NOVICE LOGATEC, 9. VII. 1971 —ST. 6 GLASILO KOLEKTIVA KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE — LOGATEC Zakaj manjša proizvodnja v maju Ko vsak mesec ugotavljamo količinsko proizvodnjo, jo običajno primerjamo po različnih kriterijih. Tako ugotavljamo porast proizvodnje v primeri s preteklim letnim ali mesečnim obdobjem ter z mesecem, ki ga obravnavamo. Na osnovi planirane proizvodnje za niaj 1971 lahko ugotovimo, da je večina obratov dosegla planska predvidevanja, in sicer: Zaga Logatec 131,3 Plastika 81,8 Drobno pohištvo 93,2 Stavbno pohištvo 101,6 Galvana 109,8 Sušilnica 111,9 SKUPAJ: 101,5 Pri izračunih količinske pro-^ izvodnje za posamezne obrate v mesecu maju pa preseneča podatek, da so vsi obrati razen' žage in plastike proizvedli precej manj kot v preteklem mesecu, čeprav je število delovnih dni enako. Zaga je proizvedla le 2 % več kot v aprilu, plastika pa 59 % več, vendar ta obrat v aprilu ni obratoval s polno kapaciteto. V obratu drobnega pohištva pa so proizvedli za 12 % manj, v stavbnem pohištvu prav tako 12 % manj, galvana 17 % manj in sušilnica 16 % manj. V poprečju je bila v maju proizvodnja manjša za 8 % od proizvodnje v aprilu. . Tudi lani je bila proizvodnja 'I v maju manjša kot v aprilu, vendar samo za 4 %. Razlika 8 % predstavlja dvq; dnevno proizvodnjo vseh obratov. Zato je tak padec proiz^ vodnje lahko le posledica večjih proizvodnih težav, čeprav ni izključena možnost, da je del proizvodnje zadržan v obratih kot nedovršena proizvodnja. Kaj menita o tem obratovod-ja stavbnega in drobnega pohištva. Obratovodja drobnega pohištva Anton Nartnik ugotavlja, da je znano, da so barve, ki jih uporabljamo za luženje kolonialnega pohištva, zelo občutljive in je zelo težko obdržati..' vedno popolnoma isti ton. Še posebej pridejo te razlike do. izraza v daljših obdobjih, kar se je pokazalo tudi v maju. Zaradi povečanih zalog izdelkov v prvih mesecih je prišlo do mešanja posameznih serij kolonialnega pohištva in s tem še do večjih razlik v barvah. Zaradi tega je bilo potrebno pregledati in sortirati večjo količino že pakiranih stolov, kar je povzročalo v pakirni določen zastoj. Za ostale oddelke pa ugotavljam, da je bila proiz- Predstavniki največje trgovine s pohištvom na obisku pri nas Pred časom smo imeli čast, da so nas obiskali predstavniki največje trgovine s pohištvom na svetu, »Sears Roebuch« iz Clicaga v Združenih državah Amerike. Ogledali so si našo proizvodnjo stolov in obešalnikov. Pokazali so veliko zanimanje za stole. Kljub temu da je to podjetje lani prodalo na ameriškem tržišču za 250,000.000 $, oziroma okoli 400.000,000.000 S din vodnja normalna, če ne upoštevam, da bi lahko izdelali tudi nekaj več miznih nog, pa ni bilo na razpolago dovolj mo-ralov, je zaključil Nartnik. $_\, Iz tega lahko sklepamo, da se je predvsem povečala nedovr-. Sena proizvodnja in bo verjetno zaradi tega že v naslednjem mesecu plan občutneje presežen. Obratovodja stavbnega pohištva ing. Miro Gantar meni, dšf je bilo pričakovati take rezultate predvsem zaradi poostrenih kriterijev kontrole kvalU. tete. Težave so pri površinski obdelavi suhomontažnih lakiranih oken. Dokončno finalno obdelana — lakirana in zaste-Nadaljevanje na 2. str. lesnih izdelkov, so se pohvalno izrazili 0 naši produkciji. Bili so zelo presenečeni, ker niso dosedaj vedeli, da je naše podjetje tako velik proizvajalec te vrste pohištva, katerega pretežno izvozimo na ameriško tr-X žišče. V kolikor bi to podjetje dalo naše izdelke v svoj pro-_ dajni katalog, bi se nam lahko prodaja še dvignila tudi na tem področju Amerike. A. A. '„ Dela pri izgradnji kartonažne tovarne napredujejo Razmišljanja o socialni politiki v podjetju Med pogovori s sodelavci v podjetju o različnih spornih vprašanjih je bilo v tovarni-'" škem glasilu med opravljenimi pogovori tudi vprašanje nagra-"~ jevanja starejših delavcev. Vsa takšna vprašanja pa, ki se na-" našajo na osebno zadovoljstvo delavca in njegovo pripadnost podjetju, pa so socialna vprašanja in jih lahko uspešno rešujemo le na osnovi pravilne socialne politike v podjetju. Socialna politika pa je nujno temelj uspešnosti dela v pod-" jetjih, saj je znano, da prihaja do poslovne neučinkovitosti tu-" di v dobro opremljenih podjetjih. Prav ljudje so tisti temelj," na osnovi katerega gradimo celotno organizacijo podjetja. "J Kljub temu, da imamo nor-_ mativno notranjo zakonodajo sorazmerno zelo urejeno, pa ta., ostaja v predalih posameznikov, ki nato vsak po svoje kro-. je »pravico« in s tem ustvarjajo neenake kriterije, ki so kamen spotike vsem prizadetim delavcem, ki jim je bila lahko resnično storjena krivica. Prav bi bilo, da bi vsakdo, zla-_ sti pa vsi tisti, ki se v vsakdanji praksi morajo vsakodnevno^ prepustiti stihiji, če želimo uspešno poslovati. Uspešnost sistema .je običajno pogojena prav s tehničnim in socialnim sistemom. Teti-nični sistem je enako pnmem-Z1 ben kot socialni, saj vemo, da~ so nam za proizvodnjo potrebni stroji in oprema. Stopnjo mehanizacije prav gotovo pogojuje uspešnost dela, toda trenutne prilike kažejo, da bomo morali v večji meri usmerjati pozornost prav socialnemu siste-^, mu, ker verjetno ne bomo imeli dovolj sredstev za vlaganje v modernejšo tehnologijo. Socialni sistem pomeni kompleks medsebojnih in medsku-" pinskih odnosov; nanaša se na ''sistem odločanja, soudeležbe, na način motivacije, kontrole, izvajanja sprememb itd. Pri tem je zanimivo le to, s kak-šnim sistemom pridemo do optimalne učinkovitosti. $jJ Po teoriji organizacije lahko opredelimo sisteme v: ekstremno avtokratičnega, dobrohotno avtokratičnega, konzul tativnega, participalivnega. Kakšen sistem je najučinkovitejši za delovno organizacijo, odločati, poznali temeljito naše notranje samoupravne predpise zaradi enotnega ukrepanja.' V primeru, ko smatrajo, da so naši samoupravni akti po-mankljivi ali nepravilni, obstajajo možnosti za spremembe, dopolnila obstoječih pravilni-, kov ali tudi za oblikovanje novih pravilnikov. V tem so rav-, no prednosti notranje zakonodaje, s pomočjo katere želimo „ postaviti optimalno organizacijo dela. To pa ni lahka naloga, in jo posameznik ne more opraviti brez sodelavcev, kajti podjetje je živ organizem in razmere, v katerih deluje, se stal- , no spreminjajo. Tem spremembam se moramo stalno prila-, goditi in se nikakor ne smemo je odvisno od stopnje njenega razvoja. Vsekakor pa so v na-' šem podjetju določene anomalije, ki zavirajo učinkovitost našega sistema. To se odraža prav v različnih vidikih nezadovoljstva na različnih delovnih mestih v upravi ali proizvodnji. Čeprav je dohodek zelo pomemben motiva tor, pa ni' edini, ki pogojuje nezadovoljstvo. Trenutno se odraža določeno nezadovoljstvo v: nezadostnem poznavanju pravilnika o delovnih normah, nezadostnem poznavanju statuta podjetja, nedoslednem uveljavljanju do-, ločil pravilnika o delovnih razmerjih v podjetju, nedoslednem uveljavljanju varstva pri delu, nezadostnem uveljavljanju osebne odgovornosti, učinkovitosti sedanjega sistema nagrajevanja. Poleg tega ne smemo pozabiti tudi problematike izven podjetja, ki se nanaša: na stanovanjsko problematiko, na ureditev otroškega varstva in druge zunanje vplive. , Reševanje teh problemov je bijo dve uri dnevno za obhod svojih ljudi. V razgovoru ugotavljajo spore med zaposlenimi in vodilnimi in jih skušajo pri priči rešiti. S hitrim reševanjem sporov se preprečuje zastrupljanje odnosov med zaposlenimi in vodilnimi. V naslednji stopnji se spori rešujejo na nivoju kadrovskega sektorja, v nadaljnjem pa bi o zadevah . j i lahko razpravljali samouprav-v vecu meri prepuščeno stihni-C*' . ■ , ,. '• ,. , , , , • ■' ' ni organi (disciplinska komisi- bolj kot samoupravnim dogovorom in določilom pravilnikov. Dokler ne bo enotnega nastopanja, toliko časa lahko govorimo le o lažni solidarnosti na škodo celotnega kolektiva. Ne moremo namreč trditi, da je solidarnost posameznikov že solidarnost kolektiva, kajti kadar ugotavljamo neko odstopanje od predvidenih in izračunanih normativov, potem lahko ugotovimo, da je bodisi nepravilen normativ ali pa je to zakrivil posameznik ali skupina. Kdor pa odgovarja, menimo, da mora biti strokovno sposoben in mora pristati na odgovornost. Zato pa mora sprejemati tudi ustrezno stimulacijo.^'.^ Nekateri sociologi menijo, da družbene vrednote, ki prevladujejo v času nastajanja pano-' ge, v večji meri vplivajo na organizacijo socialnega sistema kot pa tehnologija, ekonomski sistem itd. Odstranjevanje nezadovoljstva pa je v svetu različno ure-' jeno, kljub temu se mi zde nekateri primeri reševanja zanimivi in morda celo prikladni za naše razmere. Razreševanje spornih zadev je v začetku V pristojnosti mojstra in sindikalnega zaupnika. Sindikalne zaupnike smo v podjetju že imeli, pa se v tedanji situaciji niso obnesli, prav zaradi neizdelanih kriterijev sodelovanja. Ce bi bil sklenjen medsebojni dogovor, bi verjetno našli stične točke. Po enem izmed teh načinov sindikalni zaupniki pora-, ja, delavski svet). Za obravnavo na tem nivoju pa morajo biti ljudje tudi ustrezno vzgojeni. Vzgoje na tem področju pa prav gotovo manjka našemu vodstvenemu kadru v proizvodnji in upravi, kajti neprimeren način obravnavanja še stopnjuje nezadovoljstvo v enoti ali sektorju. / Pripadnost podjetju je enako kot druga vprašanja bistve-/ nega pomena pri oblikovanju sistema napredovanja, ki se odraža v: jasni perspektivi napredovanja,. / preciziranem delu, ki zahteva i od kandidata maksimalni in-/ VC telektualni in psihični napor, jasnih kriterijih osebnega oce-/ njevanja, Nadaljevanje na 3. strani ZAKAJ MANJŠA PROIZVODNJA Nadaljevanje s 1. strani I klena okna predstavljajo napredek v industrijski izdelavi stavbnega pohištva, problem je le v tem, ker se često pri montaži okovja, zasteklitvi in pakiranju poškoduje še ne dovolj suh lak. Popravila pa so zelo zamudna in ovirajo normalni potek proizvodnje. Drugi problem pa je pomanjkanje skladiščnih prostorov. Nekatera gradbena podjetja nc prevzamejo že izdelanih oken, ker objekti še niso v fazi montaže. Zato ostajajo ta okna v naših skladiščih dlje, kot je po planu predvideno. To pa ovira normalni potek proizvodnje. Upam, da bo že v naslednjem mesecu situacija ugodnejša. Kljub vsemu pa lahko ugotovimo, da je v maju plan presežen za 2 % oz. v celotnem obdobju januar—maj v poprečju za 6 %, kar je, če upoštevamo nakazane težave, napredek. Željko ing. Niko Delovna disciplina in disciplinski ukrepi v podjetju Ce na kratko pogledamo v leto 1970, lahko kaj hitro ugo-tovimo, da imamo v podjetju še vedno največ kršitev delov-nih dolžnosti prav zaradi ne- naprej vztrajati, da se take kršitve sprotno odkrivajo in strogo kaznujejo. Tatvine je treba dosledno prijavljati pristojnemu javnemu tožilstvu. V letu opravičenih izostankov z dela _ 1970 lahko ugotovimo, da se je ter vinjenosti na delovnem mestu. Glede na leto 1969 se je sta- . nje kršitev delovnih dolžnosti — vinjenosti na delovnem me-/ stu, v primeri z letom 1970 nekoliko /boljšalo. To pa ji; di- / sciplinsko sodišče doseglo s tem, da je posameznim kršilcem de-^ lovnih dolžnosti izrekalo strožje ukrepe. Prav tako bo potrebno disciplina v našem podjetju le nekoliko /boljšala, vendar pa se je v zadnjem času ponovno poslabšala. Veliko število delavcev samovoljno zapušča delovna mesta in odhaja iz podjetja, v gostilno »Krištof« in uživa alkoholne pijače ter prinaša alkohol v podjetje, kar je po naši interni zakonodaji strogo prepovedano in se smatra za Jkk.' v prihodnje poostriti ukrepe zoper kršitelje neopravičenih izostankov z dela. Iz evidence je namreč razvidno, da so take kršitve na prvem mestu v našem podjetju. Pripominjamo, da tudi tatvine ter malomarno in nevestno izvrševanje delovnih dolžnosti ne zaostajajo za drugimi kršitvami delovnih dolžnosti. Zato je potrebno še hujšo kršitev delovnih dolžnosti. »Pivci« se vrnejo v podjetje vinjeni ter nadaljujejo delo za strojem. Temeljni zakon o varstvu pri delu pa določa, da se mora takega delavca takoj odstraniti z delovnega mesta OZ. iz podjetja. V našem podjetju bi moral' tO določilo dosledno izvajati. V bodoče naj bi bila tudi naloga vodje oddel- Razmišljanja o socialni politiki v podjetju Nadaljevanje z 2. strani usmerjanju dela glede na naj-, sposobnejše starejše strokovnjake. / Napredovanje je skrb kadrovske službe, ki mora o ljudeh, dobivati ustrezne informacije, pri čemer ne sme priti do od-. klonov, da dejansko odlikujemo tiste delavce, ki ne dose-, gajo ustreznih učinkov, boljših pa nikakor ne izpuščamo z vajeti. Lahko bi konkretno obravnavali posamezne primere ne-, učinkovitosti, vendar- to ni moj drovsko soc. sektorjem) in tudi dejansko sprovedejo v naši praksi, da ne bomo ostajali zgolj pri besedah in pisanih pravilnikih, ampak s trdnim sodelovanjem dosegli večje poslovne rezultate. Prepričan sem, da bi s celotnim reševanjem teh vprašanj lahko v ^večji meri pogojih učinkovitost sistema. Ce pa je tako imenovana linija najmanjšega odpora najugodnejša reši 3od-/ K.d4l kov, da kršitelje odkrivajo in, dosledno prijavljajo Kadrovsko soc. sektorju. Poleg številnih kršitev delovnih dolžnosti je v zadnjem času opaziti, da večina delavcev predčasno zapušča delo v pod jet ju, čeprav je že bil predh no sprejet sklep s strani delav-, skega sveta, da se delovno mesto lahko zapusti šele ob" 14,05 uri; večina delavcev pa zapušča delovno mesto že ob 13.55 uri. Zaradi tega stanja je vod^ stvo podjetja odločilo, da na eni izmed prihodnjih sej razpravlja o disciplini v podjetju in ponovno sprejme ustrezne sklepe, da se takšno stanje na področju discipline v najkrajšem času odpravi. Mnenja smo tudi, da se je stanje na področju discipline poslabšalo zaradi tega, ker disciplinsko sodišče že več kot dva meseca ni zasedalo, zato tudi ni bilo izrečenih 2$) nobenih disciplinskih ukrepov posameznim delavcem, ki so kršili svoje delovne dolžnosti. Morda je temu tako zato, ker, smo v tem času spremenili in dopolnili Pravilnik o postopku, za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitev delov-^ nih dolžnosti KLI Logatec. Največjo spremembo je do-^, živel 8. člen tega pravilnika, ki določa, da je za predsednika in namestnika predsednika disciplinskega sodišča lahko izvoljen le delavec, ki ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo. Delavski svet pa lahko izvoli predsednika disciplinskega sodišča izmed pravnih ali drugih malomarno in nevestno vožnjo. Motorno kosilnico Vzhodu in vse vojne, ki prinašajo gorje ljudstvu. Zato bodi- . mo vedno vsi, ki ljubimo svojo domovino, ob strani tistim, ki/ so napadeni, in ki jih hočejo smo komaj vžgali. Ata jo je dal v brzino in spustil sklopko. Po ravnini je še kar šlo. Ko pa smo pripeljali do ovinka med hišami in skladovnico- drv, ata Na prstu se je naenkrat nabra lo veliko prahu. Marko je zaskrbljeno vzkliknil: »Mamica, prst j« dobil brado! Ojoi!« Igor Retnik, 4. a ŠKORCI Lansko leto je bil na sosedovi hiši škorec. Vse dopoldne jo^ samo odletaval in priletaval. Ko j;; lako že večkrat priletel/ in odletel, je slednjič priletel s polnim kljunčkom. V kjunčku/ je držal velikega črva. Škorec s zasužnjiti v njihovi lastni do-/ ni mogel zaviti, ker ni še znal. črvom v kljunčku je sfrfotal movim. Zato Vietnamci in vsi tisti, ki vam tujci rušijo domo-/ ve, ubijajo ljudi, vzdržite, borite se, da boste tudi vi, kot mi/ Jugoslovani, gospodarji svoje domovine. Domovina je kakor materino krilo, kot materino naročje, ka-^ mor se najraje zatečemo, kadar nam je hudo, kjer se vedno, najde tolažba. Kajti, domovina, ti si res kakor zdravje. >r Renato Petrič v Zaletel se je v drva. Namesto da bi stisnil sklopko, je namreč pritisnil na plin. Prva kolesa je kar dvignilo. Na pomoč je priskočil sosed in pomagal potegniti stroj z drv. Potem smo se f ga počasi navadili. Odkar smo kupili kosilnico, , Mladičev pa nisva nikjer naje pri nas veliko manj dela. Treven Janko, 5. a pod strešno salonitno opeko. Takoj sem vedel, da so pod streho mladiči. Popoldne sva s prijateljem, ki je stanoval v tisti hiši, šla gledat. Videla sva samo polno raztresene slamice., srečni. In vendar živijo v drugi/ domovini že celo vrsto let. To me je privedlo do tega, da sem začel premišljevati, kaj je sploh to, moja domovina. Ali je to^ samo kraj, kjer živim, ali je to nekaj več? Slišal sem veliko o trpljenju ljudi med vojno, da so celo življenja dali za domo-, vino. Torej mora biti domovina nekaj več. Med vojno so nas, okupirali Nemci in Italijani. Okupirali že, a domovine nam. niso vzeli. In vendar je neka razlika med tedanjo in sedanjo, domovino. Hoteli so, da govorimo v tujem jeziku. Kdor se, je uprl so ga zaprli, mučili ali celo ubili. Zavedni ljudje so, odšli v partizane in se borili proti fašizmu. Torej so se borili, za svoj jezik, za svoje pravice. Torej je domovina tista prava, V domovina le takrat, ko je svo- PRST JE DOBIL BRADO Marko je s prstom potegnil po zelo prašni površini škatle. šla. Ko je prišla jesen, so škorci odleteli. Po dogem času so se spet vrnili. Prvič sem jih videl v soboto. Upam, da bodo tudi na naši hiši naredili gnezdo. 1C u pni K Milan, 3.a Ob 25-letnici osvoboditve so založba Partizanska knjiga,. Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod za šolstvo SRS/ razpisali natečaj za najboljši spis »To je moja domovina*'./ Žirija je pregledala 1754 prispevkov. Knjižno nagrado za / višjo stopnjo (1000 din) je dobila Sonja Grizila iz Maribora,/ nagrado za srednjo stopnjo (500/ din) Darja Gorjan z osnovne / šole Prule in nagrado za nižjo E5j stopnjo (300 din) Renato Petrič/ iz Dol. Logatca za spis Moja domovina. , Nagrajene so bile tudi šole, ki so poslale največ kvalitetnih spisov. Nagrajene spise bo Partizanska knjiga izdala v posebni knjižici. r\ -\ _sUJ Ekipa SŠD, ki se jc uvrstila v republiški finale na pionirskem festivalu košarke Pogumni jamarji v Breznu na Levkah Nadaljevanje s prejšnje številke Vse je šlo kot po maslu . . / ko je nenadoma pri kakšnih 160 metrih radijska zveza ne-hala delovati. Kaj se je zgodilo z Nikom? Se je onesvestil za- t radi udarca ob steno, mu je slabo zaradi vrtenja, ali je sploh živ? Ohranili smo mirno kri. Začeli smo navijati vrv in čez dest minut se je iz brez-' na prikazal prijatelj čil i'i zdrav . . . »Spustiti me boste morali do dna brez radijske zveze, ker je prešibka. Upam, da bo šlo vse po sreči.« »Dobro, Niko! Spuščanje!« / 2ica je z vretena nevidno hlapela. Slišati je bilo le naše sunkovito dihanje in drsenje žice po škripcu. Končno se je žica umirila In vedeli smo, da je Niko na dnu. , Ce bo šlo vse po sreči, smo torej priča velikega uspeha —, državnega rekorda v spustu brez sestopa kakšnih 250 me-/ t iov pod zemljo. Na dnu bo ostala bakrena tablica s pod-, pisi članov logaškega jamarskega kluba. In res! Cez slabe pol ure smo Nika zdravega potegnili i/, jame. Bil je popolnoma premočen, vendar splošnega veselja, ko, ki je prav korenjaško prenesla spust. ' Opoldne je k breznu prišla snemalna ekipa RTV — Ljub-(/^ ljana in posnela krajšo reportažo. Zvečer, ko smo utrujeni pd-J sedli za pečjo in mizo, mi je Janko, ki se je drugi spustil v jamo, pripovedoval, o vtisih in nadaljnjih načrtih logaškega jamarskega kluba. »Prodno ste me spustili v brezno, sem imel sicer mahi treme, potem pa nisem imel več časa misliti nanjo. Paziti je bilo treba na pravilno drsenje ob steni in preprečiti vrtenje vrvi, ki bi lahko povzročilo bruhanje ali slabost. Najbolj sem se bal kruienja kamnov. Na srečo se^ni nič hudega zgodilo. Ko sem stopil na dno brezna, me je obšlo nenadno olajšanje, čeprav sem bil sam ; v temi in prijatelji visoko nad menoj. Dno se položno spušča. Po- • suto je z drobnim ostrim pe--skom in listjem. Vsak kamen, ki ga vržeš z vrha, se razbije na sto koscev. O okostjih partizanov, ki so jih Nemci bnjc^ streljali in metali v jamo, kakor pripovedujejo domačini, ni ne duha ne sluha. Ce so govorice resnične potem morajo kn-, sli ležati zasute globoko pod površino. Edini prebivalci brez-/ na 80 netopirji, nekoliko pod vrhom sem odkril tudi sovje gnezdo. Najbolj sem se ustrašil velike bombe postavljene v end^. izmed stranskih slepih votlin. Ne vem, kako je lahko prišla tako globoko. Brezno je globoko 250 metrov. Prične se z elisastim vhodom in se spušča do globine 160 metrov v obliki dimnika potem se nenadoma zoži pa spet širi v obliki stožca proti dnu. Nekje v spodnjem delu jame se drobni curki vode združijo v manjši slap, ki te do kože premočijo. Na dnu nisem opazil nobenega izhoda. Mislim, da je brezno ponikalniškcga izvora.f. Kar je v jami najlepše, so stene, gladke kot marmor. Poseben vtis so name napravili prvi žarki svetlobe, ki se prebijajo skozi ozko, črno žrelo in 'spremenijo vodne kapljice na steni v mavrico barv. Nad me> noj se je prikazalo nebo v var- ljivem krogu brezna in bil sem neznansko vesel, da se vračam ... * Dosegli smo sicer zavidljiv uspeh, vendar so nas dolgotrajne priprave stale ves letni proračun, lani smo večji del sred^. stev porabili za gradnjo jamarskega doma, letos pa se mislimo,-posvetiti raziskovalnemu delu. Na tem mestu se zahvaljujem Občinski skupščini in KLI Logatec za izdatno pomoč, ki sta^ jo nudila našemu klubu. Upam, da bodo podobni uspehi logaških jamarjev naleteli na odprto srce krajevnih organiza^ cij . . . Ko smo se naslednjo jutro prebudili je bila nedelja. Megla je silila z drevja na pot. Na^ pragu je stala starka in gledala za nami, kako smo drug za dru-y gim odhajali v dolino. ^ ^ Andrej Zigon / Logaške zanimivosti spet domaČe gradbeno podjetje Logaško Komunalno stanovanjsko podjetje je z referen-^. dumom izglasovalo pripojitev skupine 30 gradbinskih delav-^ cev, ki so se bili odcepili od' SGP »Gradišče« iz Cerknice. Tako se je logaško podjetje močno razširilo, predvsem pa^ se je okrepilo v gradbinski smeri. , Povečano podjetje šteje 80 delavcev, ki bodo s svojo me-, hanizirano operativo in s sposobnim vodstvenim kadrom ter, ostalo strokovno delovno silo zadoščalo potrebam visokih ali nizkih gradenj. Delovni kolektiv bo pokrival zlasti domače potrebe, dasi se ^odje tovarne oken inž. Mira^, Gantarja in komercialnega direktorja Pogorelca ogledali ce-^. lotno tovarno in se tako seznanili s proizvodnjo KLI Oba uči- / teljska kolektiva sta ob slovesu izrazila iskreno hvaležnost za gostoljubnost vodstva tovarne KLI. M. S. družbeni dogovor o štipendiranju V začetku junija so se zbrali direktorji gospodarskih in dru- / gih delovnih organizacij ter se dogovorili za jasnejši koncept^ štipendiranja študentov srednjih in visokih šol. Posebna te--žava se kaže glede kadrovanja v prosvetno stroko. Trenutno, že sedaj močno odpirajo mož-^-ani na republiškem tekmovanju v No-' vem mestu osvojila III. mesto, je 5. in 6. junija 1971 tekmo-' vala v zveznem merilu v Tjen-tištu na Sutjeski in se prav tako uvrstila na III. mesto, to je III. najboljša ekipa v Jugoslaviji, s V tekmovalni skupini so bile: Marinka Kozamernik, KLL Logatec — vodja ekipe, Julka Petkovšek, KLI Loga-/ tec — pomočnik vodje ekipe, Nika Kavčič, KLI Logatec — član ekipe, Majda Adamič, Konfekcija Logatec — član ekipe, ^ Vida Skvarča, Konfekcija Logatec — član ekipe, Jasna Prepeluh, študentka ekonomske šole. J Dekletom čestitamo za tako velik uspeh. Predsednik SO Logatec — , Vinko Haložan bo za ekipo priredil svečan sprejem in jim še, osebno čestital. \ OKTETU NA POT Logatec ima bogato glasbeno tradicijo. Res da se ne ponaša z velikimi imeni skladateljev, umetnikov, vendar pa pesem ni / nikdar zamrla. Prav v zadnjem času je čutiti nekakšno osveži- s tev pevske dejavnosti. Da bi ohranili tradicijo in spet oživili' množičnost glasbenega, pevskega udejstvovanja, smo ob kon-" cu maja ustanovili pevski oktet. Menimo, da bo ob ugodnih _, okoliščinah ta pevska skupina oživila lepo slovensko pesem in , predstavila logaško glasbeno življenje v občini in zunaj njenih meja. Janez Gostiša DOBRA MISEL Tone vpraša učitelja: »To mi ni jasno. Dekagram ima deset gramov. Koliko gramov ima avtogram?« Igor Resnik, 4. a M PAVLA JURSlC DOBRI LJUDJE . .. Strmo je sonce visoka drevesa, dolga je cesta pred menoj . . . Ustnice so žejne sence, _ oči hrepene po daljnih ptičih, noge bi rade počitka na y pločniku, kjer so iz potnih kapelj in solz • zrastli plašni metulji . . . Odprem jim dlani / in sedejo k meni, kakor bi hoteli le y moje krvi, mojih besed . . . Saj vem, le moji ste —/ in vino ste dali dobrim ljudem, ko na večer sedejo pred hiše da sproste od dela otrple roke in podarijo žile rahlim oblakom Vsako jutro pada dež čez okna spalnic kakor cvetje tihih vej s prošnjo za čebele in za polno sadje, , vsako jutro pada dež in duši jok komaj rojenih ljudi samim sebi prepuščenim , s težkim ritmom omrtvelih strun za vse dobro za vse toplo . . . Malo je dobrih ljudi . . . Veliko je oken, ki molče . . . Zato je sonce tako strmo, drevesa tako visoka in cesta tako dolga pred menoj. Andrej Zigon 9. —11. VII. zah. nemška bv komedija HURA, SOLA GORI! 10. —11. VII. italijanska bv drama DEKLE Z REVOLVER-/ JEM 14. VIL fr.-it. CS bv grozljiv-, ka NENAVADNE ZGODBE 16. —18. VIL francoski CS bv / vestem CUSTER Z ZAHODA 17. —18. VII. francoska CS bv / kriminalka UMOR V BAZENU 21. VIL ameriški CS bv avan- , turist, film ELMER GENTRI-SARLATAN / 23. —25. VIL jugoslovanski mladinski film DRUŽBA PETRA GRČE 24. -25. VIL ameriški CS bv avanturistični film NEVARNEJŠE OD MOŠKIH 28. VIL angl.-amer. bv fantastični film MISIJA »MARS« 30. —1. VIII. ameriški bv vestem REVOLVERAS Z RDEČE REKE 31. —1. VIII. angleški CS bv vojni film UMAZANA IGRA Kadrovske vesti Delovno razmerje v mesecu maju 1971 je bilo sklenjeno zy 9 delavci, ki so bili razporejeni v tele delovne enote: / v DE — Stavbno pohištvo: Janez Pivk in Jože Modrijan, / v DE — Uprava: Janez Maček in Nuška Jernejčič. pa je prenehalo naslednjim delavcem: — na lastno željo, sporazumno: Ani Božič, Jožu Kon-dži, Francki Jeraj, Dragici Truden, Antonu Lapajnu, Sa-banu Pečaninu in Alojzu Nago-detu. Kadrovski rok so odslužili in se ponovno zaposlili v pody jetju: Karol Tršar, Janez Bren-čič, Jože Skubic, Lovrencij Nagode in Marko Cuk. Delovno razmerje v podjetju — Na odslužitev kadrovskega roka so odšli; Franc Rup-nik, Peter Skvarča, Marko To-mazin in Matevž Kogovšek. Konec meseca maja 1971 je bilo skupaj v podjetju zaposlenih 1017 delavcev.