Color
kmalu ne bo več
onesnaževalec
Delovna organizacija COLOR je ena izmed tistih medvoških DO, ki je zaradi svoje proizvodnje oziroma uporabe ne-varnih snovi velik onesnaževalec oko-lja, zato sta zaskrbljenosi in sirah Ijudi velika in upravičena. Gotovo pa so kra-jani premalo seznanjeni oziroma ne ve-do, da si v COLORJU še kako prizade-vajo za čisto in ekološko neoporečno proizvodnjo.
Več o tem, nam je povedal Miroslav LAZAR — vodja sektorja za investici-je, vzdrževanje in energetiko.
Njihova lovarna je siara slodvajset let in prav gotovo njena proizvodnja danes ne ustreza več sedanjim zahie-vam in spoznanjem o varovanju oko-lja. Nekoč je veljalo, bolj ko sc iz dimni-ka kadi, večja je njena veljava, kar jc danes obratno. Zdaj poskušajo pri njih saniraii tisic segmente proizvodnje za-starele tehnologije, za katcre ni bilo nikdar na razpolago sredstev. Resnici na ljubo povedano, jih tudi sedaj ni. saj so vedno vso amortizacijo vlagali samo v povečevanje kapacitet proizvodnje, je deja) naš sogovornik preden je nadalje-val.
Glavna problema ekološke sanacije medvoškega COLOR-ja sta neurejena kanalizacija in neusirezni skladiščni prostori reprodukcijskega maieriala za proizvodnjo. Večina tega je lociranega na medvoškem območju, oziroma Pre-ski, kjer je predvidena induslrijska co-na. Ker je 10 območje hkrati tudi v za-ščitni coni 1. kategorije, je treba za vsak investicijski poseg v prostor cela vrsia dovoljenj in soglasij. Za njihov investi-cijski poseg je bila potrebna izdelava utemeljene strokovne podlage. Predvi-dena vrednosi investicij bo znašala 18,6 milijarde dinarjev. V ia namen so na-menili lasina sredstva amortizacije ler najeli kredite pri banki, vodni skupno-sti in zavarovainici. S programom eko-loške sanacije bodo zavarovali reko So-ro pred odplakami na ta način, da bodo poleg sedanje kanalizacije zgradili še dve. S tem bodo ločili fekalne in sani-tarne vode v eno kanalizacijo, v drugo meteorne vode in v treijo odplake u proizvodnje, ki najbolj onesnažujejo nja, ki jo la zmore naprej dočistiti pred izpustiom v rcko. S tem bo zavarovana
podialnica pilne vode, lovljena topila v čisiilni napravi pa bodo lahko ponovno vrnjena v proizvodnjo. COLOR je ludi
velik porabnik pitne vode, ki jo upo-rabljal za hlajenje strojev. Da bodo zmanjšali porabo le vode. bodo /.gradili poseben bazen in s lem zaprl sisiem iiladilnega kroga, ki bo omogočal hkra-li tudi izkoriščanje parne toplote.
Naš sogovornik Miroslav Lazar ni mogel, ne da bi izrekel kriiičnih besed na. rovaš dolgotrajnih in birokralskih postopkov pri uradih, usianovah in pri-stojnih institucijah. ki izdajajo uslrezna soglasja tcr dovoljenja. Dnevna polili-ka ima polna usla podpore reševanja ekdloških problemov, pravi, v praksi pa ne slori nič. da bi udpravila hini-kralsko obnašanje (istih, ud kalerih so udvisni investilorji pri i/vajanju pro-jgramo> ekološke sanacije. V praksi, če-prav ni lahko priii do denarnih sred-slev, je skoraj lažje in mogoče prej priii kot do soglasij. Poglavje zase je ludi uiemeljevanje upravičenosti tovrstnih invesiicij, ki naj bi bile tudi ekonomsko uspešne, kar pa ni vedno izvedljivo, zlasti kadar gre /a ekološko sanacijo slarih objektov grajenih v časih, ko lakšnih zahtcv o varovanju okolja ni bilo.
Zdaj so, pravi, gradbeno dovoljenje končno dobili in računajo. da bo inve-siicija dokončana že do konca leta. To-krai se je pohvalno izrazil o fleksibilno sti Komiteta za urejanje prostora na občini l.jubljana-Šiška, ki si je zelo pri-zadeval v njihovi zadevi.
Kaj naj rečemo za zaključek? Konec dober — vse dobro! Morda le to, da bi vsaj na lem področju, ko gre za varova-nje človekovega okolja, za zdravo živ— Ijenje našega in bodočih pokolenj, biro-kracija ostala brez prisvojene moči.
Soro. Prav zanje bodo zgradili lasino napravo za čiščenje topil, tj. tankosloj-ni uparjalnik, ki bo po loeni kanalizaci-ji odvajal odplake do kolektorja v Vižmarju-Brod do tiste siopnje očišče-
lvo Osolnik