LETNIK XXI ŠTEVILKA 2 FEBRUAR 1982
V »
smučina
ELNS/
GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
SCHMDMIN6: SVETOVNO PRVENSTVO
DVE PRVI - ZASLUŽENI MEDALJI ZA JUGOSLAVIJO
BOJAN KRIŽAJ - SREBRO BORIS STREL-
SLALOM:	1.	IHGEMAR STENMARK
2. BOJAN KRIlAl
13. TOMAl CERKOVNIK
VELESLALOM: 2. INGEMAR STENMARK
3. BORIS STREL 7. BOJAN KRHAJ
14. JURE FRANKO
POTRDITEV KVAIITETE NAŠIH SMUČI
INGEMAR STENMARK
BOJAN KRIŽAJ
TOMA2
CERKOVNIK
BORIS STREL
JURE FRANKO
Smučarski tečaj v Krpinu — str. 2
Partizanske smučine 45— str. 3
Uspel smučarski tečaj šolskih otrok v Krpinu
Tečajniki, kakor njihovi starši, so bili s tečajem izredno « zadovoljni.
Na zaključku so preizkusili svoje znanje v veleslalomu:
Rezultati:
I. Posebna skupina:
Nastopilo je 36 tekmovalcev in tekmovalk
1. Bernard Primož
2. Hrovat Marija
3. Kunčič Andrej
II. Učenci 1. razreda: nastopilo jih je 17
1. Urh Borut
2. Jungič Emil
3. Gorzeti Nataša
III. Učenci 2. razreda: nastopilo jih je 27
1. Lotrič Klemen
2. Krivic Aleš
3. Poljanec Aleš
IV. Učenci 3. razreda: nastopilo jih je 25
1. Biček Robert
2. Kunčič Aleš
3. Renko Damjana
V. Učenci 4. razreda: nastopilo jih je 19
1. Globevnik Tatjana
2. Zupan Andrej
3. Resman Roman
VI. Učenci od 5.—8. razreda: nastopilo jih je 21
1. Urh Mitja
2. Hrovat Rudi
3. Urankar Vasja
Ugotavlja se, da je bila letos
udeležba neprimerno večja kot pretekla leta in da bo treba v bodoče na večjo udeležbo tudi računati.
S tem je TVD PARTIZAN eno svojih nalog zadovoljivo izvršil, otroci pa so s tem imeli lepe počitnice, brez vsakršnih poškodb.
F. C.
Upravnik Elanovih športnih centrov Rajmund Šiško, v razgovoru z vodjem tečaja Francijem Cvenkelj
TVD PARTIZAN Begunje je organiziral med šolskimi počitnicami pet-dnevni smučarski tečaj za šolsko mladino.
K sreči so bili v tem času snežni pogoji v Krpinu zadovoljivi, saj je bil pred tem napravljen umetni sneg, temperature pa so bile zadovoljive.
Tečaja se je udeležilo 145 učencev. Od tega je bilo otrok staršev, ki so zaposleni v Elanu, kar 65. Drugi tečajniki pa so bili iz drugih okoliških krajev.
Organizator tečaja je bil predsednik TVD Partizan Begunje, Franc Cvenkelj. V
pomoč pa so mu bili smučarski učitelji in vaditelji: Perko Gabrijel, Perko Boštjan, Krivic Jani, Pohar Franc, Mikič Lado, Legat Niko, Mencinger Martin, Finžgar Bogdan, Pungerčar Jože, Gorzeti Slavko in Mulej Tine, katerim gre vsa pohvala za kvalitetno izvedbo tečaja.
Tečajniki so imeli 50% popust na žičnici. Osebje žičnice je šlo tečajnikom izredno na roko, šolska kuhinja pa jim je pripravljala topli napitek (čaj). To skrb sta prevzeli učiteljici Angelca Kemperle in Kristina Legat.
Tovarišici: Kemperle Angela in Legat Kristina delita štartne številke pred tekmovanjem
Predsednik IVD PARTIZAN, deli tečajnikom toplo pijačo — čaj
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA
VZGOJNI ZAVOD FRANA MILČINSKEGA SMLEDNIK, p. o.
TELEFON 061 811-205. I
VAS ZNAK
NAS ZNAK 108/lr DATUM 26.1.19 82
"ELAN "
BEGUNJE M GOKEDJSKEM
Zadeva: Zahvala
Za ljubezniv sprejem naših otrok ob priliki ogleda Vaše tovarne, se Vam iskreno zahvaljujemo za prijaznost in se priporočamo tudi v bodoče.
Obilo delovi ih uspehov Vam in vsem.
Partizanske smučine -Cerkno 45
Pod tem naslovom so bile letos 15. in 16. januarja izvedene osme spominske smučarske tekme pri Kacinu na Cerkljanskem vrhu, v spomin na partizansko smučarsko tekmovanje
20.	in 21. januarja 1945.
Takrat so se v Cerknem, nekdanji primorski partizanski prestolnici, sredi zagrizenih bojev za dokončno osvoboditev domovine, zbrali slovenski partizani, zamenjali puške za smučarsko opremo in s športnim tekmovanjem v patruljnem teku, veleslalomu in smučarskih skokih izkazali veliko moralno in politično zavest.
Prve partizanske smučarske tekme v osvobojenem Cerknem, so imele veliko odmevnost, ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v takrat okupirani Evropi, saj je bil to edinstven primer.
Točasno je bila v Cerknem v polnem razmahu partizanska smučarska delavnica, ki jo je vodil Rudi Finžgar, ustanovitelj Elana. Tako je zapisano v naši kroniki, da je Cerkno zibelka Elana. Prav zato se čutimo obvezne, da v sprejemljivi
obliki Cerkljanom pomagamo. Tako je tudi bilo.
Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom 31. divizije JLA, »ETE« Cerkno in Hana iz Begunj.
DS — DO Elan je odobril naš delež za izvedbo tekmovanja 20.000 din v obliki reklame in nekaj parov smuči ter propagandni material. Kot delegat Hana, že v času priprav in tudi pri izvedbi tekmovanja, je bil imenovan Slavko Knafelj, org. samoupravljanja in informiranja — urednik »Smučine«.
Že v petek 15. januarja je sodeloval na slavnostni akademiji v šoli v Cerknem, kjer je podelil smuči šolarjem — zmagovalcem ter pozdravil sodelujoče. V soboto 16. januarja je prisostvoval tekmovanju vojakov, mladine in borcev, zvečer pa je v imenu sopokro-vitelja prireditve — Bana, podelil medalje in plakete tekmovalcem — borcem in borkam.
Na zaključku prireditve pa je organizacijski odbor podelil Elanu lepo spominsko plaketo v znak zahvale za pomoč in sodelovanje.	K. S.
19. I. 1982
'V OB
Elan
p\'	'N.
p fcO* A ...-V; jr S1- C'v C
o ,
H/aIvvvo* *S. I. $1.
Obisk svetovalcev
za telesno vzgojo
V	okviru svojega rednega letnega aktiva svetovalcev za telesno vzgojo pri zavodu SRS za šolstvo se je skupina odzvala našemu vabilu in obiskala Elan.
tano razvijal, smo osvetlili tudi perspektive našega tovrstnega delovanja v smislu usklajevanja potreb izobraževanja, telesne kulture in športa.
V	bodoče bomo morali dati poseben poudarek ponudbam za opremo podružničnih šol, ki jih je samo v Sloveniji okrog
400 in so zelo slabo opremljene, oni pa bodo poskušali s širšo družbeno akcijo vzpodbujati interes.
Ob koncu srečanja smo jim pokazali naše proizvodne prostore.
Janez Urbanc
o '	0	-š. LUnkmO'
%y\»Mra/vuAi. N 0S>
?0: Mjai
V	prvi vrsti smo jih seznanili z našim proizvodnim programom in jim nakazali aktivnosti na področju projektiranja telovadnic in ostalih športnih gradenj. V pogovoru, ki seje spon-
Program tekmovanj svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah
Od 18.—28. II. 1982— OSLO
18. II. — svečana otvoritev
19. II. — ženske 10 km nordijska kombinacija — skoki
20. II. — moški 30 km nordijska kombinacija — 15 km
21. II. — skoki 70 m
22. II. — ženske 5 km
23. II. — moški 15 km
24. II. — ženske 4 x 5 km štafeta
26. II.— ženske 20 km
27. II. —•, moški 50 km
28. II. — skoki 90 m
—	svečan zaključek
Sindikalni izobraževalni center v »Šlandru« je odprtega tipa
V letu 1981 obnovljeni Sindikalni izobraževalni center
—	bivši Šlandrov dom v Radovljici nudi 63 ležišč. Sobe so dvo, tro in štiri posteljne, vsaka soba pa ima tudi sanitarije.
Na razpolago so tudi tri predavalnice z vsemi didaktičnimi sredstvi. Predavalnice imajo 30—50 in 80 sedežev ter dva kabineta z 10— 15 sedeži.
V teh prostorih sindikalnega izobraževalnega centra lahko vsakdo organizira razne oblike izobraževanja, posvete ali sestanke, le da to predhodno naroči pismeno ali telefonsko upravi centra (tel. 064-74-090 ali 74-091).
V ceniku stroškov imajo ovrednoten celodnevni pension
z nočitvijo ali brez nočitev, samo nočitev, nočitev z zajtrkom, kosilo, večerjo, zajtrk — ločeno tudi za zunanje uporabnike.
Posebej je ovrednotena cena najemnine za vse predavalnice z uporabo didaktičnih sredstev.
EZ.A/V
‘ShniMib
Obisk svetovalcev za telesno vzgojo Zavoda SRS za šolstvo
Priprave na volitve 11. marca 1982
Volitve članov delegacij za družbenopolitični zbor in samoupravne interesne skupnosti, se bližajo z neverjetno naglico. Te volitve so razpisane za
11.	marec letos.
V	Elanu pa istočasno poteče mandat tudi delegatom samoupravnih organov. Predvidevali smo, da bi te volitve združili, vse ob enem tj. 11. marca, da bi zamudili s tem čim manj delovnega časa. Tako smo tudi storili pri zadnjih volitvah.
Predsedstvo republiškega sveta sindikatov Slovenije pa meni, da v TOZD-ih, oz. delovnih skupnostih ni primerno združevati volitev članov de legacij za družbenopolitičn zbor in samoupravne interesne skupnosti z volitvami delega tov za samoupravne organe al druge referendumske odločitve O tem naj pri nas odločajo druž benopolitične organizacije mnenja pa smo, da bi to zmogli brez škode na kvaliteti izvedbe, saj smo ob takih prilikah vedno organizacijsko dobro priprav-Ijeni.
Sindikat je dobro pripravil evidentiranje delegatov, v teku
je podpisovanje pristopa h kandidaturi, pravkar pa se zaključujejo temeljne kandidacijske konference, kjer je treba le še predlagane kandidate obravnavati in potrditi na delovnih skupinah, prav tako tudi na družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih.
Po novem volilnem pravilniku je v TOZD-ih le ena kandidacijska konferenca, zato bo osnovna organizacija sindikata zagotovila, da se bodo novoizvoljene delegacije vključile v drugo fazo kandidacijskih postopkov, ko gre za kandidiranje delegatov v zvezni zbor skupščine SFRJ in v druge postopke, za katere so pristojne druge seje občinskih kandidacijskih konferenc (nosilci volilnih funkcij v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti).
Za učinkovito delo delegacij in delegatov sindikat načrtuje družbenopolitično usposabljanje. Na voljo je obvezni program petih tem za to usposabljanje.
K. S.
SHEMA DE1EGATCV ZA ZBCR ZDRUŽENEGA DELA CBČ. SKUfNCBTI m U. ZBCRE SAMCUHiAVNIH INTERESNIH SKURICSTI ZA VOLITVE 13. HI. 1982
TCEDDSSS	ZB®.Z3RUZ. DEU CBČ. SKUPŠČINE	T3JRUZSH1 DELEGACIJA SIS ZA IZCBRAŽEV.	"»MU2JJEL. SIS ZA SOC VARSTVO, ZAPOBLOV., RAZISKOV.	ZDRUŽ.DEL. SIS ZA ZDRAVSTVO	[ZmUZ.fltL. SIS ZA KULT IN TEIESNO KULTURO	SKUPNA DEIEGACIJA SIS	SKUPNO
SMUČI	9	7	9	7	9	_	41
&PCKTNA CKUIJA	7	-	-	-	_	11	18
PLASTIKA	7	-	-	-	-	11	18
TRGCVINA	5	-	-	-	_	11	16
INSTITUT	5	-	-	-	_	11	16
VZDRŽEVANJE	7	-	-	- -	_	11	18
SKUPNE SLUŽBE	7	-	-	-	-	11	18
a k u p n o t	47	7	9	7	9	66	145
Org. samoupravljanja
SHEMA DELEGATC7 ZA SAMCUIRAVKE CRGANE ZA VOLITVE 13. III. 1982
TCKJ, DSSS	DS - DO	DS - TOZD	PEL.NADZCRSTVO		DISCIPLIN.	SKUPNO	OPCMBA
						KCMISIJA		
SMUČI SP ČRTNA (1(0) J A PLASTIKA TRGOVINA INSTITUT VZDRŽEVANJE SKUFNE SLUŽBE	13 5 3 3 3 3 5	13 7 7 9 7 7 7	5 3 3 3 3 3 3	5 3 3 3 3 3 5	3 3 3 3 3 3 3	39 21 19 21 19 19 23	
a k u p n o i	35	57	23	-5	21 (♦ 2)	161 (♦ 2)	•
Zunanja d »lagat« sa diacipliaako konisijo (2) imenuja občinski komitat.
Org. oajt
in infc
Slavk
Smo v letu, v katerem se - čvrsto in dosledno po Titovi poti - pripravljamo za XII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in za izpolnjevanje številnih nalog pri izvajanju politike stabilizacije in vsestranskega utrjevanja in nadaljnjega razvijanja naše socialistične skupnosti.
Kvaliteta proizvodnje v letu 1981
Procentualno gledano je količina smuči slabe kvalitete (I b/Il vr. in izmet) višja v odnosu na leto dni prej. Glede na to, da«je pred tem dve leti in pol ta procent nenehno padal, je ta podatek dosti resen. Glavni razlog za takšno povečanje je uvedba dveh popolnoma novih tipov alpskih smuči, ki so zaradi zahtevnosti izdelave in obenem visokega cenovnega razreda povzročili, da je precej smuči imelo manjše napake, zaradi katerih so bile razvrščene v Ib vrsto.
Pri tekaških smučeh ni nekega posebnega zunanjega vzroka, da se je procent smuči slabe kvalitete povečal.
Pri kvaliteti proizvodnje smo prišli v določeno krizo, saj smo priča, da imamo precejšnje notranje izgube zaradi slabe kvalitete, tako pri materialih, popravilih, kot pri 11. vrsti in izmetu. Višine izgub zaradi II. vrste in izmeta so znane in so tudi posredovane vodstvu proizvodnje. Pri materialih je vpeljano določeno zasledovanje izmeta, pri popravilih pa se tudi lahko izračuna, koliko je že profesionalnih popravljalcev v proizvodnji.
Problematike kvalitete se ne zavedamo, ali vsaj večina ljudi ne. Zadnja leta smo od kupcev dobivali toliko naročil, da smo jih še komaj uspevali količin-
sko izpolniti. Danes so zahteve na tržišču drugačne, tako da se zato kritizirajo propusti in pomanjkljivosti, posebej v finišu. Naše smuči ravno v teh drobnih propustih v finišu izgledajo slabše od konkurenčnih, zato je tudi po dopustu bila zastavljena širša akcija za odpravljanje teh napak. Kljub vsemu situacija še ni zadovoljiva, smuči na končno kontrolo ne prihajajo takšne kot bi morale biti, kontrolorji v takšni situaciji pogosteje greše, na operacijah, ki so še za kontrolo, se pojavljajo dodatne napake itd.
V	letu 1982 bo treba vložiti dosti dela, če hočemo zmanjšati stroške zaradi slabe kvalitete in odpraviti pomanjkljivosti na katere nas trg opozarja. Pri tem delu v večini primerov ne bodo potrebna posebna investicijska vlaganja v stroje ali materiale, saj bi že s tem kar imamo, lahko bolje delali. Glavni napor bo treba usmeriti v spremembo miselnosti, ki je nastala v nekaj zadnjih letih kot posledica popolne razproda-nosti proizvodnje.
Krm potic Mladen
Kontrola (foto Resman)
Denarna nadomestila in dodatki za leto 1982
Na osnovi Samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke in na osnovi povprečnega neto osebnega dohodka v gospodarstvu SRS v devetih mesecih leta 1981 ter skladno z družbenim dogovorom veljajo naslednji absolutni zneski za izplačilo nadomestil in drugih izplačil ter obveznosti:
1.	Pogoji dela:
I.	stopnja
II.	stopnja
III. stopnja
IV. stopnja V. stopnja
VI. stopnja VII. stopnja VIII. stopnja IX. stopnja
266.— din bruto 415.— din bruto 777.— din bruto 1.032.— din bruto 1.394.— din bruto 1.703.— din bruto 2.118.— din bruto 2.692.— din bruto 3.405.— din bruto
13. Prenočevanje:
— z računom
— brez računa
14. Terenski dodatek:
420.— din 168.— din
213.— din
15. Prispevek delavca za prevoz na delo in z dela:
105.— din
16. Kilometrina:	6,25.— din Veljavnost navedenih absolutnih zneskov je od 1. 1. 1982 dalje.
Lado Hegedič
2. Izkoriščanje delovnega časa:
745.— din neto
3. Dodatek na stalnost
53.— din bruto za delovno dobo v Elanu (za vsako leto)
4. Deljeni delovni čas:
od 1 do 2 uri	851.—
2	ali več ur	1.702,—
5. Nadomestilo za ločeno življenje:
3.700,— din neto (do 1. 2. 1982)
6. Nagrade učencem in študentom na praksi:
— I. letnik srednje in poklicne šole
— II. in III. 1. srednje in II. l.pok. š.
— IV. letnik srednje šole
— višja šola in 1. stopnja fakultete
— visoka šola in II. stopnja fakultete
7. Pripravniki:
— s srednjo izobrazbo
— z višjo izobrazbo
— z visoko izobrazbo
8. Regres za prehrano med delom:
650.— din neto
9. Regres za letni dopust:
— XVIII. in višje kategorije dela
— od vključno XII. do vključno XVII.
— do vključno XI. kategorije dela
— matere samohranilke za vsakega otroka
10. Odpravnine ob odhodu v pokoj:
— do 10 let del. dobe v Elanu
— od 10 do 20 let del. dobe v EJanu
— nad 20 let del. dobe v Elanu
11. Nagrade ob delovnih jubilejih:
— 10 let delovne dobe
— 20 let delovne dobe
— 30 let delovne dobe
12. Dnevnice za službena potovanja po Jugoslaviji:
— od 8 do 12 ur
— nad 12 ur
IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA V LETU 1981
Primerjava izkoriščanja delovnega časa za leto 1981 v odnosu na leto 1980 je pokazala, da se struktura ur za delo in odsotnost v celoti spreminja v prid izostankov kar seveda postaja zaskrbljujoče v času, ko je delo še kako pomembno.
Oglejmo si podatke tabelarično po vrstah plačila (VP):
■ din neto - din neto
din neto 2.128.— 3.193.— 4.257,— 5.321.— 6.385.—
7.449.—
9.578,— 11.174.—
VP	Število ur v letu 80	Štev. ur v letu 81	% udel. v letu 81
Ure po času	940.737	969.114	42,23
Ure po učinku	885.323	913.661	39,80
Nadure akordne	12.474	11.607	0,51
Nadure režijske	33.047	24.464	1,07
Vojaške vaje v breme DO	4.519	3.619	0,16
Neplačane ure izostankov	2.368	2.189	0,10
Letni dopust	194.672	195.504	8,52
Izredni dopust	4.259	4.516	0,20
Izobraževanje	2.708	2.316	0,10
Zastoji	3.829	2.988	0,13
Nesreče pri delu do 30 dni	5.416	8.396	0,37
Boleznine do 30 dni 90%	54.694	57.633	2,52
Boleznine do 30 dni 100%	40	56	0,01
Vojaške vaje v breme VO	872	408	0,02
Boleznine nad	36.336	41.196	1,80
Porodniški dopust	38.340	51.588	2,25
Nesreče pri delu nad 30 dni	5.608	—	—
Nega, spremstvo	4.758	4.632	0,21
Skupaj :	2.230.000	2.293.887	100,00
3.086.— 3.512.— 4.150.—
479.—
21.284.-
26.605,
31.926,
6.385,
9.578,
12.770,
275.— din 500,— din
Navedeni podatki nam kažejo, da je evidentiranih ur za 2,87% več v letu 81 kot v letu prej. Odsotnost pa se je povečala za 4,64%. Omeniti pa je potrebno, da je porast odsotnosti predvsem na račun bolniške odsotnosti (ostala odsotnost se je celo zmanjšala). Bolniška odsotnost se je povečala za 12,61% v odnosu na prejšnje leto. Ta razlika pa znese kar 18.309 ur in to predstavlja v povprečju dodatno odsotnost preko celega leta 8 delavcev.
Lado Hegedič
TURNIR ZA I. MESEC -	14.1.	1982
SV. !| Ir,-,c in priin-.eti			* 1 *		k		IN* vs>		e	I UčLc 1/Ves/o	
J	RESMAN F,		0	0	1/2	0	l/2\	1	0	1 2	jVI-VII
£	JERALA	1	il	1	1	0	1	1	1	1 6	I.-II.
■5	DRAGAN	1	0		1	1	1	1	1	1 6	I.-II.
V	CKEJC	1/2	0	0	%	1/2	0	1	0	2	VI-VII
s-	KOROŠEC	1.	1	0	L/2	A	1	0	0	I 3 1/2	iv.
e	BLAŽIČ A.	1/2	0	0	1	0		1	0	| 2 1/2	v.
'l	KNAVS	0	0	0	0	1	0	%	0	| 1	VIII.
a	VREČKO	1	0	0	1	1	1	1		5	III.
										1	
Elanove smuči krepko v svetovnem vrhu
V januarju smo dodali še 4 zmage v SP — Stenmark, ki je s tem dosegel rekordno število zmag v SP (66). Točke so dobili še Križaj 2 x v SL, Kuralt 1 x v VSLter Meli 1 x v S.
Redno dosegajo odlične uvrstitve tekmovalke v SL — kot Leskovšek 4 x, Zavadlav 2 x in Jerman 1 x.
Pa še rezultati:
MOŠKI
7. Crans Montana (.sui)	20.12.1981	SMUK
45. Meli Silvano (SUI)
8. Morzine (FRA)
1. Stenmark I. (SWE) 12. Kuralt Jože
9. 1. 1982
VSL
9. Bad VViesse (BRD)
1. Stenmark 1. (SWE) 12. Križaj Bojan 22. Kuralt Jože 24. Strel Boris
12. 1. 1982
SL
10. Kitzbiihel ( A UT)
14. Meli Silvano (SUI)
11. Kitzbiihel (AUT)
19. Meli Silvano (SUI)
12. Kritzbiihel (AUT)
1. Stenmark I. (SWE) 17. Strel Boris
20. Cerkovnik Tomaž
15. 1. 1982
16. 1. 1982
17. 1. 1982
SMUK
SMUK
SL
13. Adelboden (SUD
1. Stenmark (SWE) 16. Križaj Bojan
19. 1. 1982
VSL
14. VVengen (SUI)
19. Meli Silvano (SUI)
24. 1. 1982
SMUK
15. VVengen (SUD
2. Stenmark I. (SWE) 5. Križaj Bojan 24. Cerkovnik Tomaž
24. 1. 1982
SL
ŽENSKE
7. Maribor (YU)
9. Leskovšek Andreja 24. Peharc Polona
3. 1. 1982
SL
Ingemar po zmagi v Kilzbiihlu
8. Pfronten (BRD)
17. Leskovšek Andreja 29. Jerman Meta 32. Zavadlav Anja 54. Peharc Polona 68. Dornig Bojana
8. 1. 1982
VSL
9. Badgestein (AUT)
8. Zavadlav Anja
9. Leskovšek Andreja 18. Dornig Bojana
20. 1. 1982
SL
10. Lenggries (BRD)
7. Leskovšek Andreja 10. Jerman Meta 23. Dornig Bojana 39. Peharc Polona
22. 1. 1982
SL
11. Berchtesgaden (BRD)
9. Leskovšek Andreja 14. Zavadlav Anja 23. Dornig Bojana 32. Peharc Polona
23. 1. 1982
SL
iUbiib
Z leve: Šefic, Zwitter, Dolhar si ogledujejo tekmo v Kitz-biihelu
Boniwj
IJ.HlehTne- 0»t< rb»____
t-J. HI«>«rn»-D«UHt»i» ‘
n Lin
ČP«c«rUe..a6 Pob«_________
4Jttt»rjLL«_l_Pt*isra9r*_ -•JP*c«r 1 J» 6. p»r>.J»oi*l_
Živil« D.lltit..«______
Živil« C *nt »r 1 1 Juhi . živil« t«M>r fTt.Tvo.
jp«c«rlj» Eterhet Zg.Gor ZlvIT.i M.irJipf 7« .l.or J« SpeeeriJ« H«r*«et Sn.~fer
ila. S«n1tr,
35 -3 KranJtM
>*r«dtr«~
Strel — G>rtina na zmagovalnem odru
Franko — Cortina ’81
OBItATUVALMI C AS TOOOVIH V OBČINI RADOVLJICA OB SOBOTAH
■ ¥ petek, 30.4. so ve« trgovin« odprt« od 7. do 16. ur«.
■ V ponedeljek, 3.5. »o v«« trgovin« odprt« od 8. do 11. ur«.
Cerkovnik — Gortina ’81
Danilo Vodovnik, pomočnik trenerja moške ekipe
Stari vrh 81 — razglasitev veleslaloma
Nesreče pri delu v letu 1981
V lanskem letu se je v naši delovni organizaciji zgodilo
27 nesreč pri delu, 3 nesreče pa so bile na službeni poti. Glede na povprečno število zaposlenih 1051 znaša % nesreč pri delu 2,6%. Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljenih 750 delovnih dni ali
28 delovnih dni na 1 nesrečo. Ponesrečil seje vsak 39 delavec.
če podatke o nesrečah za lansko leto primerjamo z gibanjem nesreč v zadnjih 5 letih nazaj lahko ugotavljamo, da so rezultati ugodni z ozirom na nizek % nesreč. Rezultati pa niso ugodni, če gledamo nesreče iz stališča resnosti, saj so se v lanskem letu dogodile 3 nesreče, ki so zahtevale delno invalidnost poškodovancev oziroma daljši bolniški stalež. Dne 6. 5. 1981 je prišlo v lesnem oddelku do nesreče na rezkalnem stroju. Kvalificiran delavec B. M. je pripravljal stroj za izvršitev delovne operacije. Pri nastavljanju višine obdelovanja, mu je poizkusni obdelovanec potegnilo v ventilacijsko odprtino, pri tem pa mu je rezkalno orodje poškodovalo prste desne roke.
Dne 8. 6. 1981 se je v TOZD Vzdrževanje, oddelek komunala dogodila nesreča na krožni žagi. KV delavec P. F. je na stroju razžagoval obdelovanec. Pri samem razžagovanju oziroma odstranjevanju obdelovanca iz delovne mize je prišel s palcem desne roke preblizu rezila, katero mu je odrezalo prst pri prvem členku. Dne 26. 6. 1981 se je v skladišču surovin dogodila nesreča, ko sc je zaradi preobremenitve vozila le-to prevrnilo. Skladiščni delavec L. P. je na srečo utrpel le lažje poškodbe, lahko pa bi bile posledice za delavca veliko težje.
Analiza nesreč:
1, Gibanje nesreč po kvalifikacijski sestavi ponesrečencev: NK PK KV VK Skupaj
8
13
6 —
27
Iz prikazanih podatkov je razvidno, da se ponesreči največ polkvalificiranih in kvalificiranih delavcev, kar je tudi razumljivo z ozirom, da so ti delavci zaposleni predvsem na strojih in napravah, kjer se je v lanskem letu zgodilo največ nesreč pri delu. Preseneča veliko število nesreč pri nekvalificiranih delavcih, saj se je v lanskem letu ponesrečil samo 1 delavec brez kvalifikacije. 2. Gibanje nesreč po dnevih v tednu:
ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota skupaj
10
27
Medtem, ko je bilo v lanskem letu največ nesreč v petek, je bila v letu 1981 najbolj nevaren dan sreda, saj se je zgodilo na ta dan 10 nesreč.
3. Gibanje nesreč po urah nastanka:
1	2	3	4	5	6	7
nadure
skupaj
Medtem, ko je bilo v lanskem letu največ nesreč v strojni delavnici TOZD Smuči (9), se je v letošnjem stanju stanje bistveno spremenilo. Največ nesreč je bilo v kovinskem oddelku in lesnem oddelku TOZD Športna orodja.
Razveseljivi so podatki o majhnem številu nesreč v TOZD Smuči in TOZD Vzdrževanje.
6. Gibanje nesreč po viru — načinu nastanka:
stroji in naprave transport in manipulacija ročno orodje padci
ostali vzroki
10
6
5
5
1
Skupaj
27
Iz podatkov je razvidno, da je največ nesreč na strojih in napravah, nato pri transportu in manipulaciji, število nesreč zaradi ročnega orodja in padcev pa je enako.
Podatki so podobni iz vrsto let nazaj, še vedno je največ nesreč na strojih in napravah, čeprav morajo biti le-ti po obstoječih predpisih zavarovani.
7. Gibanje nesreč po vzrokih nastanka: ■ nevaren način dela povečana nevarnost kršenje varnostnih predpisov pomanjkljiva zaščita ostali vzroki
10
6
6
2
1
Skupaj
27
čeprav je razumljivo, da je vzrokov za nastanek nesreč največ v nevarnem načinu dela in povečani nevarnosti, je treba vseeno opozoriti, da se je v lanskem letu dogodilo 6 nesreč zaradi kršenja predpisov o varstvu pri delu.
Prikazana analiza nesreč nam prikazuje gibanje nesreč v lanskem letu iz različnih pogledov. V kolikor podrobnejše analiziramo posamezne vrste vzrokov in pokazateljev lahko zaključimo, da bi z ustreznimi varnostnimi in drugimi ukrepi lahko število nesreč pri delu zmanjšali, seveda ob sodelovanju vseh zaposlenih v delovni organizaciji.
Obstajajo objektivni faktorji kot so nevarni stroji in naprave, slabši pogoji dela v nekaterih oddelkih, pomanjkljivosti, ki izvirajo predvsem zaradi zahtevnosti dela, vendar bi se vrsto nesreč pri delu lahko preprečilo predvsem z upoštevanjem ugotovitev, ki so bile podane v analizi nesreč za leto 1981.	z 3
1
1
1
1
27
Podatki o gibanju nesreč v posameznih urah nastanka so že vrsto let podobni, največ delavcev se ponesreči med 3. in 5. uro dela.
4. Gibanje nesreč po spolu:
moški
ženske
skupaj
16
11
27
Vrsto let nazaj gibanje nesreč po spolu prikazuje podatek, da se zaradi nesreč pri delu poškoduje veliko večje število zaposlenih moških, čeprav je razmerje med zaposlenimi približno enako. V lanskem letu pa se ugotavlja, da je to razmerje manjše, kar dokazuje, da ženske opravljajo vedno več del in nalog, ki so zahtevnejša in tudi bolj izpostavljena nevarnostim poškodb in obolenj v zvezi z delom.
5. Gibanje nesreč po obratih in oddelkih: kovinski oddelek TOZD Šp. orodja lesni oddelek TOZD Šp. orodja TOZD Plastika
strojna delavnica TOZD Smuči skladišče surovin DS SS lakirnica TOZD Smuči skladišče lesa TOZD Smuči komunala TOZD Vzdrževanje remont TOZD Vzdrževanje
8
6
4
2
2
1
1
1
1
Skupaj
27
Redno vzdrževanje na silosu (foto Resman)
Energetika v Elanu
Živimo v času, v katerem veliko govorimo o energiji in energetskih virih. Pri takšnem razmišljanju se naše misli ustavljajo predvsem pri zalogah energetskih virov, varčevanju z energijo in ceni, ki jo plačujemo za energijo.
Energetika je primarnega značaja v industriji vsake države in kot takšna deležna posebne skrbi in pozornosti.
Tudi za Elan lahko trdimo, da energetika zavzema prvo mesto na lestvici za proizvodnjo pomembnih komponent, zato je nujno potrebno, da o njej nekaj vemo, da se bomo lažje uživeli v stanje in ukrepe te pomembne komponente.
Pod pojmom energetika v Elanu razumemo:
— preskrbo z električno energijo,
— toplotno energijo,
— komprimirani zrak
— vodo — sanitarno in hladilno
— in delovanjem signali-zacijskih naprav.
Skrb za energetiko v Elanu je zaupana TOZD vzdrževanju. Razumljivo je, da je zaradi, takšne pomembnosti tudi vzdrževanje energetskih naprav in nabava energetskih virov kot primarna naloga TOZD vzdrževanje. Večini članov kolektiva so ta prizadevanja prikrita in neznana, saj smo se navadili, da so tovrstne dobrine za življenje nujne in vedno v neomejenih količinah razpoložljive. Nanje se z nejevoljo spomnimo le pri omejitvah ali izpadih, za katere pa so po hitrem zaključku tako ali tako krivi nerodni vzdrževalci znotraj ali izven podjetja.
Značilnosti industrijskih naprav, gledano s stališča energetike, so predvsem sledeče:
— Projekti in izvedba energetskih naprav mora zagotoviti pokrivanje vseh potreb po energiji, zanesljivost preskrbe z energijo, možnosti za even-tuelne razširitve. Vse to naj bo zagotovljeno z izvorom, raz-vodno mrežo in potrebnimi priključki.
— Kapacitete energetske oskrbe morajo biti takšne, da lahko pokrijejo konične potrebe na eni strani in minimalne potrebe na drugi strani.
— Regulacija in avtomatika morata zagotavljati prilagoditev vsem, včasih zelo dinamično spremenljivim potrebam. Vzporedno mora biti zagotovljena varnost proti preobremenitvam in kar se da točno merjenje porabljene energije.
Stanje energetskih naprav v Elanu ocenjujem na sedanje razmere za bližnjo perspektivo sledeče:
— Električna energija
Dobava energije s strani distributerja v slovenskem prostoru do leta 1985 kaže dokaj zadovoljivo, v kolikor na obstoječih kapacitetah ne bo težjih okvar in pomanjkanja goriva. Naprave v tovarni bodo z izgradnjo hladilne postaje, vzdrževanja in plastike maksimalno obremenjene, kar pomeni, da bo nujno delno investirati tudi v te kapacitete, da si zagotovimo zanesljivost obratovanja in nujne rezervne kapacitete.
V	letu 1982 bomo instalirali diesel agregat 240 KVA z namenom, da se ob izpadih električne energije izognemo škodi, ki nastaja v proizvodnji in škodi, ki v takih primerih v zimskem času lahko nastane na napravah vsled zamrzovanja.
— Toplotna energija
Oskrba s toplotno energijo
je odvisna od oskrbe z gorivom in mazutom. Pri tem gorivu so težave v tem, da je zaradi pomanjkanja neredna dobava in drugo, da se kvaliteta goriva na vsebino žvepla in viskoznost slabša, kar lahko privede celo do zamenjave go-rilcev, kar predstavlja investicijo cca 3.000.000.— din. Kot gorivo 100% izkoriščamo nastale lesne odpadke, katerih delež pa se iz leta v leto manjša.
Naprave za proizvodnjo toplotne energije, tako kotli kot razvodna mreža bodo z izgradnjo omenjenih kapacitet v zimski sezoni maksimalno izkoriščene, predvideva pa se tudi povečana poraba v poletnem in prehodnem obdobju, zato za leto 1984 načrtujemo zamenjavo kotla 2 Gcal z novim kotlom 5 Gcal. Prav tako so že povsem izkoriščene zmogljivosti razvodne mreže, zato vzporedno z gradbenimi objekti načrtujemo tudi nadaljevanje izgradnje pohodne kinete, ki bo omogočala racionalne in fleksibilne razvodne mreže oz. kapacitete vseh energetskih virov.
— Komprimirani zrak
Proizvodnja ni odvisna od
distributerjev izven DO. Z obstoječimi kapacitetami lahko pokrijemo vse potrebe, nimamo pa potrebne rezerve in smo zato ogroženi z eventuelnim izpadom glavne enote na večji zastoj v proizvodnji.
Tozadevno načrtujemo v letu 1983 nabavo dodatne kom-presorske enote, da bodo na ta način zagotovili zanesljivo oskrbo s komprimiranim zrakom.
— Voda
Oskrba z vodo, glede na to, da smo razmeroma majhen potrošnik, tudi v perspektivi ni zaskrbljujoča. Pri napravah znotraj DO smo pred pričetkom izgradnje hladilne postaje,
ki bo realizirana v sredini 1982. S tem bo zagotovljena oskrba s hladilno vodo v kvaliteti, potrebni za našo tehnologijo.
—	Signalizacijske naprave
Signalizacijske naprave zagotavljamo sproti glede na nastajajoče potrebe.
V	letu 1982 načrtujemo razširitev kapacitet telefonske centrale s tretjo stotico, s čimer bomo razbremenili sedanje kapacitete in zagotovili zmanjšanje motenj, ki nastajajo predvsem vsled preobremenjenosti, na minimum.
Pomembna aktivnost na področju energetike je varčevanje, pri čemer sta pomembni predvsem dve kvaliteti, to je prihranek dragocenih energetskih virov, katerih zaloge vidno pohajajo in neposredni prihranek na zmanjšanju stroškov v našem poslovanju.
Varčevanje, ki ga izvaja sama služba energetike poteka v naslednjih smereh: uvedba avtomatike za regulacijo temperaturnih režimov, znižanja temperature ogrevanja, instalacijo naprav z večjo stopnjo izkoristka, uvedbo rekupera-torjev, zboljšanje faktorjev moči (cos 0), modularno regulacijo kompresorja, kontrolo izgorevanja, filtracijo zraka, doslednejšim nadzorom, itd. Detaljni opis naštetih ukrepov bi bil preobširen, tehnično zahteven, slabo razumljiv in za večino bralcev nezanimiv, zato naj zadostuje samo nakazana smer, katere rezultati so vidni tudi že v praksi.
Temeljiteje pa želim opozoriti na področje varčevanja, pri
katerem lahko in moramo sodelovati vsi člani kolektiva.
Ugotavljam, da naša zavest pri izvajanju varčevalnih ukrepov pada, kar se jasno kaže pri veljavni 10% omejitvi porabe električne energije, saj kljub pismenemu obvestilu in znanim posledicam nismo ničesar prihranili. Znano pa nam je, da smo tri in več let nazaj v takšnih akcijah uspeli prihraniti od 10% do 15% električne energije. Mislim, da je naša dolžnost, da svoje akcije spremenimo in se zavemo, da smo dolžni napram samemu sebi in naši družbi izvajati naročene ukrepe.
Predvsem apeliram na delovodje in vodstvene delavce, da zastavijo svoj vpliv, da bo varčevanje uspelo. Tudi najmanjši prihranki bodo v seštevku dali pomembne rezultate.
Predvsem lahko dosežemo pomembne rezultate pri maksimalnem omejevanju nočnega dela, dela posameznikov in manjših skupin izven rednega delovnega časa.
Pri vsem tem se moramo zavedati, da načrtovane omejitve moramo izvajati in če tega ne bomo storili s polno odgovornostjo, bo prišlo do odklopov, kar bo imelo bistveni vpliv na rezultate v proizvodnji.
Na koncu sestavka prilagam tabelo, iz katere je razvidno, kakšna je poraba energije v Elanu in koliko nas to stane.
V	kolikor bo moj sestavek vsaj nekatere navedel na razmišljanje, bo namen dosežen, nasprotno ne bo nobene koristi.
Branko Renko
TOZD VZDRŽEVANJE PORABA ENERGETSKIH VIROV V 1981— DO ELAN			
VRSTA ENERGIJE .		količina	VREDNOST
			din
1. ELEKTRIČNA ENERGIJA	Kvvh	5.950.000	16.660.000,—
2. TOPLOTNA ENERGIJA	Kwh	4.300.000	16.080.000,—
3. KOMPRIMIRANI ZRAK	Nm3	6.070.933	3.096.175,—
4. VODA	m3	105.996	1.187.155,20
Del skladišča lesa, skladišče TO, Begunje (foto Resman)
SMUČINA 9
Višja amortizacija - nižji dohodek
Ob koncu novembra je zvezni zbor Skupščine Jugoslavije sprejel zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o revalorizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe uporabnikov družbenih sredstev in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev.
Združeno delo si je za to prizadevalo že dalj časa, saj so nerealno nizko določene minimalne amortizacijske stopnje osnovnih sredstev povzročale nerealno visok dohodek in vse vrste porabe (skupno, splošno in osebno), medtem ko so cene osnovnih sredstev močno prehitevale revalorizacijo. Amortizacijska sredstva niso zadostovala, zato je bilo potrebno za zamenjavo odsluženih osnovnih sredstev najemati kredite, kar je povečevalo zadolženost in nelikvidnost organi-
Ropot
Poostreni varnostni ukrepi na delovnih mestih, kjer ropot presega dovoljeno mejo.
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je v lanskem letu opravil ekološke meritve pogojev dela, med drugim tudi merjenje ropota na posameznih delovnih mestih.
Na podlagi opravljenih meritev je bilo ugotovljeno, da v nekaterih oddelkih in delovnih mestih v posameznih TOZD-ih oziroma DS SS ropot presega dovoljeno mejo 90db. Najbolj izstopajo delovna mesta v strojni delavnici TOZD Smuči, razrezu lesa, lesnem oddelku, kovinskem oddelku, montažnem oddelku TOZD Plastika itd.
Služba varstva pri delu je napravila poseben seznam delovnih mest v posameznih TOZD-ih, kjer ropot presega dovoljeno mejo in so bili s tem seznamom seznanjeni tudi odgovorni vodje za izvajanje potrebnih varnostnih ukrepov.
Po Zakonu o varstvu pri delu za delovne prostore, ki so ogroženi od ropota in vibracij, mora vsaka delovna organizacija z ustreznimi tehničnimi ukrepi
zacij združenega dela, po drugi plati pa je pripomoglo k tehničnem in tehnološkem zaostajanju naših osnovnih sredstev in na ta način tudi zaostaja-janju produktivnosti dela.
Novi zakon prinaša spremenjeno višino amortizacijskih stopenj. V jugoslovanskem povprečju se je zvišala povprečno kar za 42%. Novi zakon uvaja kar desetkrat več amortizacijskih skupin. Novost zakona je tudi v tem, da je potrebno odslej amortizacijo obračunavati za vsa osnovna sredstva.
Vse organizacije združenega dela, ki so sodelovale pri pripravljanju zakona, so menile, da so povečane stopnje amortizacije realne in jih je treba čim prej uveljaviti.
Pričakovati pa je potrebno tudi negativne posledice predvsem tam, kjer so že doslej poslovali z izgubo ali na meji rentabilnosti.
ta ropot zmanjšati na dovoljeno mejo. V kolikor s tehničnimi ukrepi ni možno sanirati prekomernega ropota in vibracij, morajo delavci uporabljati ustrezna zaščitna sredstva (zaščitna vata, čepi, slušalke). Vsa ta zaščitna sredstva se lahko nabavijo v skladišču orodja in zaščitnih sredstev.
Po podatkih zdravstvene službe, vsak ropot nad dovoljeno mejo 90 db, povzroča v krajšem ali daljšem časovnem razdobju zdravstvene okvare sluha, ki so neozdravljive. Veliko je primerov, ko pride do zdravstvenih okvar pri delavcih, ki so se zaposlili na delovnem mestu ogroženem od ropota, ko so imeli že predhodno okvare sluha zaradi dela v ropotu.
Na delovnih mestih, kjer ropot stalno presega dovoljeno mejo, morajo delavci obvezno uporabljati ustrezno zaščitno sredstvo. V delovni organizaciji je imenovana posebna komisija, ki bo ugotavljala, če delavci na ogroženih delovnih mestih dosledno uporabljajo zaščitna sredstva in v primeru kršenja teh predpisov, tudi predlagala ustrezne ukrepe.
B. Z.
Iz naše občine
MOŽNI KANDIDATI ZA NOSILCE VODILNIH FUNKCIJ V OBČINI
V	predkandidacijskem postopku je na osnovi evidentiranja možnih kandidatov za vodilne funkcije v občini Radovljica Občinska konferenca SZDL predlagala na skupnem zasedanju z Občinskim svetom Zveze sindikatov v ožji izbor za kandidata predsednika skupščine Borisa Setino, dipl. pravnika iz Radovljice. Za podpredsednika sta predlagana dva možna kandidata in sicer Franc Bajt ing. lesarstva iz Bohinjske Bistrice in Janko Stušek prof., vodja izobraževalnega centra Republiškega sekretariata za LO v Poljčah. Za predsednika zbora združenega dela je predlagan dosedanji predsednik Ernest Noč, kmetijski tehnik iz Iskre Otoče. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti Janez Stare ing. lesarstva iz LIP Bled TO Tomaž Godec Bohinjska Bistrica, za predsednika družbenopolitičnega zbora pa Bernard Tonejc ing. gozdarstva iz GG Bled TO kooperacija. V ožji izbor med osmimi predlaganimi kandidati zn predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Radovljica je soglasno predlagan kot možni kandidat Janez Smole ing. strojništva, sedanji predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica.
PLENUM SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE RADOVLJICA
Na osnovi določil novih Pravil občinske organizacije SZDL Radovljica, ki so jih sprejeli delegati na programski seji občinske konference SZDL lanskega decembra, so sočasno sprejeli sklep tudi o ustanovitvi Plenuma Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Radovljica. V tem organu SZDL so vključeni zaslužni predvojni revolucionarji, borci in aktivisti NOB, zaslužni družbenopolitični,	znanstveni,
gospodarski in kulturni delavci, ki niso več v aktivnem delovnem razmerju. Radovljiški Plenum zaenkrat šteje 33 članov. Prvo zasedanje Plenuma pa je bilo 15. januarja v Radovljici. Udeleženci so obravnavali družbenoekonomska in druga razvojna gibanja v občini za leto 1981, usmeritve gospodarstva v letu 1982 ter priprave na volitve delegatov v družbenopolitične skupnosti in SIS, ki bodo v marcu. Plenum se mora po Pravilih SZDL sestajati vsaj enkrat letno.
DEJAVNOST DELAVSKE UNIVERZE RADOVLJICA
Na Delavski univerzi Radovljica so zaradi ukinitve večine šolskih oblik izobraževanja, ki so po zakonu o usmerjenem izobraževanju v pristojnosti ustreznih šolskih ustanov, ponovno začeli posvečati večjo pozornost drugim, nekoč že uveljavljenim oblikam usposabljanja odraslih. V decembru so uspešno zaključili tečaje in izpite iz higienskega minimuma za delavce živilske stroke, ki jih je obiskovalo nad petdeset slušateljev. V dogovoru z delovno organizacijo Integral TOZD hotel Park in hotel Golf na Bledu je radovljiška delavska univerza pripravila tečaje angleščine za 55 njihovih delavcev. Pripravljajo tudi 60-urni tečaj za usposabljanje skladiščnikov iz OZD s področja gospodarstva. Več mesecev pa že uspešno potekajo pri Delavski univerzi Radovljica krojni in tečaji ročnih del, ki jih obiskuje nad petdeset žensk.
Pred kratkim pa se je Delavska	univerza	Radovljica
dogovorila z Združenjem zasebnih	obrtnikov	Radovljica
za organizacijo in izvedbo več 15-urnih tečajev varstva pri delu za delavce zaposlene v zasebnem	sektorju.	Tečaje bi
začeli že v januarju, udeležilo pa naj bi se jih nad tristo slušateljev.
Dokaj uspešno pa na Delavski univerzi Radovljica že več let organizirajo tudi jezikovne tečaje, predvsem angleščine in nemščine za šolske otroke.
PROGRAM DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
Predsedstvo občinske skupščine Radovljica je na zadnjem januarskem sestanku sprejelo predlog programa dela vseh treh zborov občinske skupščine za prvo tromesečje 1982. To je za sklepni del mandata sedanje delegatske sestave, ki jim poteče marca. V tem času, torej do 10. marca bodo vsi trije zbori med drugim sprejeli spremembe in dopolnila Statuta občine Radovljica, poslovnik občinske skupščine, odlok o organizaciji upravnih organov ter Resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine Radovljica v letu 1982. S sprejetjem teh aktov in dokumentov bodo zagotovili nemoteno nadaljnje delo novoizvoljenih delegatov vseh treh zborov v naslednji v tretji mandatni dobi.
SLO in DS
ŽIVIMO IN DELAJMO, KAKOR DA BO VEDNO MIR, IN PRIPRAVLJAJMO SE, KO DA BO ŽE JUTRI VOJNA!
TITO
VZROKI IZBRUHOV VOJN
Do oboroženih revolucij prihaja zaradi nasprotujočih si interesov dveh temeljnih razredov: enega razreda, ki je lastnik proizvajalnih sredstev (tovarne, stroji, surovine itd.), in drugega, ki dela s temi sredstvi, vendar ni njihov lastnik. Prvi razred je izkoriščevalski in si prisvaja rezultate dela drugega razreda — razreda izkoriščanih. V zgodovini družbe so prvi razred sestavljali sužnjeposest-niki in fevdalci, danes pa ga tvorijo kapitalisti. Drugi razred, razred izkoriščanih so sestavljali sužnji in tlačani, danes pa so to v državah, ki niso socialistične, delavci (proletarci).
Razred izkoriščevalcev in razred izkoriščanih sta, odkar obstajata v medsebojnem sovraštvu, ker so njuni interesi nezdružljivi. Razred izkoriščanih ni mogel in ne more spremeniti svojega položaja brez boja proti razredu izkoriščevalcev.
Spopad med razredoma temelji predvsem na ekonomski osnovi: delavski razred se bojuje za svojo osvoboditev, za pravico, da bi sam razpolagal z rezultati svojega dela, medtem ko poskuša razred kapitalistov (buržoazija) ohraniti svoj položaj, to je, da si na temelju svojega lastništva nad proizvajalnimi sredstvi lasti rezutate, ki jih s svojim delom ustvarijo delavci.
Boj proti izkoriščevalskemu razredu bojuje delavski razred z različnimi sredstvi: s štrajki (s prekinitvami dela, v katerih postavlja zahteve za izboljšanje svojega položaja), z raznimi
političnimi sredstvi, včasih pa je prisiljen bojevati se tudi z orožjem (oborožene revolucije so bojevali delavski razredi Rusije, Kitajske, Jugoslavije itd. v zavezništvu z drugimi zatiranimi družbenimi plastmi).
Spopadi med državami nastajajo zaradi njihovega neenakomernega razvoja in nasprotujočih si interesov med njihovimi vladajočimi silami. Države se ne morejo enakomerno, to je enako razvijati, ker nimajo enakih pogojev za to: nekatere so bogate s surovinami, drugim jih primanjkuje: nekatere so se začele prej industrijsko razvijati, druge pozneje, in so tako zaostajale: vse ne morejo imeti enake lege in ugodnih naravnih pogojev itd. Pogosto se dogaja, da si posamezne države prizadevajo, da bi se razvijale na račun drugih držav. Takšne težnje neizogibno vodijo v konflikte, od katerih številni prerastejo v spopade, najostrejši med njimi pa v vojne.
Kadar govorimo o vojnah med državami, ne smemo prezreti dejstva, da se celotna politika v vsaki od njih, kakor tudi politika do drugih držav, oblikuje po interesih tistega družbenega razreda, ki je na oblasti. Zato ima vsaka vojna svojo
razredno osnovo, ker je vojna le sredstvo, katerega se poslužuje vladajoči razred, da bi dosegel svoje cilje.
Obstajajo tudi zgodovinski primeri, ko sc je vojna, ki jo je vodila neka država, ujemala z interesi celega naroda ali njegovega večjega dela, ne samo vladajočega razreda. Takšne so vojne za nacionalno osvoboditev. Vendar je tudi v tem primeru le imel največjo korist vladajoči razred.
Najpogostejši spopadi med državami imajo ekonomsko osnovo. Ponavadi izbruhnejo iz težnje posameznih držav, da bi osvojile tuje ozemlje zaradi izkoriščanja poceni surovin, poceni delovne sile, zaradi vlaganja lastnega kapitala pod ugodnimi pogoji, zaradi širjenja tržišča za svoje blago, da bi onemogočila ekonomski vpliv drugih držav v določenih področjih itd.
Poleg ekonomskih obstajajo tudi drugi razlogi za spopade med državami. Tako je pogosto težnja nekaterih držav, da si, s tem ko vzamejo tuje ozemlje, izboljšajo svoj vojaški položaj.
Prav tako so pogosti spopadi med sodobnimi državami okoli meja, za katere ena ali druga stran trdi, da so nepravično začrtane in da jih je treba spremeniti.
O takem bistvu vojne, to je, da se vojne vodijo predvsem zaradi zadovoljevanja materialnih interesov vladajočih razredov v državah, se lahko prepričamo, če preučimo zgodovino vsake vojne. Že Engels je zapisal, da so tudi tako imenovane verske vojne v srednjem veku vodili, da so zadovoljili materialne interese fevdalcev. Prave cilje teh vojn so prikrili z verskimi gesli. Tako so znamenite križarske vojne prikazovali kot boj za rešitev Kristusovega groba, čeprav je bil njihov pravi cilj najnavadnejše ropanje za račun fevdalcev. Ker je tudi cerkev imela korist od tega ropanja, je sama širila gesla o reševanju Kristusovega groba.
Tako so zapeljevali lahkoverne kmete, da bi sodelovali v križarskih vojnah in v njih padli za interes fevdalcev.
Razlikovati je treba med vzrokom vojne in povodom za vojne. Tisti, ki je kriv za napadalno vojno, vedno teži k temu, da jo opraviči, s tem da prikriva njen pravi vzrok. (Tako je 1914. leta Avstro-Ogrska kot povod za napad na Srbijo izkoristila uboj prestolonaslednika Ferdinanda v Sarajevu, za katerega je obtožila Srbijo. Vendar dobro vemo, da to ni bil pravi vzrok za napad. Razlog je bil v težnji Avstro-Ogrske, da zavzame Srbijo, da se polasti njenih naravnih bogastev in da jo likvidira kot svobodno državo, katere obstoj je spodbujal
osvobodilni boj slovanskih narodov pod avstroogrsko oblastjo.
Da bi fašistična Nemčija opravičila napad na Poljsko, je sama inscenirala napad Poljakov na nek vojaški objekt blizu nemško poljske meje.
To so bili povodi za napad. Vzroki so bili drugi).
PRAVIČNE IN NEPRAVIČNE VOJNE
Marksizem uči, da vse vojne nimajo enakega družbenega značaja, temveč da je mogoče ugotoviti, katera od vojskujočih se strani ima prav in jo je treba podpirati, in katera nima prav in jo je treba obsojati.
Glede na njihov družbeni značaj obstajajo pravične in nepravične vojne. Vojne delimo na pravične in nepravične glede na njihove cilje, za katere se vodijo, in glede na družbene posledice, ki jih imajo.
PRAVIČNE so tiste vojne, ki jih vodijo za osvoboditev naroda izpod tuje oblasti in za obrambo dežele pred napadalci (agresorji). Pravične so prav tako revolucionarne vojne, to je boj, ki ga bojujejo izkoriščani razredi proti izkoriščevalcem.
Za NEPRAVIČNE štejemo tiste vojne, katere vodijo z namenom, da zasužnjijo ljudstvo, da bogatijo na škodo drugega, da vsiljujejo svojo voljo in kakršnekoli tuje interese drugemu narodu ali drugi državi. Nepravične so kontrarevolucionarne vojne, to je boj, ki ga izkoriščevalski razredi bojujejo proti pridobitvam razreda izkoriščanih.
Kratko povedano,pravične so vse osvobodilne vojne in vsak osvobodilni boj, nepravične pa so vse vojne, ki jih vodijo za kakršnokoli in ko-garsibodi zasužnjevanje (napadalne vojne). Pravične vojne oziroma razred, ki jih vodi, je treba vedno podpirati, nepravične pa je treba obsojati in biti proti njim.
Ker je vojna spopad najmanj dveh vojskujočih se strani, je zato najpogosteje pravična in nepravična hkrati: ena stran vodi pravično in druga nepravično vojno.
Poznamo tudi veliko primerov, ko sta obe strani vodili nepravično vojno. Tako so se v prvi svetovni vojni, ki je bila imperialistična, najštevilnejše države vojskovale z namenom, da si pridobijo nove kolonije, ali pa ohranijo tiste, ki so jih že imele. Zato je bilo geslo imperialističnih sil »domovina je v nevarnosti« prevara, s katero so hoteli opravičiti vojno, v kateri so padli milijoni ljudi za interese buržoazije.
V	naslednji številki: »Družbenopolitična pogojenost sodobnih vjn«.	v	2.
Oktobrska revolucija je najpomembnejša socialistična revolucija Njen voditelj Lenin govori delavcem.
Pred uveljavitvijo »odborov za obveščanje«
STALIŠČA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE O OBVEŠČANJU V ZDRUŽENEM DELU IN NJIHOVO URESNIČEVANJE
Prizadevanja zavzetih organizatorjev obveščanja in sindikalnih delavcev za izboljšanje obveščanja v organizacijah združenega dela, ki so bila najbolj odločno izražena v Akcijskem dogovoru o obveščanju v združenem delu (111. srečanje organizatorjev obveščanja, Krško, november 1980), so dobila močno politično podporo. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je 24. septembra letos obravnaval obveščanje v združenem delu in sprejel »Stališča o razvoju in dograjevanju sistema obveščanja v združenem delu ter o vlogi in nalogah organizacij in organov Zveze sindikatov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: stališča). Stališča so torej politična podlaga in v nekaterih točkah konkretno napotilo za razvijanje celovitega .sistema obveščanja v organizacijah združenega dela oziroma so konkretizacija Akcijskega dogovora iz Krškega z nalogami, ki zavezujejo organe in organizacije zveze sindikatov. Hkrati pa stališča vsebujejo tudi priporočila drugim organom in organizacijam (stališča so objavljena v Sindikalnem poročevalcu, Delavska enotnost številka 40, 8. oktober 1981). Da bi v komisijah za obveščanje pri občinskih svetih zveze sindikatov ter v organizacijah združenega dela (sindikatu, uredništvih, odborih za obveščanje) lahko kar najbolje zastavili delo na tem področju, smo v odboru za obveščanje in politično propagando pripravili nekatera pojasnila, ki naj pomagajo pri uresničevanju omenjenih stališč.
Stališča so politični dokument, ki naj usmerja dejavnost organizacij in organov zveze sindikatov na ključne točke sistema obveščanja v združenem delu in družbi nasploh. Zato nujno presegajo sedanjo normativno ureditev tega področja. Posebej zato, ker je zakon o javnem obveščanju (1973) zelo pomanjkljivo opredelil področje obveščanja v združenem delu. Na drugi strani pa stališča upoštevajo druga zakonska določila, posebej pa določila o obveščanju, ki jih predpisuje zakon o združenem delu.
Na področje obveščanja v združenem delu posegata dva nova zakona, in sicer: zakon o družbenem sistemu informiranja in zakon o javnem obveščanju. Zato je nujno, da se tudi organizacije in organi zveze
sindikatov (in prek njih tudi organizatorji obveščanja) aktivno vključijo v javno razpravo o teh dveh zakonih. Stališča so tudi podlaga za vključevanje sindikatov v javno razpravo o tem. Torej pričakujemo, da bodo predlagane rešitve ob prizadevanjih odbora RS ZSS za obveščanje in politično propagando našle ustrezno mesto v obeh novih zakonih.
Kot prednostno nalogo pri podružbljanju sistema obveščanja v organizacijah združenega dela navajamo ustanovitev odborov za obveščanje. Odbori za obveščanje naj bodo organ, ki bo na ravni delovne organizacije (v sozdu se lahko dogovorijo za koordinacijski odbor za obveščanje, večji dislocirani obrati in večje temeljne organizacije lahko izvolijo svoje odbore, če menijo, da bo to v prid bolj učinkovitemu obveščanju) oblikoval in načrtoval politiko obveščanja in spremljal ter nadzoroval njeno izvajanje.
Odbor za obveščanje sestavljajo delegati delavcev tozdov (se pravi delegati samoupravnih organov tozdov), delegati družbenopolitičnih organizacij na ravni delovne organizacije in delegati uredništva. Delegate delavcev izvolijo na predlog sindikata delavski sveti tozdov (to predlagamo kot začasno rešitev, dokler ne bo novi zakon o javnem obveščanju opredelil načina volitve delegatov). Celoten koordinacijski in volilni postopek za člane odbora vodi in usklajuje sindikat. Odbor za obveščanje ima svojega predsednika, ki pa ne more biti odgovorni urednik glasila.
Odbori za obveščanje naj bi kot družbeni organi opravljali tudi funkcijo izdajateljskih svetov za glasila. Ob preteku mandata izdajateljskim svetom torej ne bi več volili novih, ampak bi njihovo vlogo prevzeli odbori za obveščanje.
V	praksi se je pokazala težnja, da bi odbori za obveščanje postali izvršilni organi delavskega sveta delovne organizacije. Začasno, do sprejema novega zakona o javnem obveščanju, je to možno. V sindikatih pa se bomo zavzemali, da v novem zakonu o javnem obveščanju odbor za obveščanje ne bo izvršilni organ delavskega sveta, temveč bo imel podoben status kot samoupravna delavska kontrola (neposredne volitve).
Odbor za obveščanje predlaga delavskemu svetu, ki v delovni organizaciji odloča o sredstvih, finančni načrt obveščanja in ga seznanja z načinom porabe sredstev, predvidenih za obveščanje. (Finančna sredstva za obveščanje delovna or-
ganizacija in tozdi namenjajo iz materialnih stroškov, razen za osebne dohodke delavcev, ki se ukvarjajo z organizacijo obveščanja.)
Uredništvo je izvršilni oziroma izvedbeni organ odbora za obveščanje, ki ureja sredstva obveščanja v organizaciji združenega dela (glasilo, bilten, oglasno desko, razglasno postajo). Uredništvo je pretežno strokovno sestavljeno, kar pomeni, da ga sestavljajo delavci službe za obveščanje (in samoupravljanje) in strokovni sodelavci, ki sodelujejo pri nastajanju glasila (lahko tudi stalni dopisniki, zadolženi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah ter strokovnih službah za sprotno posredovanje informacij). Uredništvo vodi odgovorni urednik, ki mora biti delavec službe za obveščanje (in samoupravljanje). Tudi imenovanje odgovornega urednika glasila je do sprejema novega zakona o javnem obveščanju in v skladu s sedanjim zakonom še mogoče urejati tako, da ga na predlog odbora za obveščanje imenuje delavski svet delovne organizacije.
V	stališčih smo zapisali, da bo »zveza sindikatov uresničevala tudi družbeno vlogo izdajatelja glasil v organizacijah združenega dela«. Uresničevanje družbene vloge izdajatelja sredstev obveščanja v organizacijah združenega dela pomeni, da se morajo sindikalne organizacije temeljiteje in bolj odgovorno ukvarjati z uresničevanjem temeljnih vsebinskih zasnov sredstev obveščanja (glasil). (Prevzem formalnega izdajateljstva zaenkrat presega finančne, kadrovske in organizacijske možnosti sindikata.)
Glasilo oziroma druga sredstva obveščanja (če ne gre za posebne, specializirane publikacije, kar mora biti določeno s pravilnikom o obveščanju) so v bistvu glasila združenih delavcev. Torej je razumljivo, da delavci sami prek svojega najvišjega samoupravnega organa
—	delavskega sveta še naprej zagotavljajo materialne in druge pogoje za izdajanje sredstev obveščanja.
Vse navedene novosti, ki zadevajo podružbljanje obveščanja, morajo ustrezno mesto postopoma najti v pravilnikih o obveščanju. Ni dovolj, da je obveščanje zgolj načelno opredeljeno v samoupravnih sporazumih o združevanju in v statutih. Obveščanje je treba celovito normirati s posebnim pravilnikom. Tega naj kot samoupravni organ sprejme delavski svet in predlog odbora za obveščanje. Javno razpravo o
pravilniku vodi sindikat. Pravilniki morajo zajeti način zagotavljanja javnosti dela organov in organizacij oziroma odgovornost virov informacij, pravice in obveznosti udeležencev v procesih obveščanja, opredeliti morajo vsebino in načine obveščanja (kazalce, nujne informacije in sredstva), položaj in odgovornost službe za obveščanje (in samoupravljanje) ter samoupravno organiziranost obveščanje (razmejitev pristojnosti med odbori za obveščanje, uredništvi in delavskimi sveti) in način financiranja. Pravilniki o obveščanju lahko vsebujejo tudi vsebinske zasnove posameznih sredstev obveščanja in način nagrajevanja sodelavcev-dopisnikov, lahko pa to področje normativno opredelijo drugi posebni akti.
Kot strokovno podlago za določanje vsebine informacij je republiški svet priporočil uporabo »Temeljnih informacij za delavce«, ki jih je odbor za obveščanje in politično propagando pripravil konec leta 1979. Te »liste« ni mogoče uporabljati v vsaki organizaciji enako in dobesedno. Nekatera priporočila liste bomo skušali uveljaviti v zakonu o družbenem sistemu informiranja, zato se bomo aktivno vključili v javno razpravo. (Temeljne informacije za delavce so objavljene v reviji »Obveščanje in odločanje« št. 1/80.)
Stališča govorijo tudi o celovitosti in enotnosti sistema obveščanja. Naj še enkrat opozorimo, da učinkovito obveščanje pa tudi gospodarska stabilizacija (pomanjkanje roto papirja tudi sodi zraven) narekujeta pogostejšo in bolj kakovostno uporabo oglasnih desk, razglasnih postaj in biltenov, kar je dolžnost službe za obveščanje (in samoupravljanje).
V	večini organizacij združenega dela so službe za obveščanje in tajništva samoupravnih organov ločene organizacijske (delovne) enote. Izkušnje večjih organizacij ter nedeljivost samoupravljanja in obveščanja pa govore v prid združenim službam (centrom) za obveščanje in samoupravljanje. Seveda pa v takih službah ne morejo delati predvsem administrativni delavci, pač pa strokovno usposobljeni delavci, ki poznajo mehanizme samoupravnega odločanja in obveščanja ter so sposobni pripraviti (iz zbranih podatkov in gradiv) razumljive, zanimive in popolne informacije za vse uporabnike. Taka narava dela zato zahteva čim-večjo organizacijsko samostojnost teh služb. S samoupravnimi akti je treba tudi zagotoviti, da bodo te službe odgovorne predvsem samoupravnim organom (delavskemu svetu in odboru za obveščanje).
Benedik Jože sprejema priznanje za 30 let v gasilstvu
Stališča vsebujejo še eno novost. Priporočajo namreč (tudi v duhu zakona o javnem obveščanju), da tudi vsi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije (poslovodni organi in strokovne službe to obveznost že imajo) določijo posameznike, ki bodo na vseh ravneh sprotno in takoj posredovali informacije o delu teh organov in organizacij. Razumljivo je, da mora biti sindikat kot predlagatelj sam za zgled.
Odbor za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije bo na posvetu s predsedniki komisij za obveščanje pri občinskih svetih opredelil tudi naloge komisij in občinskih svetov, ki zadevajo uresničevanje teh stališč.
MNENJE O PREDLOGU ZA IZDAJO ZAKONA O DRUŽBENEM SISTEMU INFORMIRANJA
Odbor za obveščanje in politično propagando je na seji
15.	septembra letos obravnaval predlog za izdajo zakona o družbenem sistemu informiranja (Poročevalec Skupščine SRS št. 17, 24. avgust 1981). Kljub temu, da je gradivo ocenil za pomanjkljivo, je po kritični razpravi presodil, da bi kazalo predlog za izdajo zakona sprejeti in tako ob zaostreni odgovornosti predlagateljev prekiniti večletno zapletanje na tem področju.
Obrazložitev:	Osnovna	za-
drega predlagateljev je očitno nedodelan osnutek zveznega
V	soboto, 23. 1. 1982 je bil v naši delovni organizaciji 32. redni letni občni zbor Industrijskega gasilskega društva ELAN.
Občni zbor je začel predsednik društva tov. Resman Andrej, ki je poleg 37 članic in
zakona o temeljih družbenega sistema informiranja. Že dobra tri leta je od sprejetja zvezne resolucije o družbenem sistemu informiranja, pa še vedno ni razjasnjena vrsta konceptualnih in vsebinskih vprašanj. Zato je konceptualna pomanjkljivost več kot očitna tudi v tem predlogu za izdajo zakona. V razpravi, ki ji je prisostvoval tudi predstavnik predlagatelja, smo v odboru ugotovili, da je ocena razmer in opredelitev razlogov, ki narekujejo izdajo zakona, dobro pripravljena. Konceptualne težave pa se začno ob zelo splošnih načelih, kjer velja ob nekaterih vprašljivih tezah izpostaviti občutek, da gre v predlogu vendarle bolj za zakon o podatkovnih sistemih. Predvsem izhaja predlagatelj od obstoječih velikih sistemov (statistika, SDK, banke itd.) navzdol, ne gradi pa na vseh ravneh takega sistema, ki bo izhajal iz celovitih samoupravnih potreb delavca-samo-upravljalca.
Člani odbora so menili, naj pri izpeljavi načel predlagatelj zakona izhaja iz celovitega družbenega položaja delavca, pri čemer naj bo zlasti pozoren na raven temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, kjer se morata družbeni sistem informiranja in javno obveščanje najbolj povezovati v celovit sistem. Tako bi tudi presegli žal še prepogosto prisotno dogmo o t. i. poslovni in t. i. samoupravni informaciji. Zato tudi dvomimo v realnost IV. poglavja, ko predlagatelj ocenjuje gmotne osnove za izpeljavo novega zakona.
članov društva pozdravil tudi predstavnike sosednih gasilskih društev, predsednika Obč. gasilske zveze tov. Klinar Matijo, predstavnike pobratenega društva GD Bukošek, predstavnike IGD BPT Tržič, sek-
torskega poveljnika tov. Vidic Alojza, predstavnika SIS za požarno varnost SO Radovljica tov. Ažman Grila, predstavnika KS Begunje tov. Legat Nikota, predstavnika sindikata ELAN tov. Gosak Marijo in referenta za LO tov. Vidic Zdravkota. Predstavnik delovne organizacije na občnem zboru je bil tov. Renko Branko. Predstavnik ZK pa tov. Vidic Miran. Po izvolitvi organov občnega zbora so sledila poročila predsednika, tajnika, poveljnika, blagajnika in nadzornega odbora. Posamezni poročevalci so v svojih poročilih podali obširno problematiko in delo društva ter nakazali smernice za nadaljnje delo.
Tov. Renko Branko je v svoji razpravi obrazložil problematiko izgradnje nove hale vzdrževanja v sklopu katere bodo tudi prostori za gasilce. Povedal je tudi, da bodo z novo črpalno postajo začasno rešeni nekateri najbolj pereči problemi, ki nastajajo zaradi neurejene shrambe gasilskega orodja. Zahvalil se je tudi gasilskemu društvu za napore, ki jih vlaga pri preprečevanju nastankov požarov in same požarne varnosti v delovni organizaciji.
Tov. Klinar Matija, predsednik Obč. gasilske zveze je pozdravil občni zbor, osvetlil uspehe društva in same ga-
silske organizacije ter tudi v bodoče zaželel gasilcem ELAN še nadaljne uspehe.
Tov. Vidic Alojz, sektorski poveljnik, se je predvsem dotaknil nekaterih problemov in pomanjkljivosti požarne ope-rative in opozoril na pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, da bi bili uspehi še boljši. Priporočal je izobraževanje članov, obujanje revolucionarnih tradicij NOB, poročal o požarih, udeležbah na proslavah itd.
Poleg naštetih predstavnikov so občni zbor pozdravili tudi ostali gostje.
Po razpravi je občni zbor potrdil plan dela in finančni plan društva.
Ob zaključku občnega zbora je predsednik Obč. gasilske zveze izročil priznanja in značke za dolgoletno službovanje naslednjim članom društva:
— za 10 letno službovanje Arh Francu
— za 20 letno službovanje Avsenik Janezu
— za 30 letno službovanje Benedik Jožetu
Po zaključku uradnega dela občnega zbora je bila v obratu družbene prehrane skromna pogostitev, kjer smo se gasilci in gostje v prostoru sede pogovorili o problematiki in na-daljnemu delu gasilstva v ELAN-u.
B. Z.
Poročilo predsednika društva IGD Elan Resman Andreja
Občni zbor IGD Elan
Popularni sodelavci
SLAVKO KNAFELJ: Kot
pribito drži, da premnogi, ki prejemajo ELAN-ovo glasilo, ne poznajo urednika in tvorca »Smučine« — Slavka Knaflja (predvsem mlajši delavci).
Letu, ki jih je prebil v Elanu (od 1949), so mu pustila pečat elanovca in še predno sem mu uspel zastaviti vprašanje, mu uide — češ veljalo bi posodobiti »kroniko« Elana (tisto iz avle) in ji dati večji pomen. Besede vro iz njega in odkrivajo vnaprej pripravljena vprašanja.
»Začel sem v skladišču, prešel v materialno knjigovodstvo, bil osemntijst let v pripravi dela
—	zadnja leta vodja v planskem oddelku, ob delu opravil ekonomsko srednjo šolo in vseskozi nekaj pisal. Sem eden tistih srečnežev, ki mi je hobi prera-stel v poklic — polpoklic, saj opravljam tudi funkcijo organizatorja samoupravljanja.«
Po mnogo letih hobija si je zaslužil novinarsko izkaznico in pravi, da je eden prvih gorenjskih novinarjev v združenem delu. Ijeta 1961 pa je izšla prva številka »Naše smučine« še v ciklostirani tehniki, oblika pa je do danes rasla premosoraz-merno s tehnologijo tiska. G-klusi so v taki zaposlitvi za njega kot sedem suhih in sedem debelih let. Krize, ki jih je skupno z Elanom prebrodil, so ga učvrstile, brazde pa vedno na novo osvežile.
Trenutno piše Kroniko o razvoju športa v Begunjah (akter TVD PARTIZAN Begunje), ki sega tudi v »sokolske« čase in pa povzetek o razvoju življenja in dela v Elanu, ki vspored-no nastaja pač od pomembnosti dogodkov.
»Pozabljeno je že obdobje 1950—1958, ko je Elan izdelal dnevno do 3000 badminton re-ketov in je bil izvoz smuči komaj omembe vreden. Dolgo je
prav se zavedam, da drugače ne bo možno — entuzijazem vse preveč plahni.« Da je bilo nekoč drugače mu verjamemo. »Družbeni standard v DO pa raste in grozi bojazen prelevitve v socialno ustanovo«. V isti sapi dodaja, da tako kritično le ni, da se najdejo tudi takšni, ki takšen tok uspešno zavirajo. »Smučina bi prav gotovo lahko bila še boljša, saj je dogodkov za cel tednik, če bi vse utegnil zapisati.
Posebej interno življenje, ki ga Smučina ne obravnava prav pogosto. Delo pa presega zmožnosti enega samega človeka in sedanji uredniški odbor pomaga lahko le toliko, da so približno enakomerno predstavljene temeljne organizacije. Zavedam se, da moji sodelavci ob pestrosti in obilnosti primarnega dela, le stežka najdejo čas za mene. Tudi v bodoče ni pri-
čakovati kakšnih kvalitetnih skokov čeprav je trud vložen v sleherno številko. Mislim, da smo prerasli okvire majhne delovne organizacije in bi lahko sledili zgledu drugih ter kvalitetno izboljšali obveščanje s celim človekom — novinarjem.«
Slavko je aktiven tudi popoldne. V svoji krajevni skupnosti Brezje in turizmu, znan pa je tudi po tem, da se ga ne branijo nikjer tam kjer žele organizirati kakšno javno prireditev. Ima pač sposobnosti, glas in nastop, izkušenj mu pa tudi ne manjka. Brezje so z izgradnjo doma družbenih dejavnosti pridobile — tudi s Slavkovo pomočjo — prostore, ki so jih ob vsakdanjem delu pogrešali. /Mtijo se tudi najtrših problemov, saj jih z njegovo pomočjo ne bo težko rešiti.
J. U.
Že tega, ko so se naši delavci učili v tujini v tovarnah smuči in postali doma strokovnjaki. Takrat, v eni prvih Elanovih prelomnic, se je dalo zaslutiti perspektivo v specialnosti kot so smuči. Prelomnic je bilo še veliko, toda nobena tako pomembna. Če se spomnim samo vseh organizacijskih oblik me izkušnje uče, da tudi današnja
—	čeprav uspešna — tudi še ni dokončna. Na spremembe prepočasi reagiramo in preveč dobro zamišljenih idej potone. Ker sem v stalnem stiku z ljudmi, ki prihajajo v Elan, je čutiti še veliko maneverskega prostora, saj industrija kot je naša, mora biti nosilec idej prostega časa npr.: eden zelo starih slovenskih športov — hokej na ledu nima palic, uvoza ni — poraba pa je bistveno večja, kot je bila v času našega odločanja, da jih ne proizvajamo več.«
Če Slavka zanese na področja, ki niso čisto njegova, je to predvsem iz njegove dobre informiranosti, čeprav pravi, da je včasih prav na robu dogodkov.
Premalo se zavedamo ene od njegovih bistvenih nalog — obiskov. On sam jih deli na poslovne, družbene in perspektivne. Posebej ti zadnji ga zanimajo, saj je zelo pomembno, da v mladini zgodaj zasidramo Elan kot pojem športa.
»To je dolgoročna naložba in hkrati ena od družbenih subvencij, ki jih Elan kot nosilec imena Jugoslavije in Slovenije posebej v zimskem času zasluži, a ne dobi prav pogosto. Tako družba kot Elan sta »stične točke premalo izkoristila«.
Odsev Elana v družbi je Slavku nenehno pred očmi. Pravi pa, da bi oboje, sliko in vsebino, še lahko popravili. »Pripadnost Elanu je današnji čas preveč pogojena z denarjem — če-
Stoti občni zbor GD Begunje
Begunjski gasilci so 30. januarja 1982 imeli svoj redni letni občni zbor. V ta namen jim je uprava republiškega centra v Poljčah odstopila svoj avditorij, kajti udeležba je bila rekordna. S tem so se vključili v jubilejno stoto obletnico ustanovitve društva.
Na zboru so si zadali visoke dlje — gradnjo novega doma. Radi malo zbranega denarja iz samoprispevka krajanov, računajo na pomoč v lesu in prostovoljnem delu.
Franci Kolman
Kombinirana izpopolnjevanka
V	desno polovico lika vpišite besede, kot jih zahtevajo opisi. Številke v oklepajih vam povedo, katere črke morate prenesti v levo polovico lika. Ob pravilni rešitvi boste brano navpično dobili misel Karla Čapka.
1) vas pri Črnivcu (1, 4, 2, 5)
2) zofa brez naslonjala (1, 6, 7,
3) .
3) središče Moravske doline (3, 4,5,6)
4) smetanova omaka (1, 3, 4,
7)
5) enakoležnost (v geometr.) (2, 5, 3, 9)
popačevanje
6) izničevanje,
(5, 8, 3, 7)
7) zverinjak (2, 3, 5, 6)
8) lastnik plantaže (9, 3, 4, 10)
KOMBINIRANA
IZPOLNJEVANKA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Zlata selekcija Nedeljskega: Elan 12:9
ELAN IZGUBIL, ZMAGALA JE HUMANOST
Radovljica, petek 22. 1. 82. Telovadnica OŠ Radovljica. Prijateljska nogometna tekma ELAN: ZLATA SELEKCIJA NEDELJSKEGA 9 : 12 Gledalcev 450. Sodnik:	ZA-
NOŠKAR Z, — 2
ELAN: ZLATA SELEKCIJA NEDELJSKEGA 9: 12 (5 : 5)
0 : 1 Klemenc (3), 1:1 Dolhar (7), 1 : 2 Oblak (8), 2 : 2 Mandeljc (12), 3 : 2 Legat (14),
3	: 3 Oblak (21), 4: 3 Potočnik (23), 5:3 Legat (24), 5:4 Norčič (26), 5 : 5 Norčič (30), 5: 6 Popivoda (31), 5: 7 Po-pivoda (37), 6: 7 Legat (43), 7 : 7 Legat (49), 8 : 7 Dolhar (49), 8: 8 Oblak (52), 8 : 9 Oblak (54), 8: 10 Oblak (55), 9:10 Vojvoda (57),	9:11
Oblak (57), 9 : 12 Norčič (60).
ELAN: Kokalj R., Debeljak M., Vojsk D., Cbrar J., Kozamernik S, Vojvoda V., Legat B., Dolhar B., Šefic M., Potočnik Z., Dolar M., Tonejc J., Mandeljc T., Dežman J.
ZLATA SELEKCIJA NEDELJSKEGA:	Fornezzi T„
Oblak B., Popivoda D., Seme Š., Danev I., Klemenc F., Pogačnik J., Norčič B.
KARTONI: Dolar M., Fornezzi T.
IGRALCA TEKME:	Ob-
lak B., Legat B.
Vse skupaj se je pričelo novembra lani. Pobuda z naše strani je naletela na ugoden sprejem pri organizatorju humanih srečanj »Zlate selekcije«. Edini resnejši problem se je
pojavil pri določitvi termina, ki pa je bil po nekajkratnem prelaganju tudi rešen. Naša želja je bila predvsem pomagati ZVEZI PARAPLEGIKOV SLOVENIJE in pa pripraviti predstavo zabavno rekreativnega značaja, ki jih v Radovljici in okolici primanjkuje. Če smo v tem uspeli pa lahko ugotovite iz nadaljevanja.
Že predprodaja kart je pokazala, daje za tekmo precejšnje zanimanje in da bo telovadnica gotovo premajhna za vse tiste, ki bi si jo želeli ogledati. Naša predvidevanja so se uresničila, saj smo prodali vseh 400 kart in tako zbrali približno 2 stara milijona v tej humani akciji za pomoč paraplegikom. Tribune so bile nabito polne in tudi v sami telovadnici za zapisnikar-sko mizo je bila precejšnja gneča, tako da je bilo vzdušje v telovadnici primerno spektaklu.
Predstava se je pričela s poimenskim predstavljanjem ekip in s predajo simboličnih (stabilizacijskih) daril gostujočim igralcem. Že tu so si gledalci dodobra ogreli dlani. Aplavzi pa so sledili tudi po prvem žvižgu sodnika in začetnem udarcu direktorja Elana Vojska. Prve minute srečanja so potekle v raztrgani igri obeh strani. Di polovice prvega polčasa sta se ekipi stalno menjavali v vodstvu. Gledalci so bili na naši strani, kar je bilo razvidno iz ploskanja in navdušenja ob vsakem našem golu. Pravi žvižgalni koncert pa je požel sodnik ob izenačujočem golu Oblaka na 3 : 3, ki ga po mnenju vseh sploh ni bilo, saj se je žoga odbila od prečke v igrišče.
Predstavitev obeh ekip
Elanova ekipa, v prvem planu dva Dolarja
Sodnik Zanoškar in kapetana ekip
Tofobil namenjen TOF-u za odvažanje prejetih golov
To so bili trenutki, ko so naši fantje odkrili slabo točko TOF-a in s streli od daleč povedli 5 : 3. Po končani tekmi je Tof izjavil da je bil pri teh golih pokrit, kar je čista resnica, saj je imel na glavi »šildkapo«. Gostom je do konca polčasa uspelo izenačiti z goloma Norčiča na 5 : 5.
Drugi polčas se je pričel v peklenskem vzdušju. Gledalci navijajo za domačine sodnik sodi za goste in kmalu je rezultat po zaslugi Popivode 5 : 7. Z lepima goloma Legata izenačimo in nato nas Dolhar povede v vodstvo 8: 7. Tedaj pa se odtrga Oblak in nam v seriji štirih enkratnih golov zapečati usodo, ki jo je potrdil
Norčič v zadnji minuti srečanja in tako postavil končni rezultat 9 : 12.
Ob zaključku lahko ugotovimo, da je akcija uspela. To so potrdili gledalci z številčno udeležbo in pa z navdušenjem, s katerim so spremljali celotno tekmo. Gledalcev bi bilo gotovo še več če bi prostor to dopuščal. Iz vsega tega je razvidno, da v naši občini primanjkuje objektov, ki bi bili primerni za tovrstne in podobne prireditve v zabavo in sprostitev človeka. Prav zaradi tega smo se po končanem srečanju odločili odigrati povratno srečanje letos pomladi, mogoče v dvorani drsališča na Bledu.	N.	S.
Novost pri tekaških smočeh
ELAN SYNTRON
Ban predstavlja nov sistem obdelave drsne obloge pri tekaških smučeh — tako imenovan SYNTRON sistem, ki se bistveno razlikuje od tedaj poznanih tipov drsnih oblog, pri katerih smuči pred uporabo ni potrebno mazati, kot so mohair, stopnice, luske, posebni polietilenski vložki in ostali dodatki proti drsenju.
KAJ JE NOVI SISTEM SYNTRON?
Posebna mehansko kemična obdelava visoko kvalitetnega polietilena izvleče iz obloge mikro vlakna in to pri odrivu omogočajo prijemanje smuči na snežno podlago in preprečujejo drsenje nazaj ter obenem ne ovirajo normalnega drsenja naprej.
V	ČEM SO PREDNOSTI SYNTRON SISTEMA?
V	primerjavi z dosedaj znanimi izvedbami drsnih oblog, ki ne potrebujejo mazanja se prednosti novega sistema kažejo predvsem v tem da je SYN-TRON enako učinkovit v sko-
raj vseh snežnih pogojih, da je drsenje smuči boljše, neslišno in enakomernejše, brez sunkovitih zaviranj. Prednost tega sistema je tudi v tem, da je po obrabi (po dveh ali treh sezonah, odvisno od pogostnosti uporabe in snežnih pogojev) oprijemalno cono mogoče tovarniško obnoviti.
Dejstvo je, da je pri vsakih tekaških smučeh potrebna dolžina oprijemalne cone pogojena z:
—	mostičenjem smuči, težo smučarja in snežnimi pogoji. Pri novem sistemu lahko dolžino cone oprijemanja prilagajamo navedenim faktorjem, saj jo lahko po potrebi skrajšamo tako, da odvečni del premažemo s trdim voskom za drsenje. Posamezni del po potrebi lahko zopet aktiviramo in to s posebnim čistilom za voske. Dolžina oprijemalne cone, ki je narejena na smučeh je maksimalno potrebna za določeno dolžino smuči. Če smučar ugotovi, da je oprijemal na cona zanj predolga jo lahko skrajša tudi tako, da odvečno dolžino cone zamaže z voskom in jo zalije z vročim likalnikom. Zalikani del
obloge se ne da več aktivirati v oprijemalno cono.
Tako kot vse do sedaj poznane oblike nemazanih drsnih oblog tudi novi SYNTRON sistem ne more uspešno nadomestiti oziroma povsem zasenčiti mazanje pri tekaških smučeh, saj način mazanja lahko vselej prilagodimo določenim snežnim pogojem. Vsekakor pa je SYNTRON daleč najboljša oblika drsne obloge za nemazanje. Določeno prednost ima SYNTRON tudi v primerjavi z mazanjem in to predvsem v umazanem snegu, ker se iglice, listje in druga nečistoča ki se nahaja na progi prime na klistre in zmanjšuje učinek maže.
KAKO UPORABLJATI IN VZDRŽEVATI SMUČI S SYN I RON DRSNO OBI.OGO
Zaradi boljšega drsenja smuči namažemo konice in pete po enakem postopku kot druge tekaške smuči. Prav tako lahko s posebnimi voski v obliki pršil-ca ali tekočine premažemo oprijemalno cono. Ti voski preprečujejo nastajanje ledu oz. oprijemanje snega (pri novem snegu in temperaturi zraka pod 0"Q na odrival no cono. Pri smu-
čanju v novem snegu je prema-zovanje odrivne cone obvezno. Prav tako premazovanje daje oblogi potrebno zaščito in tako podaljšuje življenjsko dobo SYNTRON drsni oblogi. SYN-TRON drsne obloge ne smemo čistiti z ognjem, temveč za čiščenje lahko uporabljamo samo posebna čistilna sredstva v obliki pršilca ali tekočine.
Vsak tekač naj bi za daljše teke oz. sprehode na smučeh vzel s seboj čistilo za voske (za aktiviranje odrivne cone) in vosek v obliki tekočine za premaz odrivne cone, ker med tekom lahko pride do even-tuelnih vremenskih sprememb in sprememb snežnih pogojev. In z opisanimi priporočili bo smučar tekač lahko ustrezno ukrepal in smuči oziroma drsno oblogo primerno pripravil.
Prepričani smo da vam bodo smuči s SYNTRON drsno oblogo nudile vse tisto, kar od dobrih tekaških smuči pričakujete in privabile med smu-čarje-tekače tudi tiste, ki se do sedaj za ta zdrav šport mogoče niste odločili prav zaradi dokaj zahtevnega mazanja.
K cilju večje popularizacije teka na smučeh NOVOST IZ ELANA vsekakor nekaj dopri-naša.
Prvenstvo Elana v veleslalomu , KI JE BILO V SOBOTO 30. 1. 1982 NA ZATRNIKU
ŽENSKE OD 31—40 LET: 1. Podlipec Amalija, TR, 26,16-2. Supnik Erika, EA, 41,29
ZENSKE DO 30 LET: 1. Razinger Olga, SM, 26,78;
2.	Štrukelj Mojca, TR, 27,70; 3. Bukovnik Tatjana, SM, 37,04 MOŠKI OD 51 LET DALJE: 1. Mulej Stane, DSSS, 24,40;
2.	Gatej Štefan, ŠO, 25,70; 3. Cvenkelj Jože, DSSS, 26,72; 4. Dobre Stane VZ, 27,67; 5. Albinini Anton, VZ, 29,28
MOŠKI OD 41—50 LET: 1. Bohinc Janez, IE, 21,49;
2.	Perkovič Franc, PL, 22,28; 3. Legat Marjan, sm, 22,39; 4. Pa-lovšnik Albin, VZ, 23,40; 5. Justin Anton, SM, 23,93; 6. Valte Josef, EA, 25,00; 7. Iskra Franc, ŠO, 25,14; 8. Potočnik Cvetan, VZ, 26,66; 9. Mohorč Franc, PL, 27,16
MOŠKI OD 30—40 LET: 1. Krivic Jože, PL, 35,37; 2. Zupan Miha, PL, 35,41; 3. Šmit Vito, SM, 35,58; 4. Papler Mirko, SM, 38,30; 5. Kokalj Rudi, 1E, 39,16; 6. Gmajnar Matjaž, TR, 39,21; 7. Moschitz VValter, EA, 39,49; 8. Dežman Jože, DSSS, 40,44; 9. Finžgar Bogdan, PL, 40,60; 10. Vidic Miran, 1E, 41,24; 11. Kržišnik Lado, SM, 41,43; 12. Trlej Jože, ŠO, 41,57;
13.	Štefelin Anton, VZ, 41,73; 14. Vogelnik Andrej, VZ, 42,17;
15.	Tonejc Niko, VZ, 42,81; 16. Resman Franc, VZ, 43,31; 17. Bešter Jože, SM, 43,70; 18. Tonejc Jože, IE, 44,68; 19. Šlibar Avgust, SM, 44,69; 20. Langus Slavko, SM, 44,75; 21. Globevnik Darko, SM, 45,63; 22. Arh Ivo, SM, 45,67; 23. Vrečko Maks, SM, 45,75; 24. Hrovat Janez, SM, 46,23; 25. Hrovat Alojz, VZ, 46,31; 26. Kelih Dušan, ŠO, 47,66; 27. Kunčič Janez, VZ, 47,95;
28.	Dobida Janez, VZ, 49,49; 29. Meglič Alojz, ŠO, 50,31; 30. Urh Jože, SM, 52,48; 31. Pretnar Franc, ŠO, 55,00; 32. Turko Christian EA, 59,91; 33. Hordijkjan, EA, 71,71
MOŠKI DO 30 LET: 1. Krivic Janez, VZ, 35,31; 2. Mikič Lado, SM, 35,60; 3. Mulej Tine, VZ, 35,71; 4. Božič Viljem, PL, 38,86; 5. Grčar Mirko, PL, 39,18; 6. Svab Matjaž, VZ, 39,21; 7. Vojvoda Vojko, ŠO, 39,25; 8. Justin Toni, VZ, 39,78; 9. Maier Arnold, EA, 39,96; 10. VVrolich Christian, EA, 40,95;
11.	Ferkolj Janko, VZ, 41,18; 12. Ambrožič Maks, VZ, 41,32;
13.	Klinar Marjan, DSSS, 41,37; 14. Ince Hanc, EA, 41,50; 15. Zupan Stane, ŠO, 41,50; 16. Smolej Darko, SM, 42,10; 17. Beznik Anton, SM, 42,51; 18. Eržen Stanko, PL, 42,82; 19. Heberle Rudi, SM, 43,08; 20. Vezovišek Iztok, VZ, 43,24; 21. Vidic Zdravko, DSSS, 43,43; 22. Grafenauer, EA, 43,46; 23. Krmelj Rudi, VZ, 43,90; 24. Vodnar Pavel, VZ, 44,09; 25. Hrovat Danilo, VZ, 44,35; 26. Hrovat Viki, ŠO, 44,41; 27. Potočnik Peter,
VZ, 44,83; 28. Jovan Milan, ŠO, 45,15; 29. Beravs Niko, VZ, 45,46; 30. Kelih Jože, SM, 45,72; 31. Rozman Janez, VZ, 47,41;
32.	To rok Jože, SM, 49,75; 33. Knafl Josef, EA, 54,60; 34. Ferjan Dušan, DSSS, 45,68; 35. Tenng Herbert, EA, 45,78; 36. Valant Franc, VZ, 48,91; 37. Mencinger Bogdan, VZ, 50,24; 38. Holc Dejan, VZ, 50,73; 39. Happe VValter, EA, 50,90; 40. Branilovič Anton, VZ, 51,73; 41. Lavrič Vito, SM, 52,09; 42. Čadež Milan, SM, 57,34; 43. Kodraš Boris, SM, 66,46- 44. Tancar Anton, SM, 67,73
EKIPNA UVRSTITEV
1. TOZD SMUČI: 109,48
Šmit 35,58 Papler 38,30 Mikič 35,60
2. TOZD PLASTIKA: 109,64
Krivic J. 35,37 Zupan 35,41 Božič 38,86
3. TOZD VZDRŽEVANJE: 110,23
Krivic J. 35,31 Mulej 35,71 Švab 39,21
4. TOZD ŠPORTNA ORODJA: 122,32
Vojvoda 39,25 Zupanc 41,50 Trlej 41,57
5. TOZD INSTITUT: 125,08
Kokalj 39,16 Vidic 41,24 Tonejc 44,68
6. DSSS: 125,24
Dežman 40,44 Klinar 41,37 Vidic 43,43
K. T.
Begunjski fantje bodo zapeli
MISLI OB USTANOVITVI MOŠKEGA P E VSKEGA ZBORA
» B E G U N Š Č I C A«
Dolga vrsta let je že, menda okrog trideset, ko je v Begunjah deloval pevski zbor, tudi dramske predstave so bile in tamburaški orkester, vendar je vse skupaj počasi usahnilo.
Ne bi mogli reči, da gojitev kulture pri nas ni, saj iz Begunj izhaja vrsta glasbenikov in drugih umetnikov, ki so ubrali lastno umetniško pot, ali se pridružili drugim kulturnim skupinam ali pa se preprosto »potuhnili« med ostale občane.
Ob raznih prilikah je bilo govora o tem, kako bi pevci strnili svoje glasove in »kakšno rekli«.
Poskusili so v PSIHIATRIČNI BOLNICI a žal utihnili, tudi v ELANU je bilo govora o tem, vendar zaman. Največji vzrok za neuspeh je bil najbrž večizmensko delo in oddaljenost pevcev, kajti ni lahko enkrat ali večkrat tedensko prihajati od daleč na pevske vaje.
Ca s je tekel in med tem so v Begunjah nastopili le gostje ter učenci naše osnovne šole in to zelo uspešno.
Pa smo takole menili: »Če zmorejo naši otroci, zakaj ne bi poskusili še mi?« ali podobno » Če npr. na Koroškem zmore vsaka vas svoj pevski zbor, zakaj ne bi poskusili še mi?«
Iz takih razlogov se je spetla mreža, kiji bomo danes dali ime KULTURNO DRUŠTVO BEGUNJE »MOŠKI PEVSKI ZBOR BEGUNJŠČICA«. Naslov Kulturno društvo Begunje omogoča pri tem še kakšno drugo dejavnost izven našega pevskega zbora.
Kot temeljni kamen našemu zboru je nedvomno to, da je naš dirigent in učitelj tov. Štefan Polda z zelo dobro voljo prevzel to težko nalogo, kajti zbor sestavljajo v glavnem pevci — amaterji brez tovrstne izobrazbe, vendar zelo navdušeni za domačo pesem. Vsi si lahko iskreno želimo, da bi bil čim dlje ostal z nami, ter nas čim-več naučil, seveda s skupnim prizadevanjem nas vseh.
Drugi pomembni faktor je ponudba osnovne šole *4. maj«, da lahko v njenih prostorih vadimo in uporabljamo instrument. Mnogi zbori imajo namreč velike težave s prostorom za vadbo, zlasti pozimi, ko je treba prostor tudi ogrevati.
Naj se danes v imenu zbora ponovno zahvalim tov. Kemperle Angelci za to veliko uslugo-
Zdaj pa še beseda o nas pevcih. Prvi člani smo bili hkrati pobudniki za ustanovitev tega
zbora, ki pa je bil glasovno neenako zastopan, zato smo iskali še nove člane. Zdaj, ko se je razvedelo za naše delovanje (imeli smo že tri nastope!), pa še vedno prihajajo novi pevci, da se nam pridružijo, trenutno šteje zbor 19 pevcev, kar je lepo število.
Imena pevcev ne bi našteval, saj smo vsi domači in nas poznate. Prav to štejem kot veliko prednost zaradi čim manjših potnih stroškov in boljše povezave med pevci.
Za začetek delovanja (neuradnega seveda!) štejemo 28. marec 1981, ko smo pričeli z vajami.
Naše težave pa so v tem, da čas teče hitreje, kot mi napredujemo z učenjem pesmi. Radi bi se čimpreje naučili vsaj po nekaj pesmi za vsako priliko, pri tem mislimo na narodne, domovinske, delavske ter partizanske pesmi in nekaj pogrebnih pesmi.
Sodelovanje pri pogrebih je pomembna dejavnost skoraj vseli pevskih zborov, tako zaradi običaja, kot zaradi prepotrebnih dohodkov s tega področja. Glede na porabljeni čas je tak dohodek za zbor majhen, za svojce pokojnega pa kar veliko breme. Prav zato smo se na samem začetku soglasno domenili, da bomo na Željo svojcev zapeli tudi kakšno pesem v cerkvi, (seveda ko bomo zato sposobni), lega ne navajamo kot kakšno reklamo, ampak preprosto zato, ker se želimo izogniti kasnejšim nesporazumom. Žal moramo povedati, da teh pesmi še ne znamo, kot mnogo drugih ne, začetek je pač težak. Ko bomo znali več pesmi, bomo »na ušesa« povedali, da smo že sposobni za to in ono prireditev.
O financah le na kratko. Smo suhi, z.a zborovodja dajemo samoprispevek. Ko bomo sposobni nastopiti, se bo, tako upamo, tudi to uredilo.
Začasno smo svoj spored pesmi že več kot izčrpali in je zdaj na vrsti učenje. V zboru vlada veliko navdušenje za petje predvsem narodnih pesmi, zato smo se odločili, da bomo občasno zapeli tudi v lastnem krogu — za poglabljanje prijateljskih vezi in da potešimo svojo pevsko žilico. To naj bi bilo nadomestilo za vloženi trud in za porabljeni prosti čas.
S tem sem na kratko povedal vse o našem zboru, ki naj bi nocoj stopil iz »ilegale« in prejel svoje uradno ime in ustanovne dokumente, to je ustanovne listine z 10 podpisi in statut.
Slednji je podoben vsem statutom za takšne organizacije in si ga lahko vsakdo ogleda.
Ob koncu se v imenu zbora priporočam vam ter vsem krajanom za obisk naših nastopov, za sodelovanje in trud za pomoč, mi pa bomo skušali s petjem doprinesti nekoliko topline v naš moderni in stehnizira-ni vsak dan.	£	p
Prvenstvo Elana v badmintonu za leto 1981
Konec leta smo v sekciji odigrali 1. turnir, ki je veljal za prvenstvo ELAN-a. Po nekaj mesečni agilnosti smo želeli prekrižati rekete, da zaključimo začetno obdobje in preidemo na intenzivnejši trening. Odigrano je bilo 36 dvobojev, turnir pa je trajal mesec dni v sredinem terminu (od
18.—20.), prehajamo pa na termin ob četrtkih od 17.—19. ure, tako da lahko sprejmemo tudi nove člane in članice. Rezultati:
1. Janez Urbanc 8:0
2. Jože Kelih 7:1
3. Vlado Kovač 6:2 (izven konkurence)
4. Maks Vrečko 5:3
5. Matjaž Gmajnar 3:5
6. Jože Bešter 3:5
7. Srečko Trdina 2:6
8. Alojz Pintar 2:6
9. Nevenka Krmpotič0:8
V	četrtek, 21. 1. 1982 smo imeli priliko pomeriti se z Gregorjem Zoretom (Olimpija), ki je na slovenskih lestvicah osmi. Srečanje z njim nam je
REZULTATI
V okviru programa SŠI občine Radovljica za leto 1981 so bila organizirana tekmovanja v štirinajstih športnih panogah, na tekmovanjih je nastopilo 600 žensk in 2443 moških ali skupaj 3043 članov sindikata iz 106 OO ZS.
V posameznih panogah so najboljša mesta osvojile ekipe naslednjih OOZS.
1. Smučarski tek: nastopilo je 297 tekmovalcev (46 Ž in 251 M)
ženske: LIP Bled 38 točk, Vezenine Bled 31 točk, Elan Begunje 27 točk
moški: Veriga Lesce 86 točk, LIP Bled 78 točk, Elan 71 točk
skupaj: LIP Bled 116 točk, Veriga 101 točk, Elan 98 točk
2. Veleslalom: nastopilo je 420 tekmovalcev (65 Ž in 364 M)
VSarajevo '84J
osvežilo mik igre in prav z veliko težavo smo dosegali prve točke. Vendar to je bil le trening, v pravi tekmi pa bo verjetno naslednje leto še premalo, da kaj takšnega ponovimo. Srečanje je bilo vsekakor dobrodošlo in pravi impulz za vse, ki želimo globlje prodreti v skrivnosti te lepe a naporne igre. Letos smo včlanjeni v BZS in tako se nam odpirajo možnosti za nastope na C — turnirjih, ki se jih nameravamo udeleževati.
Janez Urbanc
ženske:	Vezenine Bled 22
točk, Elan Begunje 21 točk, LIP Bled 18 točk moški:	Elan	Begunje 146
točk, Veriga 60 točk, LIP Bled 41 točk skupaj:	Elan	Begunje 167
točk, Veriga 65 točk, LIP Bled 59 točk
3. Kegljanje borbene partije: Nastopilo 428 članov sindikata (120 Ž in 308 M)
ženske: Iskra Otoče I. 55 točk, Elan I. 45točk, Iskra II. 37 moški: Veriga I. 77 točk, Obrtniki 65 točk, LIP 55 točk skupaj: Veriga 89 točk, Iskra Otoče 84 točk, LIP Bled 79 točk
4. Odbojka:	nastopilo je 240 tekmovalcev (144 M in 96 Ž)
ženske: PTT Rad. 100 točk, SO Rad. 90 točk, Bolnica 80 točk
(Nadaljevanje na IS. strani)
Elan drugi na sindikalnih športnih igrah občine Radovljica za leto 1981
KLAN DRUGI NA SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGRAH OBČINE RADOVLJICA ZA LETO 1981
(Nadaljevanje 8 17. strani)
moški:	Veriga 100 točk,
Iskra Lipnica 90 točk, GG Bled 80 točk
5. Streljanje z zračno puško
270tekmovalcev (69 Žiri 201 M) ženske: Elan 33, Iskra Lipnica 25, Veriga 20 točk
moški: Veriga 55, Elan 45, LIP 37 točk
6. Šah: 38 šahistov (5 Ž in 33 M)
7. Košarka: 50 igralcev
1. Iskra Otoče, 2. Elan I., Plamen
8. Mali nogomet: 180 igralcev 1. Elan, 2. Lskra Otoče, 3.
Veriga Lesce
9. Trim kolesaijenje: sodelovalo 68 kolesarjev
10. Plavanje: 113 plavalcev (27 Žin 85 M)
ženske: ZD Radovljica 80, Iskra Otoče 48, Veriga 45 točk moški: Veriga 238, Elan 120, Lskra Otoče 117 točk skupaj: Veriga 283, Iskra Otoče 165, Elan 155 točk
11. Balinanje: 40 tekmovalcev
1.	Veriga II, 2. Upokojenci,
3.	Veriga I.
12. Kros:	38 tekmovalcev (6 Žin 32 M)
1.	Veriga, 2. Lskra Otoče,
3.	Elan
13. Namizni tenis: 74 tekmovalcev (9 Ž in 65 M)
ženske: LIP Bled 49, Iskra Lipnica 24, KT Podnart 20 točk
moški: Han 67, Veriga 66, Lskra Otoče 58 točk skupaj:	Veriga 77, Iskra
Otoče 67, LIP 57 točk
14.	Kegljanje: 784 tekmovalcev (162 Z in 622 M)
ženske: Elan 756, Iskra Otoče 729, Veriga 698 kegljev moški: Veriga 1258, Iskra Otoče 1224, LIP 1221 kegljev skupaj: Veriga 265, Iskra Otoče 227, Elan 194 točk
V tekmovanju ženskih ekip za celoletno uvrstitev SŠ1 1981 je skupaj nastopilo 600 tekmovalk, najboljša mesta pa so osvojile naslednje OO ZS:
1. Elan Begunje 350 točk
2. Lskra Lipnica	304
3. Lskra Otoče	280
4. LIP Bled	262
5. Veriga Lesce	248
6. PTT Radovljica	146
7. Vezenine Bled	136
8. Upravni organi
SO Rad.	118
9. Bolnica Begunje	80
9.	Zdravstveni dom Rad. 80
11. Kemična tovarna Podnart	58
12. Žito Lesce	55
12.	Društvo upokojencev
Rad.	55
14. Gradbeno podjetje Bohinj	39
15. Dom J. Benedika Rad. 38
16. Merkur	36
17. Jelplast Kamna gorica 35
18. Osnovna šola Radovljica	34
19. Špecerija Bled	29
20. GG Bled	25 Trem prvo plasiranim ekipam bodo na zaključni slovesnosti SŠI 81 podeljeni spominski pokali OSZS Radovljica.
V tekmovanju moških ekip za celoletno uvrstitev na SŠI 81 je skupaj nastopilo 2443 tekmovalcev, najboljša mesta pa so osvojile naslednje OO ZS:
1. Veriga Lesce 1436 točk
2. Elan Begunje	1136
3. Lskra Otoče	612
4. LIP Bled	604
5. Obrtno združenje	399
6. Lskra Lipnica	388
7. Plamen Kropa	297
8. GG Bled	217
9. Vezenine Bled	191
10. Upravni organi
SO Rad.	146
11. HTPBIed	127
12. Žito Lesce	124
12.	Društvo upokojencev
Rad.	124
14. UKO Kropa	93
15. Almira Radovljica	88
16. Kemična tov. Podnart 80
16.	Gorenje Radovljica	80
18. PTT Radovljica	76
19. Sukno Zapuže	75
20. Filbo Boh. Bistrica	75 Trem prvo plasiranim ekipam bodo na zaključni slovesnosti SŠI 81 podeljeni spominski pokali OSZS Radovljica.
V	tekmovanju za celoletno skupno uvrstitev na SŠI občine Radovljica za leto 1981 je nastopilo 3043 članov sindikata iz 106 OO ZS. Posamezne OOZS pa so osvojile naslednja mesta:
1. Veriga Lesce 1684 točk
2.	Elan Begunje	1486
3.	Lskra Otoče	892
4.	LIP Bled	866
5.	Iskra Lipnica	692
6.	Obrtno združenje	422
7.	Vezenine Bled	327
8.	Plamen Kropa	317
9. Upravni organi
SO Rad.	264
10.	GG Bled	242
11.	PTT Radovljica	222
12.	Žito Lesce	179
12.	Društvo upokojencev
Rad.	179
14. Kemična tov.
Podnart	138
15.	HTO Bled	135
16.	Sukno Zapuže	110
17.	Almira Radovljica	107
18.	Merkur Lesce	101
19.	UKO Kropa	100
20.	Elmont Bled	83
21.	Filbo Boh. Bistrica	81
22.	Gorenje Radovljica	80
Bolnica Begunje	80
Zdravstveni dom Rad.	80
25.	Špecerija Bled	77
26. Gradbeno podj.
Bohinj	71
27.	Starešine JLA Rad.	66
28.	Alpetour Radovljica	61
29.	Jelplast Kamna gor.	56
29.	Os. šola Lipnica	56
29.	Hotel Jelovica Bled	56
32.	Osnovna šola Rad.	55
33.	Dom. J. Benedika Rad. 48
34.	Šolski center Rad.	43
35.	Knjigoveznica Rad.	42
36.	Milica Radovljica	30
36.	IBM Radovljica	30
38. Društvo invalidov
Rad.	28
39.	Osnovna šola Lesce	25
40.	Tapetništvo Rad.	23
41.	SDK Radovljica	21
42.	LB Radovljica	19
43.	Igralnica Bled	17
43.	VVZ Radovljica	17
44.	Planum Radovljica	16
44.	Živila Bled	16
44. Zdravilišče
Dvorska vas	16
47.	Murka Lesce	14
47.	KŽK Kooperacija Rad. 14
47. Mira Radovljica	14
50. Kompas Bled	13
50. Zavod M. Langusa
Kamna gor.	13
50. Žel. postaja Lesce	13
53. Alp. dom Radovljica	12
54. Star. JLA Boh. Bela	11
54. ZD Bohinj	11
57. Zapori Radovljica	10
57. Turistični delavci
Bled	10
54.	Obrtno gradbeno
podj. Bled	11
57. Park hotel Bled	10
V	vrstnem redu so le tiste OO ZS, ki so dosegle 10 ali več točk.
Desetim prvo plasiranim OO ZS v celoletni skupni uvrstitvi na SŠI 81,šobile na zaključni slovesnosti SŠI 81 podeljeni spominski pokali OSZS Radovljica.
Zahvale
Ob težki izgubi dragega očeta
ZRNIČ RADOTA
se zahvaljujem za izrečena sožalja, sodelavcem telovadnega orodja pa za denarno pomoč namesto venca na grob.
Žalujoča hči — Matarugič Mira
Ob težki izgubi hčerkice
MARINE DJUKANOVIČ
se lepo zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč, namesto venca na grob sodelavcem metalne.
Žalujoča mati Nevenka Djukanovič
Ob smrti drage mame
PAVLE NOČ
se zahvaljujem vsem znancem, prijateljem in sodelavcem za izražena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoča hči Pavla Mežek
UREDNIŠKI ODBOR: Dolhar Brane, Brejc Nuša, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Kos Marjan, Stare Anton, Urbanc Janez, Vrhunc Anton, odgovorni urednik Knafelj Slavko. Naša smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije, št. 421-7-72).
Izkupiček iz občinskih sindikalnih športnih iger 1981