki — kakor tudi s turistovskim vlakom, kar bo v prvi vrsti in znatno povečalo nedeljski obisk v dolini in gre avtopodjetniku vsa čast, da se ni strašil rizika, ki je spočetka skoroda neizogiben; sčasoma pa bo to najbrž njegova najboljša tura. Tudi tujsko-prometno društvo je postalo mnogo agilnejše ter je po dolgem presledku v teku nekaj dni imelo kar dve seji, na katerih 60 se obravnavale tekoče zadeve in se je razglabljalo, kako dolino povzdigniti ter zanio zainteresirati izletnike, turiste in Ietoviščarje. Sedanji oskrbnik Krekove koče na Ratitovcu si je omislil tudi »kino-rcklamo«, ki sc predvaja v kino »Union« v Ljubljani in bo brezdvomno vsaj delno dosegla svoj namen. Želeli bi bilo, da se dolinci še agilneje oprimejo dela za razcvit tujskega prometa ter jim želimo že v naprej najlepših uspehov. Sicer sc kažejo znaki napredovanja, vendar je javnosti tudi od le stran: toplo priporočati, da češče obišče lepo Selško dolino in se povzpne tudi na vrh Ratitovca. Večje industrijsko podjetje v Sloveniji išče vodečega uradnika komerciiatae stroke s temeljito prakso in znanjem jezikov la kvalifikacije. - Curriculum vitae s prepisi spri- ČPVfll in nrinnrn^il na nr»rn I.n x:I. - -z- t— j-------»•- •• j""• g 'ima puu »uro; »Industrija« 10294 na upravo lista. - Nastop službe takoj ali tekom tekočega leta. K U C T V R JI Zavodi gospodarske prosvete V zmerom težavnejšem položaju, v katerem se morajo boriti narodi za svojo eksistenco, so za uspeh odločilne v prvi vrsti umske sposobnosti in zadostna izobrazba. Za to tudi vsi narodi skrbijo za primerno prosveto svojih članov. Velikega in odločilnega pomena je gospodarska prosveta kmet-skega stanu, ki mora v zamršenosti celotnega stanja skrbeti, da pravilno in razumno do skrajnih možnosti izrabi in izčrpa prirodne plodne sile, ter da pametno gospodari z njihovimi produkti. Kakor povsod so tudi v tej smeri potrebni primerni zavodi, ki služijo na eni strani ugotavljanju zakonitosti in njenim posledicam, na drugi strani pa pouku in izobrazbi. V Sloveniji imamo več gospodarskih zavodov, ki so važne prosvetne postojanke in središča, in ki skušajo polagoma s svojim prosvetnim delom povečati izobrazbo našega kmet-skega stanu in tako doprinesti k povečanju narodovega blagostanja. Eden takšnih važnih kulturnih zavodov je Nižja gozdarska šola v Mariboru Prvo pobudo za ustanovitev gozdarske šole v Mariboru je dala leta 1919 »Podravska podružnica slovenskega gozdarskega društva«. Potem so se sleherno leto ponavlale zahteve po te šoli, zavzemale so se za njo društva in oblasti, njeno potrebo je priznavalo mniistnstvo, vendar so bile potrebne kreditne postavke osigurane še le v državnem in banovinskem proračunu za leto 1929-30. V jeseni 1930 so se za silo preuredili in adaptirali prostori v tako imenovanem »oblastnem dvorcu«. Na zavodu sta enoletna in dveletna šola, katerih namen je: 1. izobraževati teoretsko in praktično mlade kmetske moči, da zamorejo nadzorovati gozdno gospodarstvo na svojih in tudi na tujih manjših in malih kmetskih posestvih. 2. Izobraževati teoretično in praktično mlade moči za državno in privatno pomožno gozdarsko-tehnično službo ter za čuvajsko-logarsko službo. Kakor vidimo, leži glavni povdarek na izobrazbi mladih kmetskih moči. Saj sta dobri dve tretjini vseh naših gozdov v Sloveniji v rokah malega in srednjega kmetskega posestnika. Tako nam gozdarsika šola izobrazuje bodoče posestnike, ki zlasti danes ne bodo v lahkem položaju, ko bodo morali gospodariti na lastno pest. Neobhodna je pri nas gozdarska prosveta zaradi pravilnega ravnanja z gozdovi. Ti gozdovi so v naših krajih temelj, ki omogoča in varuje obstanek in razvoj ostalih gospodarskih panog, prometa, obrti, industrije itd. Velik delež pri vplivu na splošno gospodarsko stanje ima narodovo pojmovanje gozdarstva. Temu primerno vodi ta naš gozdarski zavod tudi skrb nad tem, da polagoma seznani javnost s potrebami gozdarstva in z uvidevnostjo vseh omogoči napredek našega strahovito zaostalega gozdarstva. Izvenšolsko delovanje učnih moči je zaenkrat še malo obsežno zaradi velike zaposlenosti. Kljub temu so se vršila predavanja na raznih tečajih in v podeželju. Omenili smo že, da sta na gozdarskem zavodu v Mariboru enoletna in dvoletna šola. Enoletna šola daje izobrazbo za čuvajsko, varstveno službo, dočim ima dvoletna šola namen izobraževati gozdarsko-tehnično pomožno osebje. To pomožno osebje je neobhodno potrebno povsod, kjer se vodi intenzivno gospodarstvo. Pričetek šol za izobrazbo gozdarsko tehnično-pomožnega osebja sega na primer v Nemčiji v prvo polovico 19. stoletja. Dandanes imajo skoraj vse večje in manjše države v Evropi in izven nje, kakor na primer severna Amerika, Japonska in nekatere britanske in francoske kolonije, posebne strokovne šole za izobrazbo tega osebja. Sistemi pouka so seveda različni. Zanimivo je primerjati število gozdarskih zavodov pri nas in drugod. V naši državi imamo deset in pol milijona ha gozdnega zemljišča (dravska banovina čez 688 tisoč ha) in dva zavoda za izobrazbo nižjega gozdarskega osebja. Češkoslovaška ima čez štiri in pol milijona ha gozdne povtšine ter štiri državne srednje gozdarske šole. Avstrija ima čez tri milijone gozdne površine in dve gozdarski šoli poleg številnih tečajev. Madžarska ima čez en milijon ha gozdnega zemljišča ter eno srednjo in eno nižjo šolo (visoke šole nismo vzeli v poštev). Razlika med nami in drugimi je očividna. Pri vsem tem siromaštvu pa zmerom grozi nevarnost, da bo gozdarska šola v Mariboru okrnjena ali ustavljena. Zlasti je v nevarnosti dveletna šola in s tem v zvezi je izenačevanje strokovne izobrazbe s čuvajskim osebjem, ki odgovarja mogoče gozdno gospodarskim, kulturnim in socialnim razmeram krajev na jugu naše države, dočim je pri nas predvsem važno gozdarsko pospeševalna služba, ki potrebuje temeljitejše strokovne izobrazbe, kakršne logar ali gozdni čuvaj ne more imeti. Zaikon o gozdih iz leta 1929 je sploh ukinil stan okrajnih gozdarjev, kar je za naše gozdno gospodarske razmere škodljivo in znak gospodarskega nazadnjaštva. S tem se ruši pri na6 vse, kar se je s trdim delom in velikimi žrtvami doseglo v teku petdesetletne gozdarske pospeševalne službe. Če se ustanova nižjih gozdarskih šol, kakršna je v Mariboru, odpravi in kasneje spet ustanovi, bo ves čas do nove ustanovitve izgubljen v precejšnji meri tudi za splošno gozdarsko prosveto, ki naj bi postala važen kulturen činitelj v razvoju Slovenije. Razen tega bi ponovno nastala borba za sedež šole ter bi bile izgubljene vse izkušnje na tem zavodu doslej pridobljene. Nižjim gozdarskim šolam je potrebna stalnost, da zamorejo neprestano vzgajati primerno število pomožnega gozdarskega osebja in podajati izobrazbo gozdnim posestnikom. Mali in srednji gozdni posestniki izkoriščajo svoje gozdove skoraj vsi v lastni režiji, in teh je samo v Sloveniji čez 120 tisoč. Stalnost šol šele omogoča povezanost in nepretrganost dela in le na ta način bodo šole lahko važna središča splošne gozdarske prosvete in propagande gozdarstva. Ne smemo prezreti in pozabiti, da je nižja gozdarska šola v Mariboru edini prosvetni zavod te vrste v Sloveniji, ki mora ostati takšen, kakršen je po svojem sedanjem ustroju, to se pravi s svojo enoletno in dvoletno šolo. Pri tem opozarjamo na odlično razpravo in poročilo, ki ga je za petletnico maribonske gozdarske šole napisal inž. Stanko So-tošek (posebni odtis iz šumarskega lista 1936.). jejo poleg strokovne tudi splošno izobrazbo, budijo zanimanje za knjigo ter potrebo po čitanju, zlasti pa dajejo možnost, da znajo in morejo kmetski ljudje uporabljati potrebno kmetijsko literaturo. Čez osemdeset procentov kmetskih fantov, ki so končali kmetijske šole, je ostalo na svojih kmetijah. Vsi ti so žarišče kmetijskega in prosvetnega napredka na vasi. V veliki meri vplivajo šole na voljo in miselnost kmetske mladine, ter budijo v njih ljubezen do kmetskega poklica, do zemlje, krepijo kmetsko samozavest ter soustvarjajo zdravo kmetsko kulturo. Poleg kmetijsko gospodinjskih in kmetijskih tečajev, imamo pri nas sledeče kmetijske šole: dveletno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, ki je bila ustanovljena 1872. leta, enoletni šoli na Grmu in v Št. Juriju ob južni železnici, ter sedaj podržavljeno mlekarsko šolo v Škofji Loki. Skupna kapaciteta vseh teh šol je okoli sto učencev na leto. V načrtu so še šola v Rakičanih pri Murski Soboti in v Poljčah pri Radovljici. Zadružni tečaj v Ljubljani vzgaja voditelje podeželskih zadrug, čez 160 imamo kmetskih nadaljevalnih šol, ki jih je dokončalo do zdaj čez 12 tisoč fantov, potem okoli 120 gospodinjsko nadaljevalnih šol, k.i jih je končalo čez 6 tisoč deklet. Znanstvenim svrham služijo kmetijske poskusne in kontrolne postaje in sicer imamo državno v Ljubljani in banovinsko v Mariboru. Važno vlogo pri kmetskem napredku igra učitelistvo, ki se iz-obrazuie na posebnih gospodarskih tečajih. ni mogel odgovarjati; če bi še tako hotel ujeti za dvesto ali tristo let prehitelo Evropo na desetinah področij, braniti svoje narodne in kuilturne položaje proti dvema neskončno močnejšima naskakoval-cema, rešiti v svojem osredju in območju socialna in gospodarska vprašanja, ki so z letom 1848 začela biti odvisna od evropskega in svetovnega položaja. Pritisk zunanjih sil je tedaj začel ogražati versko-duhovne vrednote, v katerih je slovensko ljudstvo čutilo za preteklost in za naprej veliko, če ne edino oporo za obstanek. V tem se ni treba slepiti: verstvo je v našem in v vsakem ljudstvu izpolnjevalo nc le duhovno in moralno poslanstvo, marveč prav tako socialno. Ni čuda, da je po takem razvoju in razmerah čutil naš človek neskončno hvaležnost do vsega tistega, kar ga je stoletja ohranjalo zgolj kot človeka. Iz te hvaležnosti se je porajala tista obsojana konservativnost, ki se je zmeraj kazala pri nas zlasti v nezaupanju do vsega enodnevnega, novega in nepreskušenega. Bila je to v marsičem in v bistvu dragocena vrednota, jamstvo za slovenski narod, čeprav so bili njenih slabših posledic deležni tudi pojavi in ljudje, ki so bili sami po sebi po-ztivni in za slovenski napredek prej ali slej nujno potrebni. Novost, nepričakovanost, paradoksalnost z ozirom na splošno stanje in raven, ki so jih taki pojavi in ljudje kazali ob svojem nastopu, vse to je vzbujalo do njih nezaupanje in opreznost, če jih je širša celota sploh opazila. Povečini jih ni, prav zato, ker jih po svojem tedanjem duhovnem, kulturnem, političnem stanju, ki je bilo posledica zgodovinskega in socialnega razvoja, ni m o g 1 a. Izvor tega stanja so bile vse naše razmere, tudi in Nižja gozdarska šola v Mariboru. Kmetijska šola Ugodnejši, stalnejši položaj imajo nižje kmetijske šole, ki kmetskim sinovom nudijo priliko, da si pridobijo praktičnega pa tudi teoretskega znanja za vzorno in napredno gospodamstvo. Njihovo Šolanje podpirajo seveda tudi oblasti. Te šoie da- Pomemben za gospodarsko prosveto je tisk. Češkoslovaška republika ima na primer čez dvesto kmetijskih listov, dnevnikov, tednikov in mesečnikov. Pri nas je najstarejši Kmetovalec, potem so Narodni gospodar, Gospodarski list, Sadjar in vrtnar, Mlekarska list, Slovenski čebelar, Slovenski hmeljar, Rejec malih živali, Zivalica in Zadružni vestnik. Številna je literatura o raznih vprašanjih kmet-skega gospodarstva, ki so jo napisali slovenski strokovnjaki in to iz vseh področij. Tako imamo knjige, ki govorijo o vinarstvu, o sadjarstvu, vrtnarstvu in gospodinjstvu, živinoreji, poljedelstvu, splošnem gospodarstvu, agrarni politiki, zadružništvu, čebelarstvu itd. Manj obsežna je gozdarska literatura, kjer se je zlasti uveljavil inž. Anton Ši-vic, nadalje inženirji Viktor Novak, Jože Miklav-čič in Mirko Šušteršič. Dve biografiji IVAN GROHAR tragedija slovenskega umetnika. Spisal (?) Anton Podbevšek. Založba Ivan Grohar v Ljubljani 1937. Da se ne pozabi in da ne bo pomote: To delo je kot knjiga v zunanjem smislu impozantna izdaja, tako po obsegu, kakor po kakovosti tiska, papirja in vezave, zlasti pa še po izboru Groharjevih del, reproduciranih delno v barvnem tisku. Tiskarni, opremi B. Stuipice in knjigoveškemu delu čast, dasi po naglem in zelo pozitivnem razvoju naše knjižne tehnike in opreme Podbevškovo delo ne pomeni nič presenečenja. S temi skromnimi ugotovitvami pa je 6eznam pozitivnih pripomb k temu delu žal izčrpan. Skoraj večina velikih slovenskih umetniških postav v bližnji in bolj odmaknjeni preteklosti je tragičnih. Drugače skoraj biti ne more: Prešeren, Levstik, Cankar, Grohar so pač meteorji, ki jim je bilo usojeno gibati se v škafu, ki je v primeri z dostojnim prostorom neskončno premajhen. A škaf je škaf po zakonu sto in sto nujnosti. In če so bile naše razmere, v katerih so morali ne-razumljavo ljudje sijati velike svetlobe, majhne ozke, ljudje, bodisi poniglavi, po ogromni večini pa skromni, majhne sprejemalne zmogljivosti in kulturno nizki ter zaostali, nismo mogli biti tega tako zelo sami krivi. Naša kulturna sredina, ki bi umetnike in velike ljudi ne le priznavala, marveč jih razumela in jih smatrala za sebi bistveno potrebne, se ni začela oblikovati s Prešernom, marveč petdeset, šestdeset let pozneje, če jo merimo z evropskimi pogledi. Ti pozni začetki so bili še tedaj zelo, zelo skromni. Usoda je, recimo, naš narod prehitela z geniji. Tega je bila kriva zgodovina, torej objektivni vzroki, ne pa kak subjektivni odpor naših ljudi do kulture in genijev. Splošno kulturno stanje je bilo tako nizko, da velikih umetniških pojavov ni moglo prenesti. Posamezniki, ki so v celotnem življenju vodili in odločali, so bili hote ali nehote samo izrazitejši glas-nki povprečnosti. Tudi tem je povečini mogoče opravičiti, da niso do Prešerna, do Levstika ali do kogarkoli drugega bili taki, kakor se nam danes zdi, da bi nujno morali biti. Večino tako zvanih velikih kulturnih grehov je spočenjala nevednost, ki je bila sicer resnična, a je izvirala iz tedanjega celotnega slovenskega položaja. S prvim skromnim. boječim in poznim splošnim narodnim, političnem in kulturnem prebujanjem je hkratu prišlo že vse polno velikih nalog, ki jim naš narod zlasti politične. Res je, da so prav politične razmere zaradi kratkovidnih in nesposobnih ljudi zavirale pogosto tudi kulturni razvoj, niso pa tistega stanja samega po sebi mogle zakriviti, saj so bile v bistvu le njegova posledica. Da so bili tega nerazumevanja, odpora ia ne-zaupnosti deležni predvsem umetniki, je razumljivo. Tisto malo pravih in velikih, kar jih je bilo, je za sto, za dvesto let prehitelo naš razvoj in splošno, ljudsko, sprejem alno sposobnost. Hudo je bilo to, da za Prešerna in še dolgo pozneje nismo imeli ne meščanskega, ne inteligenčnega kroga, ki bi bil tem genijem zavetje in ohranjališče. Tisti redki ljudje, ki bi bili za to sposobni, so se mnogokrat izrodili, ali iz strahu za take ali take koristi celo zavestno ravnali proti svojemu poslanstvu: posredovati med genijem in med ljudstvom, omogočati velikemu umetniku delo in kljub ne-raziumljenosti umetniški obstanek kot dediščino za v bodoče. To se je pokazalo zlasti ob Levstikovem, Groharjevem in Cankarjevem primeru. Te vrste niso napisane, da bi opravičevale take, kulturno brezvestne posameznike. Ti so grešili proti umetnikom, proti narodu in proti zgodovini. Tragedija slovenskega umetnika pa ni bila v njegovem boju in odnos is takimi slučajnimi kreaturami, marveč v tem, da je moral živeti pred svojim časom in pred svojimi ljudmi. Tragedija ni bila v tem, da kdo ni znal ali ni maral znati živeti. Tisoči umetnikov so drugje postali mimo tega veliki. Tragedija je bila — in to največja — v tem, da narod umetnika n i mogel sprejeti. Zadnja tragedija slovenskih umetnikov je, da so njihove tragedije začeli izkoriščati ljudje kakor je Podbevšek. Ime Antona Podbevška je v našem kulturnem spominu zvezano z literarno špekulacijo. O tem pričajo njegovi prvi in zadnji bombarderski poskusi v liriki, po katerih je začuda naglo umolknil, čeprav 6i je od njih bilo moči obetati vsaj kake stilne zanimivosti, Potem ni bilo nič, le tu in tam se je Podbevšek spravil na izkoriščanje spominov raznih vojnih ujetnikov in slovenskih pustolovcev. V tej svoji zasilni prozi je pokazal toliko ustvarjalne in oblikovalne in stilistične revščine, da mu ne bi bilo mogoče prisoditi niti nekdanjih pesmi o mavričnih kačah in električnih žogah. Ko je začel razglašati senzacionalno knjigo o Groharju, je marsikdo pričakoval od njega v teh letih česa zrelega ali vsaj samostojnega. Vem, Podbevšek je hotel dati svojemu delu videz visoke objektivnosti in je šel iskat jamstva zanj tja, kjer ga je najmanj: v citate iz dnevnega tiska, ne da bi kdaj potegnil iz njih kak sklep ali zavzel stališče do njih. Ob delu je iz komodnosti ali nesposobnosti naredil iz sredstva namen ter namesto najbolj navadne, šolarske biografije o fvanu Groharju sestavil antologijo iz naše politične stilistike od 1848 dalje. Iz tega je videti, da je Podbevšek prijel Groharjevo snov zgolj iz ambicije do donosne senzacio-nalnosti, ne pa iz literarnih ali zgodovinskih ali biografskih motivov. Za tako delo je sama ambicija in morebitna zbiralna pridnost neskončno malo. Poznanje in zbiranje snovi je priprava za delo. Biografijo ali tragedijo umetnika je mogoče napisati po docela samovoljni literarni, pesniški zamisli neke usode, kakor je to delal Klabund in z zgodovinskimi dejstvi samo poudarjati in tako dosegali večjo verjetnost za poezijo. Druga biografska metoda je stvamo-literarna. Pisatelj, ki se drži te, iz stvarne, osebno in splošno zgodovinske snovi gradi z velikim znanjem in umetniškim darom realistični, zgodovinski, biografski roman, čegar umetništvo je v koncepciji, razporejanju in oblikovnem podajanju. Taka dela beremo od Maurois-ja ali Statzacheya. Ostale metode v umetnost ne spadajo. Podbevšek pri Groharju metode ni imel. Literarne zato ne, ker ni umetnik, znanstvene pa ker ni znanstvenik. Lahko bi bil Groharjevo snov obdelal s kakega svetovno nazornega, političnega ali nazorno-teoretskega stališča; n. pr. po metodi dialektičnega materializma itd. Tudi tega ni soril. In vse to priča, da se, ali ni zaveda! s kakim materialom ima posla, ali pa da si je za svoje ustvarjalne in oblikovalne sposobnosti preveč prisojal. Oboje v ničemer knjige ne opravičuje, bez ozira, da je tako sestavljanje knjig iz citatov greh proti literaturi in proti ljudem, ki jih tako delo snovno izkorišča. v. Groharjeve tragedije iz Podbevškove knjige ne doživimo. Ne vemo niič o njegovi osebni, človeški in umetniški rasti in padanju. Življenje genija menda vendar ne more biti izraženo v nekaj nebistvenih citatih o rečeh, ki njegove notranje podobe niti v sanjah ne zadevajo, kaj šele da bi jo ponazarjale. Prav tako ne morejo biti zvest prikaz vsega njegovega neham ja recenzije njegovega dela od koderkoli ter izpiski iz cerkvenih in šolskih sezna- materijal'ra^Un0V' T° " ^ del° nal'suroveiši Če bi bil Podbevšek zbral z mučno potrpežljivostjo ves materijal o Groharju, bi to bilo nekaj. Morda bi služilo komu vestnejšemu in sposobnejšemu za bodoče. Tako pa je v tej ogromni knjigi le najbolj surova in površna slika političnega boja, brez lastne sodbe, utemeljitve ali kritike s tega ali onega stališča, citatna znanost, citatna zgodovina m citatna literatura. Nesorazmerje med tistim splošnim okvirjem iz kulturne, politične in družabne zgodovine, ki bi bil za razumevanje Grohar-jeve zadostne poti potreben, in med neznatnostjo Groharjeve snovi v knjigi je porazno. Tako delo je izrazito špekulantsko: napisati knjigo zaradi ko-modnosti, zaradi lažje umetniške in stvarne odgovornosti iz najcenejših citatov, in to z Jakopičevo reklamo — ki je, mimogrede, v knjigi edini, dobro in človeško napisani pasus — in s sijajno opremo krstiti za tragedijo slovenskega umetnika. Iz istih odstavkov, ki so v knjigi o Groharju, je razločno čutiti, da Podbevšek ni niti dober re-porter, kaj šele pisatelj. Manjka mu vsega, ne najmanj jezika, ki je nenazoren, četrtošolsko mrtev in neprizadeven. Zakaj in v kakem imenu je Podbevšek knjigo napisal? Opravičuje in utemeljuje se s Cankarjevima, svojimi m Jakopičevimi besedami v začetku. Ali je pokazal tisto, kar pravi v uvodu: usodni pomen političnega boja za Groharjevo življenje? Zgodovino Groharjevega časa in življenja? Veliko govorjenja za slabo delo! Kajke vrste ustvarjalec je rodbevšek, pričaijo njegove maksime kakor: »Pri pisanju o Groharju sem se prepričal, da nam je potreben temeljit pregled vse naše politične zgodovine. Naši pola^ naj bi bili v prijateljskih shkih z našimi duševnimi (?) voditelji... Slovenski človek nal se potrdi v svoji veri v nravstvena načela, zapisama ne v kakšnih zakonikih, temveč v našem čustvovanju... Tudi upoštevajmo pri vseh naših še tako neznatnih dejanjih našo slovensko bodočnosti« Pa menda vendar Podbevšek ne misli, da kdo verjame, da je 1937, po vseh drugih večjih bilo treba prav njega, da to blebeta na sedmih straneh traz, ki dokazujejo eno: da Podbevšek pač ni v bližnjem sorodu v umetnostjo. Knjigo je treba zavrniti iz pietete do velike snovi, ki se ji je Podbevšek neprimerno in nespodobno približal, iz umetnostnih razlogov .« sito, M nZxfn^-v subsk«P=in z® jfrozSfflsko ceno (250 Din!) škodijo poštenemu in solidnemu knjigotrztvu, ki se mora danes s kvalitetnimi deli tako boriti za obstanek. Subskripcije, ki temelje na reklami za senzac^o, pa še v tistih redkih ljudeh, P JuP°xb,n"ž° k,VP.1)0 in "Sedajo ljudem kakor je Podbevšek, jemljejo veselje in vero v knjigo n kuItwo- M. Javornik. ROMAN O PREŠERNU V samozaložbi pisateljice like Vaštetove je izšel roman o Prešernu, ki ga je avtorica, kakor pravi v posvetilu, napisala v želji, da prispeva k razumevanju našega največjega moža. poba ponapoleonske Evrope je brez dvoma mikavno ozadje biografiji človeka, ki je stal sredi svojega časa s preroškim in jasnim pogledom ter v tesnem, pridušujočem okvirju prebijal svojo usodo, kakor se je godilo Prešernu. Saj je za velikega duha sleherno ožje okolje pretesno celo ob svobodi naroda, toliko bolj pa velja to za razmere med narodom, ki ga je tlačila tuja pest in mu je za vsakim vzdihom oprezal policijski zaupnik. Misel na biografski roman o Prešernu je zapeljiva že zaradi veličine pesnikove in zaradi življenja njegovega, ki nosi pečat tragičnega, toda nic kaj lahka ni ta naloga, ker zahteva enakovrednega duha vsaj v toliko, da bi zmogel do-gnah in doumeti vsa navzkrižja in vzgone, poraze in očiščenja duševnega življenja, vtise, ki so begali in oblikovali, stremljenja, ki so uspela in ki so usahnila. Roman Illte Vaštetove je obsežen po svojih straneh ter je sestavljen na temelju podrobnega študija virov in podatkov, ki so nam danes lahko na razpolago. Zarisana je zgodovinska doba v širokem in ožjem, krajevnem obsegu in pred nami se vrstijo ljudje slovenske kulturne in meščanske družbe s svojimi nazori in načinom življenja. Vse polno je teh ljudi, ki se včasih pojavijo mimogrede in brez kakšne pomembnosti ter tako zabnsujejo vodilno misel biografije. Prešernovo življenje je pisateljica opisala v dvajsetih podobah od zgodnjih dijaških let do smrti v Kranju. Sleherno poglavje nosi na čelu pesnikov verz, ki označuje jedro pripovedovanja. Tako je biografija sestavljena iz posameznih slik, ki šo preširoko razpredene v razmerju do osrednje osebnosti, da se ta ponekod skoraj izgubi v njih Pisateljica je izbrala Prešernove verze in njihovi vsebini poiskala primerno življenjsko zgodbo za motivacijo. Predvsem je poudarila vzvišenost pesnikovo nad ljudmi njegove okolice ter večanje njegovega duševnega trpljenja, ki se inu je pridružila telesna bol in ga pritirala do smrti. Toda ves čas je ostala bolj v zunanjem, v zgodbicah in dogodkih, ki so prav pri Prešernu brezpomembni. Njenemu življenjepisu manjka sleherna prodornost in poglobljenje v Prešernovo duševno dramo ter je ves svoj roman naslonila na ljubezenske zgodbe v tistem povprečnem naziranju in razumevanju. Pripovedovanje je sicer tekoče, vendar je preveč sproščeno, prelahko, in med drugim so brez večje globine in veljave tudi tista cenena modrovanja na posameznih mestih. Roman o Prešernu je po obsegu največje delo like Vaštetove, ki pa ne more izpolniti v posvetilu izražene želje. Brez dvoma je pisateljica vložila mnogo truda za študij in pisanje Prešernove biografije, toda osebnosti pesnikove ni izčrpala in ni pokazala njenega bi6tva. S tem je za razumevanje Prešerna ostaio vse tako kakor je biio doslej. Roman je ilustriral E. Justin. V Celju priporočamo sledeče tvrdke Kolesa Deleni-lndanthren Šivalni stroji 6-50. 7-- In 8"- Mu, — Vsemu letnemu blagu znliano cene. od 2000 tHn naprej. Za rak Šivalni »troj te jamil. Šivalne stroje in kolesa tudi na mesečne obroke Vam nudi po breskonkurenčnif) cenajj od 650 Din napre|. raznih svetovnih inamk. — Za vsako kolo se jamti manujakturna in modna trgovina 9eiek - Celje Anton Letnik ure - zlato - srebro - olala ^ Celje Glavni trg Tovarna pohištva VE HO VA I* FRANJO, Celje Kersnikova ulica 17 izdeluje po naročilu iz zdravega, suhega lesa prvovrstno pohištvo in stavbno delo po najnižjih cenah. Moderno urejena sušilnica za sušenje lesa. Zaloga pohištva: Celie. Glavni trg 12 Priporoča se Restavracija ..BELI VOL' CELJE Kralja Petra cesta 9 Franc Strupi - Celje Prešernova 4 sleklo, porcelan Gostilna Branibor Celje, Kralja Petra cesta znana po domači in dunajski kuhinji. Toči prvovrstna domača in ljutomerska vina. Priporoča se ANTON ROBEK Priporoča se t Celje Dečkov trg 3 GABRIJEL ŠENTJIIRC manufaktura in modna trgovina Celje, Glavni trg 9 A. C U L K delikatese — gostilna CELJE DEČKOV TRG ST. 3 Kavo odličnih kvalitet sirovo in pra-ženo priporoča: specerijska, kolonijalna in delikatesna trgovina Anton Mm CELJE HOTEL POSTA - CELIE Priznana dobra kuhinja in pristna domača vina Priporoča se gostilna pri Weckovi kozarci se dobijo v CELJU edino pri I0S. JAGODIC specerija — železnina Celje. Gubleva 2, Glavni trg 14 Prav dobro in aromatično Foto P Mizarsko podjetje K. Golob, Celje pohiStvo — stavbeno mizarska dela Doberdob", slovenski}j fantov grob Citajte knjigo, ki vam opisuje doživljaje, življenje in trpljenje vaših očetov oziroma sinov — tako, kakor je bilo v resnici. — Nevezana Din 27... vezana Din 18.-. -r Knjiga se dobi v knjigami Domovina, Celje. Kralja Petra cesta 45. Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! E Priznano najboljša štajerska vina in kuhinja. — Prvovrsten hotel ter najboljša kavarna in restavracija. Lep solnčnat vri. o Celju " pri kolodvoru Za vsakega ima poceni dobro razno manufakturno blago HiloS Pseničnik manufakturna in modna trgovina CELJE Lfudska posojilnica T CdjU registrovane zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne »loge In Jih obreetuje najbolje. Denar fe prf njej nalolen popolnoma varno, ker Jamči zanj poleg rezerv In hiš nad 5000 članov-po-•estnlkov z vsem svojim premoženjem. Priporoča se Hoza Zamparuttl Celje Ulica dr. Gregorja Žerjava Delikatese — vino — izvrstna kuhinja Najbolj oarna naložba. Obrestovanje zelo ugodno. Konrad GOlOgrOIlC MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska 30 prevzema In izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. CELJSKA MESTNA HRANILNICA Celje, Trg kralja Aleksandra (v lastni palači pri kolodvoru) pristopa k popolnemu obratovanju, ker ji je mestna občina vrnila večmiljonsko posojilo, o Podeljuje kratkoročna posojila na vrednostne papirje, nepremičnine in na menice s poroki. • Prevzema v shrambo in upravo vrednostne listine in daje v najem blagajniške predale. • Vse hranilnične posle, posebno tudi poslovanje v gotovini s hranilnimi vlogami, opravlja brzo, vestno in kulantno. • Za vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mestna občina Celje. J$Mniki letoviščarji oglejte s 1 bogato izbiro modnih tkanin pri modni in manufakturni trgovini Valentin Hladin „ANGELJU" SAVODNIK A. - CELJE prešernova 20 praleno kavo dobite v specerijski trgovini Kari Lolbner Kralja Petra cesta 17 lelelon lso »pri zvoncu« EI1KAN - CELJE Do preklica še vedno 6 slik za Din 30— Za ose obveznosti zavoda jamči razen znatnih rezerv, še Dravska banovina s celim premoženjem in z vso davčno močjo. Naročajte in širite »SLOVENCA" V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovonjski oglasi Din 2*-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« želi službo. Naslov pove uprava »Slov.« pod 10326 Kuharica srednjih let, vajena vseh hišnih del, Išče mesto pri gospodu ali gospej. Na slov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 10170. (a) Kuharica samostojna gospodinja, srednjih let - Išče službo v župnišču ali k majhni družini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10105. (a Kot gospodinja samostojna, vsakega dela zmožna, želim nastopiti pri starejšem gospodu v Ljubljani. Naslov v upr »Slov.« pod št. 10055. (a Trgovski pomočnik mešane stroke, star 27 let, trezen, vojaščine prost -želi premenltl svoje mesto. Prevzame tudi mesto Bkladlščnika. — Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10054 Vrtnar ekonom samostojen, v svoji stroki popolnoma Izurjen, išče stalno službo s 1. VIII 1937. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Besen« St. 9651. (a) Zaposlitev v pisarni, kot šofer, sluga ali delavec v tovarni Išče mladenič, močan ln Edrav. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kranj St. 10221. (a) Natakarica pridna, poštena ter vljudna proti gostom, vešča deloma nemščine ln šivanja, želi mesto, eventu elno bi pomagala tudi nekoliko v kuhinji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Čedna ln zanesljiva« št. 10287. (a) lilužbodobe Več mizar, pomočni! dobrih — rabi za takoj Mizarstvo Ivan Petrlč, Logatec. Zglasltl se osebno. (b) Deklo ea vsa kmetska dela, Išče poštena krščanska družina v okolici LJubljane. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10051. (b) Trg. pomočnica Izurjena, katera bi v prostem času pomagala v grostllni, dobi mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod gt. 10113. (b) Kuharica samostojna, kl vodi gospodinjstvo, naj ee ponudi v opekarni Klr-blsch, Celje. Pečarske pomočnike rabi Battellno, Mengeš Sprejmem dva kotlarja sposobna ln spretna. Na slov v upravi »Slovenca pod št. 10261. (b) Izurjene šivilje in pletilje sprejme takoj Fran Kos, Židovska ulica 5. (b) Natakarico starejšo, s kavcijo, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.c pod St. 10039. b Dober, pošten mlinar dobi službo. Nastop 1. Ju llja. Fužine 7. (b) Služkinjo za vsa gospodinjska dela, veščo kuhe, od 20 do 30 let, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10239. (b) Pletilec (Wicker) perfekten na koton-dol žlnskem in nožnem stroju (Cottonl&ngen u. Flns maschinen), se sprejme za takoj. Ponudbe pod K-4094 na »Interreklam«, Zagreb, Masarykova 28 Hlapec za deželo, kl Jo vajen vseh kmečkih del — se sprejme. Florjanska ulica 16. (b) Hlapca pridnega, poštenega ln treznega, rabim za skladišče. Služba stalna. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Trezen« št. 10068 Prodajalka v trgovini z mešanim blagom, ne pod 24 let stara, Gorenjka, poštena in verna, dobi stalno službo z avgustom v letovišču na Gorenjskem. Celotna oskrba v hiši. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Gorenjka« št. 10066 Trgovsko pomočnico zmožno samostojn. vodstva, z nekaj kavcije sprejmem. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Kavcija« 10073. (b) Izvežbana prodajalka se išče za 1. Julij. Stalna služba na račun s kavcijo ; znati mora nemško. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10079. (b) Mizar, in plesk. mojster za pohištvo se sprejme. Pismene ponudbe z navedbo prakse v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Vesten 1114«. (b) Pridno, pošteno dekle z dežele, dobro računarl-co, sprejmem za prodajo tobaka ln sadja. Prednost one, kl so trafike vajene. Miklošičeva 14 (trafika) za podružnico realltetne pisarne v LJubljani, s primerno gotovino, proti delitvi zaslužka takoj sprejmem. — Posredovalnica Maribor, Aleksandrova cesta 33. (b) Hlapca vajenega kmečkih del sprejmem. Hlebš Franc, Zadobrova, D. M. Polje. Zmožna kuharica kl bi opravljala tudi druga gospodinjska dela, se prejme v stalno službo. Ponudbe pod »Zmožna -stalno« upravi »Slovenca« 10202. (b) Gozdni paznik In lovski čuvaj z zadostno prakso se sprejme na veleposestvo. Samo sposobni ln delavoljnl naj vpošljejo ponudbe s podrobnimi podatki upravi Slovenca« pod »Paznik« št. 9540. (b) Prodajalka mlajša moč, vešča Šivanja, Izvežbana posebno v manufakturl, se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi, blizu Ljubljane. Ponudbe pod »Agllnost« na pravo =SIovcr.ca- 10212. Čevljarski pomočnik z nekaj kapitala, se Išče Vprašati: Karlovska cesta 11, čevljarna. (b) Mesarskega pomočnika sprejmem s 3. julijem. -Ivan Kac, mesar, Ruše, Hlapca za vsa kmečka dela — sprejmem takoj. Zgornja Slška 7. (b) Krojaškega pomočnika mlajšega, sprejmem za 1. julij. Franc Peternelj, Laško. , (b) Atelje Bazanella Beethovnova 15-1., sprej me takoj več samostojnih pomočnic. Nastop takoj. Stalna služba. (b) Kolarskega pomočnika mlajšega, sprejmem takoj. Anton Šolar, kolar. Koprivnica, Hrvatsko, Po-dravina. (b) Mladega kiparja kl dobro oblikuje kmečkega delavca ln pridno dekle, sprejmem. Franc Konjedlc, Stražišče pri Kranju. (b) Dobrega Žagarja akordanta, za žago vene-cijanko, dve klini, parni pogon, sprejmem; istotam sprejmem stolarje za mehanične stole, stalno delo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 10216. (b) Hotel »Ko-op« v gozdu Martuljek na Gorenjskem Išče za takoj vse hotelsko in restavracijsko osobje. Predstaviti se v ponedeljek od 8 do 9 ln od 13 do 14 Kralja Petra trg 8/1. Rom Franc, poslovodja. (b) Začetnico UNION Velefllm po znamenitem romanu Claudea Farrerea Novi ljudi e V glavni Vlogi HAKRY BAUR Predstave danes ob 17, 19. m 21. url Ksllolifnl (lah je najidealnejši pod za kuhinje, kopalnice, lokale, trg. lokale, tovarne, hodnike i. t. d. Zahtevajte prospekta in cenike pri izdelovalcu NATERIM, Liubiiana Telefon 27-16 Tyrševa cesta 36 e I finif v ševro-u, boksu in laku, v vseh bar-U«7BB|V» vah, še vedno po starih cenah. Prvovrstne podplate na drobno in debelo. — Čevljarske potrebščine, damske torbice, pasove, aktovke, nahrbtnike in kovčege Vam nudi po najnižjih cenah FRANC ERJAVEC, zaloga usnla Liubiiana, Slari trg 18. TURSSTI! Aluminijaste posode za jedila, termos ste-klenice, noži in palice, nahrbtniki, skavtske sra;ce, majce in dokolenke najugodneje pn PeteSinc, Liubiiana lob vodi, blizu Prešernovega spomenika) za pisarno Iščem. Ponudijo naj se dekleta z od lično trgovsko naobrazbo in perfektnim znanjem slovenskega ln nemškega jezika na: M. žabka Ljubljana, Povšetova ul. 35/11. (b) Kravarja pripravnega ln samostojnega v svojem poslu sprejmem takoj. Služba stalna. Oženjenl prednost. Ponudbe z zahtevami na Kaufer, Farkašlč pri Sls-ku. (b) Dekle pridna, poštena, popolnoma zanesljiva, stara okr. 25 let, kl zna kuhati in pomagati v gostilni ter govori tudi nemško sprejmem 1. julija. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 1128. Slikarske in pleskarske pomočnike sprejmem takoj za daljšo dobo. Slikarsko podjetje ANTON BAIJERNIK Maribor. - Telefon 23-53 čiteljski dom v Ljubljani sprejme v svoj Internat v Zlbertovl St. 27 nekaj rednješolcev. Cene zmerne. Stanovanje hlgljenlč-no. - Hrana meščanska. Nadzorstvo ln pomoč pri učenju. Učni uspehi prav dobri. — Zahtovajte prospekti (D) Trem višješolkam poljanske gimnazije nudim 2 lepi sobi, 20 minut daleč. Izborna hrana ln nadzorstvo. — Nemščina, tramvajsko karte, sploh vso ugodnosti. — Cena zmerna. — Priporoča se ogled. Naslov v upravi Slov.s pod St. 10156. (D Sprejmem dva dijaka na hrano ln stanovanje (poleg šole). Polzve se pri slugi III. drž. glmn. Zaslužek Cerkveni slikarji ki bi v počitnicah pre vzeli slikanje nove cerkve, naj se obrnejo na župni urad Sv. Jurij v Prekmurju, p. Rogaševci. 1000 dinarjev In tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim Investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem materijal, prevzamem gotove izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. - »Hemlpa«, Pančevo, Brače JovanoviS br. 20. Nemško konverzacijo za otroke ln odrasle nudi gdč. Elfrida šegula, Ljubljana, Dvoržakova 6/1. (u Za popravljalni izpit bi pripravljal gimnazijca (zlasti matematiko) za oskrbo v gozdnem delu Slovenije. Zlatko Petrovič, abiturljent, Nova Gradlška, Kramaričeva 11 [MMuaMHiB iKIEluB1 Manjšo blagajno v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe z navedbo cene v upravo »Slovenca« pod št. 10070. (k) Kupim vinske sode od 50 do 8000 litrov. Ponudbe z navedbo cene v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Vinski sodi« št. 10331. (k) STARO ŽELEZO metale, litino, dele strojev — kupim vsako množino. — Plačam najvišje cene. Justin Gustinčič Maribor, Tattenbachova 14 Star baker, medenino, svinec — kupuje Unitas, Šiška, poleg stare mitnice. (k) Kupim črpalko ročno ali električno, dobro ohranjeno. — Franc Konjedlc, Stražišče pri Kranju. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana WolIova ulica št. 3 Apnarji i! Prvovrstno belo apno, va-gonske pošiljke, kupujem za stalno dobavo. Ponudbe z najnižjimi cenami na Publicitas, Zagreb pod 46743. (k) Kupujem drva za kurjavo: cepanlee, okrogllce, sekana drva, odpadke od žaganja ln mehke cepanice, vagon-ske pošiljke. Obširne ponudbe količin in ceno poslati takoj na Publicitas, Zagreb, pod 46743. (k) Staro zlato, zlato zoDovje in srebrne krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Denar Hranilne vloge članic Zadružne zvezo — večjo zneske — kupimo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana M. 2.« št. 9746. (d) Hranilno knjižico Hranilnice ln posojilnice na Ljubnem, 80.000 din, takoj kupim. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj plačam« št. 10186. Posojila dajemo v gotovini in blagovnih bonih Hermes. Informacijo: Tavčarjeva 2, LJubljana. (d) Družabnika po možnosti z znanjem komercijelnega dela, proti lepi mesečni plači in deležu na čistem dobičku, sprejmem k dobro vpeljani lesni industriji. Potreben Je znesek 100.000 din za povečanje obrata. Vprašati v podružn. upr. »Slov.« v Celju pod šifro »100.000« St. 10169. (d) Kupim vložno knjižico Ljudske posojilnice v Ljubljani do zneska 140.000 Din proti plačilu v gotovini, Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljudska« P 9947 Drž. vrednostne papirje sprejmemo v posojilo proti obrestim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vrednostni papirji« 10275 Kupim hranilne vloge škofjeloških denarnih zavodov. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Denar« št. 10254. (d) Hranilne vloge naslednjih zavodov imam naprodaj : Mestna hranilnica Ijublj., Zveza slov. zadrug članice, Kmetskl hran. in pos. dom, Prva dol. pos. Metlika. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA, javlja, da jemlje do preklica v ra čun zopet hranilne knjižice Mostno hranilnice, Ljudske posojilnico. Posojilo morete dobiti v roku Sti rih dni v gotovini ln blagovnih bonih HERMES. Informacije: Tavčarjeva št. 2. (d) Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10, tel. 37-62 Kupim aluminij, baker, svinec, cink, medenino ln cln. — »G r u d n 1 k«, Ljubljana, Dravlje. (k) Srnine in jeL.ove kože kupujemo stalno v vsaki množini. J. Lavrlč, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. (k) Kupim Cunje krojaške odrezke, start papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino ARBEITER • MARIBOR Dravska IS vsako množino kostanjevih kakor tudi hrastovih tanlnskih drv. Ponudbe v upravo »Slov.« v Celju pod »Takojšnjo plačilo« št. 10168. (k) Hranilne vloge vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne papirje vnovčim najkulantneje po najvišji ceni takoj v gotovini AL. PLANINSEK, LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14. telefon 86-10. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni coni. Ureditev dolgov potom sodnih tn izven-■odnlb poravnav. Nasveti v konkurznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko • obrtnlb poslih Strokovne knjigovodske revizije, sestava tn apro- baclja bilanc. Preskrba kreditov, vsi posli Kmečke a a S 6 11 e. Edina koncesljonlrana komercljalna pisarna: Lojze Zaje LJubljana. Gledališka ul. 1 Telefon 88-18 Vnovoujem hranilno vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini Belo ugodno. Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zorč Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10 Tračnice za poljsko železnico •— 65 mm profil — kupim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Tračnice« 9999. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! Hranilne ■ »«V1 knjižice Pozor! Kdo da 8000 Din gotovi ne za 8 letno uporabo lepega stanovanja v novo zgrajeni hiši, v prometni vasi, tričetrt ure od Kranja? Voda ln elektrika v hiši. Eventuelne ponudbe Je poslati na upravo »Slovenca« pod »Gorenjsko 10206«. (d) Denarne posle: Posredovanja Kreditov -vnovtenje vlog za takolSno gotovino - NalofDekapitala Poravnave - Upravo nepre u.icn n - DovCne napovedi — Inlormaclie — ureditve, revizlfe, bilance, ln staino Kontrolo anj govodstva ter vse diuee trg.vsko gospo darslte posle izveae svetovalec koncesiiomrana trgovsko - gospodarska poslovalnica Al. Kovačič v Ljubljani. Cesta 29. okiobra Stev. T. Hranilne vloge naslednjih zavodov kupim proti takojšnji goto vini: Praštedione, Zadr. gospadr. banke, Ljublj. Kred. banke, Obrtne banke, Kmetske posojilnice ljublj., Jugobanko, Jadransko podun. banke, Zadružne zveze članice, Srpske banko, Union banke. Imetnikom vlog v ino zemstvu preskrblm Izplačilo potom Poštne hranilnico Beograd. Stavite ponudbe s cenami. Rudolf Zore, LJubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. II Pohištvo i Pohištvo šperane spalnice od 1800 din naprej; kuhinjska oprava od 800 din naprej, politirane spalnice, Jedilnico po nizki ceni. Strojno mizarstvo, Krakovska št. 7. (S) Moderno tn kvalitetno POHIŠTVO vso zajamčeno — že od 1700 Din Sperane spalnice 676 Din kuhinjsko oprave 375 Din kuhinj, kredence 400 Din omare 160 Din postelje — ttd. Oglejte si veliko lzbero pohištva pri »OPRAVA« zaloga pohištva LJubljana, Celovška c. 60 Velika javna razprodaja rabljenega pohištva, kompletno sobne opreme, kakor tudi poedlnlh kosov. Razprodaja traja 10 do 15 dni. Izkoristite priliko, cene nizko l Pohištvo Je možno ogledati vsak dan na Tyrševl co-stl 14. (š) Ljubljansko kreditne ban ko ca. 150.000 din, Prve hrvatsko štedlonlce ca. 350 000 din, ln Zadružne bar.ko ca. 30.000 din — kurim. - Ponudbe upravi »Siuvenca« pod »Kapital« Malenšekovo pohištvo ie najkvalitetnejše in najcenejše! Prepričajte se I Najnovejši modeli I Tovarna ln razstava: Dravlje, tik tramvajsko postaje — »Slepi Janez« - Ustanovljeno V fivlcl. - Dolgoletna Inozemska praksa 1 Zaradi dvajsetletnega jubileja 6% ekstra-popustl Kuhinjska omara s predali se proda. Tabor St. C. (1) Nekaj starega pohištva dobro ohranjenega, prodam na Starem trgu 32-1, desno. (S) Pohištvo sobno ln kuhinjsko poceni prodam. Istotam naprodaj kratek klavir ln šivalni stroj. Slapničar-jeva 7, Mosto, dvorišče.' Modroce, otomane, kauče, fotelje« zajamčeno solidno izdelano, kupite po najnižjih cenah pri tapetnlku Kobilica Avgustu, LJubljana. Tyrševa 36. Tel. 22-22 Lepo spalnico la mahagonija, ln dve kuhinjski kredenci, novodobni, vse novo, ugodno proda: TomSlč, mizarstvo, Zg. Kašelj, D. M. v Polju. (S)) I Automotor i Motor »Ariel« 500 ccm, lep, s prikolico« elektroluč — prodam za 9600 Din, polovico takojj ostanek obrokj. Hostnik^ LJubljana, Jernejeva 1. Dvosedežno motorno kolo novo aH malo rabljeno, v dobrem stanju, kupim. Točen opis !n skrajno ceno Jo poslati upravi »Slovenca« pod značko »Motorno kolo« St 10076. Motor »Indian« 350 ccm dobro ohranjon, prodam.' Zamenjam ga tudi za fino dirkalno ali Športno kolo. Jagodlfi, fa. Preaz, Rogatec. (f) »Puch« motor 250 ccm, prodam. Bačnlk. Ljubi jana-Mosto, ZaloSka cesta. (f); »Sunbeam« motor 600 ccm, primeren za prikolico, zamenjam za manjšega ali za zidno opeko. Slavko Razpotnlk« Trbovlje. (f); Motorno kolo poceni, v vsakem stanju.' kupim. — Dopise upravi »Slovenca« pod »Tudi razdrto« St. 102S4. (k)] »Puch« motor Stlrlclllndrskl, za montažo h kakršnimkoli »tro^ Jem, ugodno proda L. No4 vak, Vnanjo gorico 10, p.' Brezovica. (f); Motorno kolo >Sachs< 74 ccm, v najboljšem staj nju, prodam za 2500 dlnj Gmeiner, Stožice 89. (f)] Avto-limuzino pot sedežev. Sest dlln4 drov, izboron voz, prodam. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Event. za knjižice« 1024«. (f)! Škoda avto, tipa 506 P s prikolico na dve kolesij nosilnost maksimalno 15 ton, na pogon z metan plinom, bencinom ali a generatorjem na oglje, v izvrstnem stanju, naprodaj. Račlč, Pošt. pret. 31 S.Zagreb I. (f); »Indian« s prikolico komplet, turna mašlna^ 600 ccm, 6-1001, kot nov« ugodno prodam. Miklošičeva 14, trafika. (f)| Avto karoserije vsako vrste, kakor tudi razna popravila, Izvršuje najsolldneje Fajfer, Ljub« ljana, Trnovska ulica 25, telefon 34-10. 11 Majhno posestvo r vinogradom, v Spodnji Iiungotl pri Mariboru — po ugodni ceni naprodaj. Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod »Posestvo« St. 0004. (p) Posestvo v Loskovru pri Krhkem, 3 In pol ha In lepo urejena domačija — ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 10012. (p) Pozor Amerikanci I Prodam posestvo z gostilno ob Savi. Poizve bo : 'Avgust Mohor, p. Sava. Lepo posestvo pol ure od postaje, hiša podkletenn, 4 sobe, kuhinja, v kleti studenec, gospodarsko poslopje, njive, gozd in travniki s sadnim drevjem, naprodaj. -Vprašali Franjo Oretnlk, Nova vas, Sv. Jurij pri Celju. (p) Parcelo <08 m', poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10019. (p) Novo vilo dvostanovanjsko, z ograjenim vrtom takoj prodam. Kač Franc, Latkova vas, Sv. Pavel pri Preboldu. (p) hišo T Celju ali bližnji okolici kupim. Ponudbe z navedbo cerie na poštno ležeče Petrovče 4 0. (p) Nova hiša obstoječa lz dveh sob in kuhinjo ter z vrtom, se proda. — Franc Dornlk, Trnovlje, Celje. (p) Hiša blizu Maribora, s postranskim poslopjem in vrtom ca. 3000 m*, event. stavbne parcele, ker je vse ob cesti, naprodaj. Vprašati: Maribor, Meljska c. 44. Hiša z vrtom v Orlovi ulici 11, se pro da na javni dražbi dne 9. julija 1937. Pojasnila daje pisarna dr. Lapaj-neta, odvetnika v Ljubljani, Gosposvetska 4-1. p Posestvo i oral zemlje, zidana hi-Sa s hlevom, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« y Mariboru pod St. 1108. Vinoijradno posestvo pri Mariboru, 20 oralov, skoro 3 ln pol orala vinograda, sadonosnlk, gozd ln travniki, stanovanjsko Jn gospodarsko poslopje, ugodno naprodaj. - Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Vino gradilo posestvo« 10029. Hišo sredi Vrhnike obstoječo iz 4 sob, prl-tiklln, e lepim sadnim in eelenjadnim vrtom, prodam. Cena 60.000 din. — Poizve so: Ob potoku 2, .Vrhnika. (p) Dvostanovanjsko hišo ■/. vrtom prodam. Devln-ska ulica 9, Kolezlja. (p Dvonadstropna hiša nova, osemstanovanjska, solidno zidana, rentabilna, v bližini Tivolija naprodaj. Naalov v upravi »Slovcnca« pod št. 1022u. Tristanovanjsko hišo z mesarskim lokalom — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10223. Hiša pripravna za obrtnika — naprodaj sredi mesta. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9916. (p) Dvo-tristanovanjsko hišo v Mariboru ali neposredni bližini, z vrtom, kupim. Ponudbe: Kandrlč, Varaždln, Bauera 82. (p) Hišo z lokalom in vrtom prodam ali zamenjam. Proti doplačilu tudi Izven Ljubljane. OakS, Celovška cesta 155, Ljubljana. Vež lepih parcel v bližini carinarnice, ob novi Plečnikovi cesti, naprodaj. Poizve se: gostilna »Kaverna«, Vilhar- jeva cesta 25. (p) Posestvo na prijetnem prometnem kraju ob banovinski cesti, v bližini cerkve in postaje, celotno zemljišče ob hiši, v hlSI 4 sobe, kuhinja, klet, hlev, pripravno za upokojenca ali obrtnika, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 1102. Zaradi smrti veletrgovca z mešanim blagom, tudi železnlno, sta naprodaj v Misllnju dvo trgovski in gostilniški poslopji, eno-nadstropni, z več kakor 30 prostori, z velikim vrtom in ledenico. Ribnik za led na razpolago. Krasen letoviški kraj. 620 m nad morjem, ob vznožju slovitega Pohorja, izhodna točka za ture. Železniška postaja, pošta, br-zojav in telefon. Gozdnata okolica z v^Jiko lesno Industrijo. Eldorado za lesne trgovce. Informacije: Pajtler, Mlslinje. Prodam dvostanovanjsko vilo pri tobačni tovarni za 380.000 din, hipoteka 100.000 din; štirlstanovanjsko vilo v Rožni dolini za 100.000 din, hipoteka 66.000 din; dvostanovanjsko vilo za Bežigradom za 250.000 din, hipoteka 66.000 din; tristanovanjsko vilo v Šiški za 160.000 din, hipoteka 112.000 din; tristanovanjsko hišo v D. M. v Polju za 90.000 din, hipoteka 40.000 din; tristanovanjsko vilo na Ježicl za 135.000 din, hipoteka 125 tisoč dinarjev, plačljivo v hran. knjižicah Kmečke pos. ljubljanske. Gostilno, mlin, trgovino v večjem prometnem kraju Dolenjske za 360.000 din, hipoteka 90.000 din. Hišo s trgovskim lokalom, gospodarskim poslopjem v večjem industrij, kraju ob juž. žel. za 125.000 din. plačljivo vse v knjižicah kateregakoli denarnega zavoda. - V istem kraju naprodaj novozidana šti-ristanovanjska vila za 200.000 din, hlpotoka 80 tisoč dinarjev. — Stavbne parcele v Rožni dolini, Viču, Mlrju, Kolezijl, Trnovem, pri Sv. Krištofu, za Bežigradom, v Šiški, Stožlcah, Šmartln-ski cesti, v centru. Velikost parcel ln cena po Izberi za strnjen in odprt stavbni sistem. Cene zelo ugodne. Realitetna pisarna Kunaver Ludvik, Rimska cesta 6, Ljubljana. Telefon 37-33. (p) akaj brezvredna sredstva? Pazi na obleke! . LIT je vodeči proizvod v M drta-vah, — najboljši snak modi In u bojnega delovanja — ker vsebuje strup, ki ca drugod ni. FLITOVA para ne puiča madeiev in Je ljudem neškodljiva. Varuj se pred nadomestili pod Imenom Fllt. Pravi F LIT j« samo v plombirani ročki. Pazi na garancijo: rmeno barvo, — črn rob Ih FUT vojaka Vedm Vilo tik Celja prodam za vsako sprejemljivo ceno zaradi pre-zadolžltve. Ponudbe upr. »Slov.« v Celju pod »Vila« št. 10363. (p) Hišo s trgovinico s kompletno opremo ln vrtom, vse novo, v brezhibnem stanju, ugodno prodam v Skopicah 42 pri Brežicah. Informacije daje Albin Robida istotam. (p) Gumbe plise, entel, ažur p red tisk ln. monograme hitro izvrši Matek Sc Ml-keS. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Parcela prvovrstna, vogalna, v bližini Vrtače, približno 1000 m', naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10301. (p) lepo urejen, s 4 kamni, s posestvom vred na Gorenjskem zelo ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10268. Večje stavbno zemljišče krasno, pri radovljiškem kopališču, takoj naprodaj. Ugodna nižja cena. Več pove: Jagodic Matija — Zgoša št. 4, Begunje pri Lescah. (p) Naprodaj hiša s pekarno in dobro vpeljanim hišnim obratom ter domačim kruhom (StSrbrot). Naprodaj zaradi smrtnega primera. Vprašati upravo »Slovenca« pod St. 10272. (p) Pozor! Karoserije, trpežne, lahke, modne oblike, razna popravila izvršuje točno, solidno, po konkurenčnih cenah J. Selan, Sp. Hru-šica 40 pri Ljubljani. (1) IŠČEJO: Mlekarno ali za to primeren lokal iščem. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Prometni kraj« št. 10278 ODDAJO: Odda se gostilna z inventarjem. Tovarniška 11, Moste, Ljubljana Dve kleti pripravni za skladišče se takoj oddasta v bližini trga. Poizve se: I. Gori čar, Sv. Petra sesta 29 Naprodaj hiša z moderno urejeno ln do bro vpeljano parno pekarno v industrijskem kraju v Sloveniji; event. se odda tudi v najem. Naprodaj zaradi bolezni. Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 10270. (p) Kupim hišo pripravno za manjšo trgovino, z majhnim po sestvom. V poštev pride samo v prometnem kraju. Plačam v gotovini. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10310. (p) Novozgrajena hiša v lepi vasi, tri četrt ure od Kranja se proda. V hiši so štiri sobe, dve kuhinji, klet s shrambami ln vrtom. Vodovod ln elektrika v hiši. Poizve se: Britof 62, Gorenjsko. Nova hiša enonadstropna, dvostano-vanjska, 6 sob, 2 kuhinji, 2 predsobi, podkletena, vodovod, elektrika, 700 kv. metrov vrta, naprodaj v Kranju. Poizve se pri Anton Ropotar, Jezerska cesta, Kranj, (p) Samsko konfekcijo za poletie posebno cenejše vrste ima v največji izbiri na zalogi F. I. Gorliar, LJubljana Sv. Petra cesta 29 naprei damske perilne cefir obleke . . damske perilne športne bluze . športna krila v vseh velikostih pisarniške in jutranje halje . . otroške perilne oblekce • • < kakor tudi vse vrste bolišeo bleke, kostume, plašče i. t. d. Izdeluje se tudi po meri! Kroji kot izdelava prvovrstna I . . od Din 48 — • • » „ 28- • • «• „ 38'- • • »« „ 65'- • • »i „ 24- Gostilno oddam na račun. Ponud be v upravo »Slov.« pod »Vinogradnik« St. 10344. Lepi poslovni prostori se oddajo v Wolfovl ulici št. 12, dvorišče, pritličje. Pojasnila v trgovini Erjavec. (n) Hišo v Kolodvorski ul. 25 oddam v najem. Dr. Sporn, »Vzajemna zavarovalnica« Gostilno v letoviškem kraju na Gorenjskem oddam v najem ali prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 10022. Kmetska hiša s sadnim vrtom, se odda brezplačno, ako se vzame takoj 66 letna oseba. Dvor 11, pri Moškru, St. Vid pri Ljubljani. Drugo pove uprava »Slov.« pod št. 10011. (n) Trgovino oddam v najem. Lenček, Vrhpolje 14, pri Moravčah. (n) Štirje lepi prostori se oddajo za. pisarno ali kaj drugega v Kolodvorski ulici St. 41. (n) Delavnica 4X8.6 m na dvorišču, se takoj poceni odda solidnemu obrtniku za mirno in snažno obrt. Mestni trg 9. (n) Gostilna s kegljiščem ln vrtom, v centru Ljubljane, se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10226. IŠČEJO: Sobo in kuhinjo ne podprltllčno, Išče za avgust drž. uslužbenec za tričlansko družino v bližini ali v mestu. Plača do 260 din. Ponudbe upr. »Slov.« pod št. 10329. (c ODDAJO: Dvosobna stanovanja zračna, sončna lega — odda Homan, Sv. Petra cesta 81. (č) Trisobno stanovanje oddam v I. nadstr. Cer-netova 34, Slška. (č) Dvosobno stanovanje komfortno — se odda s 1. avgustom v Sp. Šiški, Milčlnskcga ulica 57. (č) J- Trisobno stanovanje oddam takoj ali z avgustom. FUgnerJeva ulica 7, I. nadstr. (č) Enosobno stanovanje išče vdova. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Sama« št. 10343. (c) Trisobna stanovanja s kopalnico, v Dalmatinovi ulici ln na Opekarski cesti takoj oddam. Poizvedbe : Gradbena pisarna, Rimska e. St. 2/1. Na Gosposvetski cesti 10 oddam trisobno ulično stanovanje v I. nadstr. ; enosobno dvoriščno stanovanje v II. nadstropju. Informacije daje hišnica. Za avgust oddam stanovanje treh sob, kopalnice tik II. državne gimnazije na Poljanah. Poizve se: Zarnikova ul. št. 9/1. (č) Petsobno stanovanje popolnoma renovirano — sončno, z vsemi prltiklinami, na Rimski cesti — oddam poceni takoj ali avgusta samo stalni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10076. (č) Peki! Pekarno dam takoj v najem. Najemnina samo 200 din mesečno. — Peče se dnevno za 300—400 din. Sigurna eksistenca. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9966. (n) Pekarijo v obmejnem kraju (nad 200 državnih nameščencev) zaradi bolezni oddam v najem solidnemu reflektantu, ali ugodno prodam, ter 70% kupnine lahko ostane v hipoteki z nizkimi obrestmi. Hoat-nik, LJubljana, JerneJe-va 1. (n) V novi Koslerjevi hiši na vogalu Vošnjakove ln Dvoržakove ulice se oddasta še dve lepi trisobni stanovanji za 1. VIII. t. t. Natančne poizvedbe v odvetniški pisarni dr. F. Luckmanna, Ljubljana, Gradišče 4. (č) Štirisobno stanovanje komfortno, r novi vili — oddam s 1. avgustom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10298. (č) štirisobno stanovanje v centru mesta, na Tyr-ševi cesti, oddamo takoj ali za 1. avgust t. 1. — Vprašati: Državna Hipotekama banka, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10. Trisobno stanovanje komfortno, zračno, iionč-no, z balkonom, v novi vili. se odda s 1. avgustom. V bližini tramvajska postaja. Informacije: Urbančlč Anton, Oražno-va ulica 6, konec tobačne tovarne, od treh popoldne dalj«. '«) Tri enosobna stanovanja se oddajo za takoj. Mala čolnarska ulica 4. (č) Enosobno stanovanje oddam Julija ali avgusta. Aljaževa e. 8, Slška. (č) Dvosobno stanovanje komfortno, s kopalnico, v novi hiši, oddam b 1. avgustom. Ilirska ul. 8a. Dvosobno stanovanje podprltllčno, b prltiklinami, oddam Julija. Tyrše-va 91. (S) Trisobno stanovanje sončno, oddam v novi vili b 1. avgustom. Pod-rožnlk, Cesta I. St. 7-1. Enosobno stanovanje in opremljeno sobo oddam. Rožna dolina cesta VI/4. (č) štirisobno stanovanje lepo, komfortno, z vrtom v vili, oddam. Cesta v Rožno dolino 9, tel. 32-89 Dvosobno stanovanje parket, v I. nadstr., s prltiklinami, oddam z avgustom. Ogleda so lahko v ponedeljek, sredo ln soboto od 2 do pol 4. — Cesta v Rožno dol. 7. (č Dvosobno stanovanje parketlrano. takoj oddam. LJubljana VII., Gasilska cesta t. (č) Dvosobno stanovanje komfortno, s predsobo, kabinetom, kopalnloo ln balkonom oddam v novi hiši v Jesenkovl ulici 4, bivše Igrišče Ilirije. Informacije pri: Delkln, istotam. (č) Sobo in kuhinjo čedno, snažno, v hiši, sllčnl vili, r Slivnici, oddam v najem stranki brez otrok. Brezprašna, sončna lega. Oskrbnlštvo gradu Slivnica pri Mariboru. Dvosobno stanovanje komfortno, s kopalnico ln balkonom, v lepem kraju - oddam mirni ln boljši stranki s 1. avgustom. -Nova hlSa, blizu postajališča cestne železnice ln ne daleč od centra. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Lepa lega« it. 10080 Veliko, lepo prazno sobo takoj oddam. Devlnska 9, Kolezija. (s) Opremljeno sobo oddam tudi za tri mesece gospodični. Naslov: Kalister, Trdinova ul. t. Lepo sobo 7.a eno ali dve osebi oddam v centru mesta. Naslov v upravi »Slovcnca« pod St. 10241. (s) Lepo sobo z 1 ali 2 posteljama, oddam, event. s kuhinjo. -Sv. Petra cesta 41, pritličje desno. (s) Sobo s posebnim vhodom oddam. Bonač, Vidovdanska cesta 1. (b) Opremljeno sončno sobo oddam boljšemu gospodu, istotam tudi sobo s štedilnikom. Hrenova ulica 19/1, Urbančlč. (s) Priporoča se letovišče ln kopališče Ivo Sorli, Gorenja vas, Poljanska dolina. (L) Pozor! Penzion »Keko« na Rabu, lastnik Slovenec, vam nudi največje ugodnosti za oddih. Zmerne cene, kopanje prosto. Zahtevajte prospekte 1 (L Letovišče na Jadranu V novi vili, vse udobnosti, prvovrstna kuhinja, lastna plaža. - Pavšalna cena vključno vse takse 5! din. — Vila šteflca, OmlšaiJ pri Sušaku. (L) Gorsko letovišče Žiri Letoviščarji! Ako si ne želite dobrega zraka, višinskega sonca, tople So-re za kopanje In plavanje, sence smrekovih gozdov, krasnih lzpreho-dov, dobre hrano, lepe In zračno sobe — vso to za nizko ceno 30 din dnov-nof Potrudite se, dokler je prostor na razpolago ! Avtobusne zveze: odhod z železniško postaje škofja Loka ob 8 dop. ln Prazno sobo sončno, mirno, veliko, souporabo kopalnice ln ob 12.30. Iz Ljubljane: postaja (protestantovska cerkev) ob 16 pop. — Iz telefona, oddam takoj boljši stranki v cenru (med univerzo ln bansko palačo). Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10267. IŠČEJO: Prazno sobico išče v mestu priletna ženska. Rimska cesta 23, pritličje, C. Stare, od 2 do 6. (s) Iščem skromno sobo podstrešno, kjer si lahko postavim štedilnik. Plačam več mescev naprej. Dvo osebi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Skrom- no« St. 10283. (s) škofje Loko ob 17 pop. Zahtevajte prospekte! — Tujsko - prometni odsek Mrl, Dravska banovina. GOSTILNA IN rasiGN » « STAHOVICA na čistem planinskem zraku, krasna gorska IzprehajalISča, naravno kopališče, avto postajališče ln Izborna kuhinja. Penslon od 30 Din. ODDAJO: Opremljeno sobo takoj odda. Naslov pove upr. »Slov.« pod 10126. s Opremljeno sobo sončna lega - takoj oddam. Medno >8. (L) Sobo s štedilnikom ln plinom oddam. Kocenova ul. 9. Lepa sončna soba posebnim vhodom se | dobi Letoviščarjem se priporoča »Gostilna Tavčar«, Poljane nad Škofjo Loko. Celodnevna oskrba 30 Din s stanovanjem vred. (L) Letoviščarji! Pridite si oglodat Stično! Dobili boste po zmerni ceni hrano ln stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 10104. (L) Letoviščarji! Kdor hoče mirno, dobro preživeti počitnice, naj gre v Poljane v gostilno pri »Mačku«. Dobra hrana In stanovanje. Celodnevna oskrba za osebo 30—32 Din. Sezona od 1. VI. do 80. IX. (L) odda na Erjavčevi c. 4, I lepega pritličje, desno. (») nikar. Prosti čas porabit«, k Bv. Krl*u pohitite, Boštjanov hotei Je gostilna. Ima Jedačo ln prvovrstna vina. Vse se za mal' denar. Izleta zamudite Pensloh »Vila Ncvenka«, prlzldana ln renovlrana, 60 korakov od kopališča. V Bobah tekoča voda In oloktrlčna razsvetljava. -Terasa. Vrtna restavracija. Izvrstna kuhinja. Informacije daje lastnik : Andrlja Krlškovlč. K1 rt) 9ension j a gospe ,DOM KOLA DOMAČICA" SPtIT Dve minuti od glavnega kopališča. — Kranna lega. — Lepe, velike in zračne sobe. — Cona pcnsiunu 55 do 65 Din dnevno. — Za daljše bivanje popust. — Prvovrstna postrežba. B AČ VI CE Hiankinijcva ulica t) Protiariio Otroški športni voziček ugodno prodam. - Rožna dolina Cesta IV. St. 32. 1 Narodno nošo žensko, s starinsko avbo, prodam za 1600 din. Der-novšek, Mestni trg 12-1X1. Srajce, moške kravate, ln nogavice dobite ve-ino najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Štajerska jajca ln piščanci vedno v zalogi po najnižji ceni pri Baloh, Kolodvorska 18, dvorišče. O) Konjsko opremo za lahko in težko vožnjo, ter par tovornih voz — ugodno naprodaj. KuSar, Ljubljana, Erjavčeva cesta 9. (D Dira na peresih s la oljnatimi osmi, 2000 kg nosilnosti, zelo ugodno naprodaj pri Fajfar, Ljubljana, Trnovska ulica 26. O) Za birmo ročne torbice od 8 Din naprej v veliki Izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 1 V kavarni »Slon« ugodno naprodaj: vse kavarniške klopi (material primeren za sedlarje), železna vrtna ograja ln železni rolo za okna aH vrata 3.30 X 0.95 m ln 3.30 X 1.60 m. (1) Kolesa prvovrstne znamke, kupite najceneje v trgovini Triglav, Resljeva cesta 16 Stara kolesa se vzamejo v račun. Cl) Za potovanj ročne kovčege, torbice, nahrbtnike Itd. v veliki Izbiri priporoča IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1) Pozor! Cenjeno občinstvo, turisti ln moji odjemalci I Vse vrste mesnih Izdelkov, vedno svežih, dobite po najnižjih cenah ln v najboljši kvaliteti v novi mesnici JAKOB KOZA-BER, na Možl pri Dravogradu. (1) MIZARJI! Cas je zlato! Uporabljajte le zgoščeno polituro »POLINIT« I Z 1 kg »POLINIT« politure napravite v 6 minutah 5 do 6 litrov žo gotove najfinejše politure za vse vrste lesa. Zahtevajte brezplačni vzorec in navodilo v trgovini BARVE-LAKI : RUDOLF HAFNER, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36, v bližini kolodvora. Lestence razne, lepe, prodam za vsako sprejemljivo ceno. S t e r k , hotel Bellevue, Ljubljana. (1) S»eto»noznano namiko znamko »BRENNABOR« DVOKOLES petkrat kromiranih in odporno emajliranih, z nezlomljivim okvirom dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki Kleindienst&Posch Maribor. Aleksandrova cesta 44 Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, dlvane in tapetniške Izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugoden nakup morske trave, žime, cvilha za modroce ln blaga za prevleke pohištva. Za vkuhavanje sadja ln zelenjave so najboljši leckovi kozarci Prodaja: Jos. Jagodic, Celje G u b č e v a ulica Glavni trg Ceniki ln pojasnila zastonj Čevljarski »cilinder« stroj poceni naprodaj. Stritarjeva ul. S, Maribor. (1) Boljši voz na peresih, s tremi sedeži, naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10106 »PFAFF« »SINGER« skoraj novi šivalni stroji poceni naprodaj pri »PR0ME7« (nasproti krlžanske cerkve) . Štedilnik s pečicami, poceni prodam. Gllnce, Cesta XV. št. 6. (1) Prodam elektro-motor ln dinamo ter druge mizarske stroje in orodje po znižani ceni. Praprotnik, Jenkova ulica 7, LJubljana. (1 KOLESI prvovrstnih znamk, malo rabljena, nova ln stara, poceni naprodaj prt »PROMET« (nasproti križansk6 cerkve). Trgovina z meš. blagom v Slovenskih goricah, na odcepu dveh banovinskih cest, s 6 ln pol orali dobro obdelanega posestva, obstoječega iz sadonosni-ka, njiv in malega vinograda — se zaradi družinskih razmer takoj proda. Trgovina ali posestvo se proda tudi posebej, ker se vsako nahaja na svoji parceli. — Ponudbe je poslati podružnici lista v Mariboru. (l) MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOL1, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Buret, lister in vsa letna oblačila nudi v elegantni izdelavi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Otroški voziček globok, moderen, in mala harmonika s poltonl — ugodno naprodaj. Galje- vica 5. (i) Ivan Kravos Maribor, Aleksandrova 13 Št Vid šn okolica kupuje kolesa In dele samo v trgovini Splošne trgovske družbe v št. Vidu nad LJubljano. Kolesa z garancijo od 650 Din naprej. Velika izbira. Odprto tudi ob nedeljah od T. ure dalje. Kolesa moška in damsba raznih nemških znamk v največji, izberi po neverjetno nizkih cenah nudi Nova trgovina Tyrševa cesta 36 Vino in slivovko dobrih kvalitet ugodno razproda ali zamenja za stavbni material: opeko, cement, betonsko železo in rezan les v večjih, kakor manjših količinah: Ivan Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu. (1) Loti za obsevanje znamke »Vltalux, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod tt. 10238. Naši vozički so na patentiranih krogljičnih ležiščih. S.Rebolf A. drug Gosposvetska cesta 13. Prvovrstna kolesa radioaparate, instalacije nudi po konkurenčnih cenah Jelen Ludvik, elektrotehnično podjetje, Polzela. (1) »KAPPEL« PISALNI STROJI so najmoderneje konstruirani, trajni ln v cenah brez konkurence. Plačilo v ugodnih obrokih. Zahtevajte neobvezno predvajanje. Rabljeni pisalni stroji se vzamejo v zameno. Samoprodaja pri tvrdki: Kleindienst & Poseli Maribor Aleksandrova cesta 44 Vina lastnega pridelka, bela ln rdeča, odlične kakovosti, kakor tudi žganje, po Izredno nizki ceni kupite pri Vinarski zadrugi v Metliki. Vino prodajamo od 10 litrov naprej. Za Din 48-- (Doppeihobel) od 42—Cl mm ter razno drugo orodle po zelo nizkih cenah nudi Stanko Ftorjančič zelemina Resljeva 3 rVhod skozi dvori Sce Vis a vis Medie-Zanki Elektrolux-hladilnike brez motorja, na električni, plinski ali petro-lejski pogon, prodaja na ugodna odplačila Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25/1 telefon 25-80. (1) Poročne prstane, ure, verižice, uhane, kakor tudi očala., kupite najbolj ugodno pri Josipu Janko, urarju v Kamniku, Sutna, naspr. farne cerkve. (1) Rabljene štelaže, pult, stojala za olje in vago — poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10231. (1) Daljnogled desetkratna povečava — specialni izdelek Zeiss — naprodaj za tretjlnsko ceno. Ogled v trgovini Rudnik 31. (1) 1E O EL. U J w t* Elehtromoforji novi ln rab ljeui za vse napetosti veano v veliki lzblu na prodaj. Lastna delavnica za previ|anle in popravljanle dinamov. avlo dlnam, elektromotorjev ter vseh eieUtroaparatov. - Izvr-Sulem vse električne inštalacije za razsvetljavo in pogon. ELEKTROPODJETJE FRANJO PEHČINLIČ Ljubljana, Gosposvetska 16 + Balin krogle Iz prvovrstnega preko-morskega lesa nudi po zelo ugodnih cenah Splošno lesostrugarstvo H. Pečjak ln drug, Zalokarjeva ulica 13. (1) Stelaže in prodajalne mize za manufakturo ali galanterijo takoj prodam. — F. Ostrelič, Vegova ulica št. 12. (1) Naprodaj stavbni material jahalnice na Bleiwelsovl cesti. Natančne informacije v pisarni dr. F. Luck-manna, Ljubljana, Gradišče 4. (1) Naprodaj špecer. inventar Istotam oddam lokal, pripraven za obrt. Polzve se: Gllnce, Tržaška cesta 46. (1) Motor na oglje (Sauggas) 6—8 ks, kompleten, v dobrem stanju, kupi Anton Drnovšek — šklendrovec, Zagorje ob Savi. (k) NBZARJI! Vse. kar potrebujete za Vašo strojno delavnico, dobile najugodnejše v specialni trgovini strojev in strojnih delov. Dovžan Ivaii* Ljubljana, Frančiškanska 4 —Mism Prodam dobro ohranjen parni kotel 4 atm., stoječ. Poizve se v mlekarni Naklo, podružnica Maistrova št. 10, Ljubljana. (1) EleRtrotrootoiril novi ln rauupni veeii vrst in velikosti vedno v zalogi. Sprejemajo se vsa tovrstna po nrn-vii?. ms aHramo po Konkurenčnih cenan. Velma zaloga instalaci|skega materitala. A. VERBAJS — Ljubljana uosposvetsKa 10 (Poleg Slamiča) Telefon 28 67 i m »A« BREZPLAČEN POUK V 1SRAN3V I ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK (FeTRel* herold"^] It/OMICEGltttll MARIBOR« 102 J Klavir dobro ohranjen, naprodaj. Celje, Jenkova 19. g Umrla nam je naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična Danica Jeglič Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 28. junija ob 2 popoldne iz hiše žalosti Verovškova 22, Ljubljana VT1., na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. junija 1937. Žalujoči: Anton in Jožefa Jeglič, starši; Marija por. Wrischer, Vida, Štefi, Pepca, sestre; Vinko in Slavko, brata; Rudi Wrischer, svak — in ostalo sorodstvo. Tisnane aiuoia nniOM Zamenjavamo stare ploSo«, gramofone, radio aparate za nove proti primernemu doplačilu. Citraši, citrašinje! Zvezek »Grajski odmevi« Je Izšel v III. predelani ln pomnoženi Izdaji. Cena 20 din. Nova komada : »Se malo.« Valček z besedilom in »Mdrina polka« sta izšla tudi posebej. Z naročilom prosim pošljite denar ali znamk za 6 din. Ivan Kiferle, Ljubljana, Gosposka 9. Pri Sedmici v Mostah bo na Vidovdan ista izbira Jedil kakor v nedeljo. Franc Cerne. (h) 4. in 5. vsi na žegnanje v DragomelJ pri Domžalah, kjer boste postreženi z dobro pijačo in jedačo. Za obilen obisk se priporoča Jernej Grad. ostavljene visoke palme in krasne vaze z dehfečimi vrtnicami. Vse je v radovednem pričakovanju, kajti danes iina priti mlada kneginja. Vsi so v strogi pripravljenosti Mnogo prijetnih običajev mladi kneginji morebiti ne bo ugajalo. -In kako 6e bo godilo princesi? Kaj vse si je bo danes ponesrečilo? Tudi šivilje si si v svesli. da danes ne bo šlo vse gladko. — V kuhinji, kjer prevladuje moški epol, so mnenja, da je že čisto vseeno, kar store in kar ne, kajti prvih gosli odslej prav gotovo ne bodo več igrali. Ali bo razvalinski grof tudi še v naprej nastopal, kot bi bil on hišni gosjiodar? — To vprašanje se jim zdi zelo važno, lil pravkar prihaja grof Thornsteiil čez dvorišče, kot bi bilo samo po sebi umevno, da mora biti tudi danes zraven. In kako je danes eleganten! — Ku hinjsko osebje pritiska svoje nosove ob šipe. — Grof Thorstein pa se poda brezskrbno na galerijo in potrka ob dvorani stebrov. Najpoprej mora videti otroka, ki ie bil tako bridko razočaran. Hotel je biti navzoč pri poroki. Poroka mora ja, česar ljudje že dolgo z . . »b tej priliki igra godba in so vsi veseli in razigrani. In zdaj papa ni dovolil, da bi se je udeležila. Čakati inora mirno v Bratl-neCku, dokler papa z novo mamo nc pride ija. Nežno olroško srcece čuti, da jc bil occ lisli, ki jc ui mara! videli pri poroki, ko jo jc vendar nova mama tako neizmerno in prijazno povabila. _ bili nekaj preimenitnega veseljem pričakujejo. Ob C bujemo udobno in elegantno celo družino za 137.- dinarjev 45302-4403 Obutev za vsako priliko tn za vsak žep. Za delo v polju In v hiši, za pešhojo, opskrbela Vas bc preko celega leta najboljše In najcenejše Cena Jim Je od 15.— do 25.— Din. 44244-4841 Za dečke nenadoknadljlvi letni Čevlji od močnega platna rjave barve z elastičnim gumijastim podplatom. Otroški Din 15.— In 25.—. Moški Din 29,- 68895-8195 Čeveljčke za lepe dneve z vsako lahko letno obleko Iz močnega lenenega platna drap barve z belim obšltkom In s pol visoko pe(o Din 49.— 1125-9621 Elegantni In lahki damskl čevlji Iz Čvrstega svilenastega Lido platna c okraskom od plavega antilopa In usnjenim podplatom, stanejo Din 59.-. 45844-4400 Za dečke najboljša obutev za lelo na boso nogo. Močna sandala od platna z elastičnim gumijastim podplatom. Moški Din 35.-. Din 137- 1 1327-2880 Lahki In udobni čevlji od sivega platna z okraski Iz laka in z usnejenlm podplatom Din 69.— 4OTB-S6847 Čvrsti In lahki trofer čeveljčki od boksa i usnjenim podplatom, nlsko peto, ki s« zapenjajo z špango. Stanejo samo 69.— Din. Elegantni čevlji za vsako letno obtelčo tz belega platna, kombinirani z rjavim boksom In usnjatim podplatom. Din 79.— 1 m odstrani takoj brez duha in udobno ^^^ vse nepotrebne dlačice. t Depot: COSMOCHEMIA, Zagreb, Smičiklasova 23. S SHELL BILJOBRANON POLETNIH uničite škodljivce, ki napadajo in uničujejo zelene dele stebelc, kakor listne uši, gosenice jabolčnega zavijača, gosenice gobarja itd. Hitro deluje, ne škoduje listom in ostalim zelenim delom stebelc. Obširna pojasnila in ponudbe zahtevajte od proizvajalca: Jugoslavensko Shell d. d., Zagreb, Gajeva ulica 5 STARO LITO ZELEZO c**.) vsako množino kupim po najvišji ceni, plačljivo takoj. Železolivarna Smole Dobrova pri Ljubljani. Telefon 38-34. pošta Brežice železniška postaja Brežice in Oobova, najbolj vroči 55° C radioaktivni vrelec v Dravski banovini Sezona od 1. maja do 30. septembra — v pred in posezoni znatni popusti, zahtevajte prospekte. Z ceprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, revmatizem, vnetje, protin, išias, nevralgično trganje, kronični katarji, ženske bolezni i. t. d. TOPLICE »Hotel Bellevue" najlepša razgledna točka v Ljubljani, priznano prvovrstna kuhinja, izborna vina in pivo; lepe čiste tujske sobe. — Pension od Din 50'— do 65'—. Krasne terase, lastni gozdni park, avtogaraže, kopeli v hiši. Novo: hotelski gosti imajo na razpolago udobne kabine za solnčne kopeli in prho. V seziji večkrat koncert. Izreden užitek za leto-viščarje. Zahtevajte prospekte. - Telefon interurban 30-42. Isto se priporoča cenjenim gostom restavracija grand hotela,Union' lepo urejen senčnat vrt, v seziji večkrat koncert. Prvovrstna kuhinja, izborna vina in pivo. Cene zelo zmerne. Postrežba točna. — Telefon 37-42. Vina Imam umo prvovrstna, kupljena naravnost od vinogradnikov. Se priporočam P« Sterk, restavrater, itd. Novi naslov: Sv. Petra e. 4. Tel. 25-57 Kolesa 600 (Jo 1600 Din, dve leti garancije, Šivalne stroje od 1900 Dtn dalje dajem na obroke. — C. Kmetlč. p. Dob 110. (1) V 9tuju V Panonska ul. 3 (Prej „Petovla") sva otvorila novo trgovino z galanterijo, drobnarijo, modo, pleteninami i. t. d. S pridobljenim strokovnim znanjem bova skušala cenjene odjemalce kar najbolje zadovoljiti z dobrim blagom in po najnižjih cenah. Vljadno Vas vabiva, da si brezobvezno ogledate našo zalogo I VUGA & BAČNAR Preselitev. Cenjenemu občinstvu ter vsem našim cenjenim odjemalcem vljudno sporočamo, da smo se z današnjim dnem preselili iz naših dosedanjih prostorov v nove lokale na Gregorilievi ulici 24, (dvorišče) (preje tovarna Durjava & Co.) Pri tej priliki prosimo naše dosedanje cenjene stranke, da nam tudi v novih razmerah ohranijo dosedanjo naklonjenost. „Sofra"-T.Soklič, Maribor tovarna kartotek in štampiljk Ne trati časa, ne muči se ln ne maži 1. Velik prihranek na jt^V * tasu (zadostuie prl-prosto mazanie z Rnsl-' ftlocom a po pol minuti se to z lahkoto obrtiete. 2. Br(t)e t nosl-blocom le hl