Naslov—Address Nova doba 0117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. IIEnderson 3889) (NEW ERA) LHo 1935 je posvečeno napredka mladinskega oddelka J. S. K. Jedmite Svojo agilnost bo pokazala naša mladina! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION _as Second Class Matter April 15th, 192G, at The Por;t Office at Cleveland, Ohio, Under the Act or March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. 28 — ŠTEV. 28 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JULY 10TH — SREDA, 10. JULIJA, 1935 VOL. XI. — LETNIK XI. C|A1 -E in druge ^0 VENSKE VESTI Na*? uspEH KAMPANJE 1Z!iair Ju^em mestu današnje ktij, e j- v podrob-Prfobeen rezultat naše i ,zakl) učene kampanj« oddei!lanj® članov v mladin' l«h|(0 . • Doseženi uspeli se N’upan^'enU‘*e s' a e n’ ka.it 1 Nadini nani Je pridobila v fevih v, oddelek JSKJ 1,580 i, c,anov. ■>iesec . '1a Je trajala le štiri ln P(d’ vršila se je v ča-5*itier |,le®ej slabih delavskih Hftiij, ’ v casi* kampanj drugih Kje jla llb celo presegla •ko jji'; n(IK*’ to je, da/imajo | celo več članstva v m oddelkih kakor v S,,!,; Vsekakor je treba ^a vsak poedini no-iaSa k fni član šteje in po- ^%wPnemu uslJelui-^ Pia 1a nam -^e pridobila i|j I^PO število članov v Patlia * e*ek’ ^ar kaze’ esno reklamo za J. Vda| •ll0*° kot celoto. H>n(1 !t1;i reklama za Jednoto, na^* mladino, bo-\ „a konvencija in pa • ^ 'jh bodo dobili tisti ’ ki so bili sicer prece j K n'so v svojih sku- hali v tekmi za dele-s, *z vsega navedenega e.pamo, da bo denar, it,l 'z mnogo nadsolvent-s 'nskega fonda v zve- "ote ^P&njo, za napredek *aloženeo koristno in uspeš- f^lVo v. *j„ Lst- 28 JSKJ v Kenijo 14 y°'’. Priredi piknik Pet' Prostor pik- eiHelova farma. fl%vo v4 ~ ---- 43.,SKJ v East 0 ^ . •> Priredi piknik v Kii ,1uli'ia- Prostor pik-Va farma. 1 ------ \ Venski dvorani v Pre- ^ne julij* J^nik društva št. 4 !!t (},,n'v,1*k bo prirejen v Vene blagajne. št. g^'^'k priredita dru-društvo št. 2i -V, Gowandi, N. Y., Julija. fusty,,, v :^0li8°uŠ}- 45 JSKJ v In- ,SUo ’<> '■’ Priredi piknik v,; *' julija. Prostor 81e. est 10th St. & Big ^tvo — \ SU Z* JSKJ v Cen-^8. piknik v ne- *• Cen/ U ^la- Prostor pik-’’ Beach. Vjj. —— ****** "Javornik” v 3lj0 Priredi piknik jyj • julija. Prostor 0 ai\ieva farma. —— 0. 'hi>r “Cvet” v Cleve-i,1 H, ;JJ!.lredi piknik v ne 1)|,i ^0 ' 1'a> Piknik se bo 'Ul na Bradley Rd. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA PRAZNOVANJE četrtega julija je v raznih krajih dežele na en ali drug način ubilo 138 oseb,- tako da pride nekaj več kot ena smrtna nesreča na vsak milijon prebivalstva. Od teh je bilo 54 ubitih v avtomobilskih nesrečah, 52 oseb je utonilo pri kopanju, 5 jih je bilo ubitih pri streljanju z raketami in umetnim ognjem, 6 oseb je bilo ubitih pri avtomobilskih dirkah, ena oseba v Oklahomi je smrtno ponesrečila na lovu, ena je bila ubita v eksploziji gasolina v Iowi, ena je bila ubita od strele v Indiani in dve osebi sta podlegli vročini v Minnesoti. ‘etn iti> i ti Ni j,rii 100 L ?! liti 80° r,0„S v, «00 0 jei |ol>' odb" *ni lstv0 S A 3N* i eflSK* % o< ljev' fttl* 'K tl 6ni eli MOČNO DEŽEVJE je dne 4, julija povzročilo hude poplave v šestih vzhodnih countyjih države Ohio. Prizadeti so county ji Knox, Holmes, Coshocton, Tuscarawas, Harrison in Belmont. V Knox countyju je poplava povzročila mnogo škode na poljskih pridelkih, v Belmont countyju pa so hile prizadete številne prem agar ske naselbine, kot, Fairport, Barton, Blaine itd. .Ponekod je voda odnesla hiše in avtomobile. V Belmont countyju pogrešajo tri ,otroke, ki sc> najbrž utonili. V CHICAGU se je dne 5. julija zbralo okrog 200 zastopnikov raznih liberalnih skupin, ki so z obema večjima političnima strankama v deželi nezadovoljne, da se pogovore o morebitni ustanovitvi tretje stranke. DRUGA GENERACIJA BOGATI KONSERVATIVCI, zbrani ;v takozvani American Liberty League, so že pričeli na vsej črti napadati priporočilo predsednika Roosevelta, da kongres naloži višje davke na visoke dohodke in velike zapuščine. Tudi Hearstovo časopisje soglasno grmi proti višjemu obdavčenju velikih, nadmilijon-skih dohodkov. HUDA VROČINA, ki je zavladala zadnje dni preteklega tedna skoro preko vseh Zedinjenih držav, je zahtevala o-krog 30 smrtnih žrtev. Nekatere žrtve so podlegle direktno vročini, druge pa so utonile pri kopanju. SILNI DEŽEVNI NALIVI v državi New York so dne 8. julija povzročili velike poplave, v katerih je izgubilo življenje najmanj 32 oseb; okrog 100 oseb se pa pogreša. Materialna škoda je zelo velika. Poplave so divjale po zapadnem, osrednjem in južnem delu države. Jo KONVENCIJA farmersko-de-lavske stranke se je dne 9.'ju lija pričela v Omahi, Nebraska. V program stranke se bo sku šalo spraviti zahtevo, da mora vsaka družina imeti najmanj $2,500 letnih dohodkov. N, Jo Sii ZNANI MILIJONAR John D. Rockefeller je dne 8. julija dopolnil 96. leto svoje starosti. V tem času biva v svoji poletni rezidenci v Lakewoodu, N. J., odkoder namerava v kratkem oditi na svoje veliko posestvo v Pocantico Hills, N. Y. Zimo preživlja v Floridi. Stari milijonar je pri dobrem zdravju in una dočakati stoletnico. Na svoj 96. rojstni dan je dobil izplačano svojo življenjsko zavarovalnino v znesku 5 milijonov dolarjev. (Dalje na 4. strani) Pod “drugo generacijo” razumevamo v Ameriki drugo generacijo priseljencev, namreč njihove tukaj rojene otroke. Važnosti problema druge generacije se javno mnenje vedno bolje zaveda. Nedavno imenovani čian šolskega sveta mesta Nev/ lork, James Marshall je pred kratkim v govoru na bodoče državljane, učence večernih šol, poudaril ta problem, ko je naglasil potrebo premagati antagonizem star i h Amerikancev napram novodošlim Amerikan-cem. “Bilo bi zaman zanikati dejstvo,” ,je rekel med drugim Mr. Marshall, “da Amerikanci starega kova gojijo neki čut na-sprotstva napram novim priseljencem. Znake tega nasprot-stva opažamo na ulici, v šolab, v delavnicah, celo v kongresu. Vi ste tujerodci in ste bili gotovo kakšenkrat osupnjeni, ko ste opazili protislovje med enakostjo, ki jo vam obeta ustava, in zaničevanjem, ki ste ga bili morda kdaj deležni, in diskriminacijo napram vam. In vaši otroci, ki nimajo vaših kulturnih spominov o stari domovini, se bodo sramovali, da jih kdo ne smatra za prave Amcri-kance, in se bodo vas sramovali, ker ne razumejo, kar ste s seboj doprinesli iz onstran morja.” Šolski sistem po mnenju g. Marshalla se mora zavedati te diskriminacije. Mora poudarjati šolskim otrokom, da smo vsi sinovi in hčerke priseljencev, celo oni, ki se ponosno naziva jo sinove in hčerke ameriške revolucije. Pokazati mora starim priseljencem, kaj so novi priseljenci prispeli Ameriki. Mora ne le poudarjati imena nekaterih slavnih mož, kot Mi-hajla Pupina in drugih, marveč tudi vlogo, ki so jih široke mase tujerodcev igrale v razvoju te dežele. Seveda je prav, da častimo imena odličnih tujerodcev, ki so se borili in umrli za neodvisnost te dežele. Kaj pa glede neštevilnih tisočev pripro-stih priseljencev, ki se jim prideva zaničevalni naziv “Dago,” “Hunky,” “Bohunk,” “Po-lack,” “Kike,” “Grieser” itd., ali ki so žrtvovali svoje življenje v premogovnikih in rudni-iih, v tunelih, tovarnah, jeklarnah, v gradnji nebotičnikov itd.? Zakaj bi ne častili tudi njih? Saj brez pritoka priseljencev ne le iz severne Evrope, marveč tudi iz južne in vzhodne in odi vsepovsod velik del te A-merike ne bi bil nikoli prišel do sedanjega razvoja. Naj naše šole pokažejo' otrokom, da je naša dežela velikanska zmes narodnosti, ver in kultur. Mr. Marshall je za to, da bi bilo dobro, da otroci priseljencev znajo jezik svojih staršev. “Rad bi videl, da naše šole razvijejo zanimanje za nemško, češko, italijansko, špansko ali kakršnokoli kulturo, ki jo imamo med nami. Podučujemo nemščino, italijanščino, španščino in francoščino v svojih srednjih šolah (high schools). V treh takih šolah imamo celo tečaj za hebrejščino. Jaz bi hotel, da imamo v šolah ne obvezne, marveč prostovoljne tečaje za vse jezike in literature onih narodov, ki so zastopani v šoli, in da bi šolska oblast s tem po-počastila s priznanjem dotične skupine. To bi pokazalo tukaj lojenim otrokom tujerodcev, tu-jerodcem samim, kakor tudi A-merikancem starega kova, da šolska oblast ne gleda s prezira-(Dalje na 4. strani) DALJAVE SE KRČIJO 4 Ameriški kontihent je v delu, kjer leže Zedinjene države, širok približno tri tisoč milj. Razdalja med Atlantikom in Pacifikom je ista); kakor je bila pred stoletji, toda potovanje od enega oceana do drugega se dandanes more izvršiti v neprimerno krajšem času, kot pred dobrimi 100 leti. i| Leta 1803 sta se Lewis in Clark odpravila iz Washingto-na na pot do Pacifika in sta za to pot potrebovala- dve leti. V juliju 1803 sta odšla iz Wash-ingtona, Pacifik pa; sta pri izlivu reke Columbia dosegla šele v novembru 1805|i Prvo zimo sta na svojem potovanju preživela v St. Louisu, drugo pa na kraju, kjer stoji danes mesto Bismarck, North Dakota. Pionirji, ki so se pozneje preseljevali od vzhoda v sedanje rapadne države, so potrebovali po več mesecev, da so prišli na cilj. Prva dobra zveza med vzhodom in zapadom je bila dogo-tcvljena leta 1869, ko je stekla prva železnica preko kontinenta. To je skrčilo fefe potovanja s tednov na dneve.* Leta 1906 je privozil vlak iz Oaklanda, California, v Nev/ York v 71 urah in 27 minutah. Ta rekord je držal vrsto let. Pred par meseci pa je ta rekord prekosil vlak z “diesel” motorji, ki je prevozil isto daljavo v 57 urah. V začetku tega stoletja se je pričelp, razvijati letalstvo. Prvi polet od Pacifika do Atlantika je bil izvršen leta 1911. l etalec je za to pot porabil 49 dni, dasi je resnični zračni polet trajal le 82 ur. Pred nekaj tedni pa je redni potniški aero-plan priletel iz Los Angelesa v Washington v približno desetih urah. Za redne polete ta hitrica za enkrat še ni običajna, toda nedvomno bo v doglednem času postala. Koliko hitrejša vožnja z vlaki in aeroplani se bo mogla doseči v bodočnosti, je težko prerokovati. Nekateri mislijo, da dosti večje brzine ne bo mogoče doseči. Toda, kdo je pred sto leti mislil, da bo mogoče priti od Atlantika do Pacifika v 57 urah oziroma v malo več ko 10 urah, kar je omogočeno z današnjimi vlaki in aeroplani! In še pred 50 leti so mnogi ljudje mislili, da znanost ne more ničesar več iznajti in izvršiti. Pa vsi vemo, kakšen velikanski napredek zaznamuje od takrat znanost in tehnika na vseh poljih. Kdo bi si mogel predstavljati, kaj nam prinese znanost tekom prihodnjih 25 ali 50 let! AVTOMOBILSKA VOJNA REGRAT Nekateri narodi cenijo skromni regrat zelo visoko kot solato, drugi ga zaničujejo. Ti nimajo prav, kakor je pokazala analiza, ki so jo izvršili na vseučilišču v Buffalu. Po tej analizi ne zaostaja regrat glede vitaminov, fosforja in kalcija prav nič za špinačo, glavnato solato in drugo zelenjavo, kar se tiče beljakovin, maščob, ogljikovih vodanov in železa pa jih daleč prekaša. Skratka regrat je s svojim prijetno svežim, malo grenkim okusom visoko nad samo špina čo, ki jo tako hvalijo, in ker ga v vseh deželah ne primanjkuje, utegne v bodočnosti imeti še dosti večjo vlogo, nego jo je imel doslej. V Ameriki se ponašamo, da imamo nad tri milijone milj dobrih tlakovanih cest. Vseh tlakovanih cest na svetu je o-krog devet milijonov milj, torej jih imamo samo v Zedinjenih državah eno tretjino. Registriranih avtomobilov in sploh motornih vozil imamo v Zedinjenih državah okrog 25 milijonov, medtem ko jih je po vsem ostalem svetu raztresenih le 9 milijonov. To sta za Ameriko dva rekorda in tema dvema se pridruži tretji, namreč avtomobilske nesreče. V letu 1925 so avtomobilske nesreče zahtevale v Zedinjenih državah 21,600 življenj, 1. 1931 že 33,350, leta 1934 pa okrog 36,000. Poleg tega je feta 1934 dobilo v avtomobilskih nesrečah 1,250,000 oseb večje ali manjše poškodbe, ki niso bile smrtne. Za letos napoveduje National Safety Council v avtomobilskem prometu 39,000 smrtnih nesreč, ako bo število teh nesreč ostalo na isti višini, kakor so pokazali prvi meseci lega leta. Ako se napoved uresniči, bo samo v tej deželi izgubilo življenje več ljudi v avtomobilskih nesrečah, kakor je v svetovni vojni padlo ameriških vojakov direktno na bojišču. To je strahovita vojna v miru, ki zahteva svoje žrtve vsak dan in vsako uro. Tekom desetih lot so avtomobili ubili v tej deželi več ljudi, kakor jih je Amerika izgubila v vseh vojnah, ki jih .ie bojevala Lekom svojega 159-letnega obstoja. Statistika za leto 1934, ko je bilo v avtomobilskih nesrečah v tej deželi ubitih okroglo 36,-000 oseb, kaže, da .je bilo za 74 odstotkov teh nesreč odgovornih sedem glavnih vzrokov. — Vsled prehitre vožnje .je bilo u-bitih 6,850 oseb; vsled vožnje po napačni strani ceste 3,470; vsled zdrknjenja s cest 3,820; vsled nepazljivosti glede odprte poti 2,740; vsled brezbrižne vožnje 2,740; vsled nepazljivega prehoda ljudi preko cest 4,310; vsled nepazljive hoje ljudi po podeželskih cestah 2,690. Največ ji posamni vzrok prometnih nesreč je prehitra vožnja. Ob sobotah in ob nedeljah se pripeti 18% več avtomobilskih nesreč kakor ob drugih dnevih. Ponoči se pripeti 50% več nesreč kakor podnevi, kljub temu, da je avtomobilski promet ponoči za štiri petine manjši kakor podnevi. Največ nesreč povzročijo avtomobilisti, ki so stari pod 18 ali pa nad 65 let. Pod 18 let stari vozniki imajo rekord 65% smrtnih nesreč. Vozniki, stari od 18 do 24 let, povzročijo za 2T/< več nesreč kakor poVpreč-ni avtomobilisti. Zanimivo je, da se v snežnem ali mokrem vremenu pripeti znatno m a n j smrtnih nesreč kakor v lepem vremenu in na suhih cestah. To dokazuje, da so avtomobilisti v lepem vremenu in na suhih cestah manj previdni kakor v slabem vremenu. V Zedinjenih državah pride letno na vsakih 10,000 motornih vozil 12.3 smrtnih nesreč. Nova Zelandija ima za isto število motornih vozil le 6.6 avtomobilskih nesreč, ki zahtevajo človeška življenja; Canada 9.1, in Norveška 12.1. Te tri dežele izkazujejo boljši rekord kakor Zedinjene države. Velika Britanija pa izkazuje za vsakih 10 tisoč motornih vozil 31.7 smrtnih nesreč; Nemčija 50.2, in Italija 54.5. To dokazuje, da, go (Dalje na 4. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV VSAK PO SVOJE Pri Mariji Devici v Polju bo kmalu obhajal svoj 89. rojstni dan upokojeni učitelj Frank Kavčič, ki je nedvomno starosta slovenskega učiteljstva. Svoje prvo službeno mesto kot u-čitelj je nastopil že leta 1863, torej pred 72 leti. Mož je kljub visoki starosti čil in čvrst in še vedno opravlja lahka domača dela. V posebno veselje pa mu je sadni vrt, kjer prebije premnogo ur. Upokojeno učiteljstvo iz Ljubljane in okolice je nedavno napravilo izlet k Mariji Devici v Polju, da pozdravi svojega priljubljenega starosto. V Ljubljani je dne 19. junija umrl Jože Petrič, bivši urednik raznih slovenskih listov. Rojen je bil leta 1877 na Vrhpolju pri Krškem, na dunajski u-niverzi je absolviral filozofijo potem pa je bil do svetovne vojne vzgojitelj v rodbini grofa Herbersteina, največ na Češkem. Med vojno je bil dodeljen vojnemu tiskovnemu uradu na Dunaju, po prevratu je bil nekaj časa član centralnega pres biroja v Beogradu, pozneje pa se je v zasebni novinarski službi udejstvoval pri listih “Naprej,” “Avtonomist,” “Slovenski republikanec,” “N a r o d n i dnevnik,” “Kmetski list” in “Jugoslovan.” V zvezi z najdbo že razpadajočega trupla umorjene Marije Penkove iz Podrečja pri Domžalah, o čimer je bilo že poroča-no v našem listu, je žandar-merija izvršila vrsto aretacij. Najtežji sum je letel na 27-let-nega mizarja Franceta Hribarja, pri katerem je Penkova imela izgovorjen prevžitek. Izdal ga je tudi aretirani njegov prijatelj in sodelavec v zločinu, klobučarski pomočnik Janez Pirc. Hribar in Pirc sta Penkovo počakala, ko se je vračala proti domu, jo ubila, privezala na smrekov vrhač in vrgla v tolmun Rače. Zločin je bil izvršen iz pohlepja. Hribar se jr v prvi vrsti hotel iznebiti pre-užitkarice, obenem pa se je polastil njene zlatnine, obveznic vojne škode in perila. Plen je delil s Pircem. Pokojna Penkova, ki je bila pred leti v Arne rilci, je bila precej petična, p; iudi zelo skopa. V Prekmurju so poplave Mure napravile veliko škodo oc Petanjcev do Lendave na levi strani reke in od Apačke kotli ne do Šafarskega na desni stra ni. Krma je v splošnem vse uničena, istotako tudi krompii in drugi poljski pridelki. V Prezidu na Cabranskem sc je sredi junija zgodila pretres ljiva družinska tragedija. Posestnik Anton Murn je v navalu hipne duševne zmedenosti s sekiro močno ranil svojo 30 letno hčerko Karolino, vdovo Žagarjevo, ter ubil njena.dva otroka, stara 4 leta, odnosno š mesecev. Na krike se je pre budila 25-letna hčerka Marija ki je spala v sosedni sobi in je pritekla v sestrino sobo, kjer je videla grozen prizor. Zmedeni oče je hotel pobiti tudi njo, pa mu je ubežala k sosedom. Po groznem dejanju se je mož hlevu obesil. Murn je pred kakšnimi 12 leti prišel iz Amerike k precejšnjimi prihranki in si je v Prizidu kupil čeden dom in majhno posestvo. Oženil se je z neko 20-letno mladenko, ki (Dalje na 4. strani) Kolikor je znano, Italijani še niso pričeli vojne z Abesinci. To pomeni, da v Abesiniji še vedno dež pada. * Japonci hočejo zasesti severno Kitajsko; Japonci so porazili Kitajce; Kitajci se ne podajo; Japonci in Kitajci so se sporazumeli; — tako in podobno čitamo vsak dan v časopisih. Potem pa naj človek ugane, kaj se prav za prav godi v tem nerazumljivem Orientu! V Evropi menda ni dosti boljše. Dan za dnem čitamo, kako se med raznimi državami zveze sklepajo pa zopet trgajo in nove pletejo itd. Iz vse kolobocije je možno napraviti le en zaključek, da namreč nobena država ne zaupa drugi, * V današnjih časih je dosti prepira za oslovo senco in nekatere to jezi. Pa se res ne bi bilo treba jeziti zaradi tega. Mnogo prepirov za oslovo senco enostavno pomeni, da je pač mnogo oslov, ki senco delajo, in drugih oslov, ki se zanjo prepirajo. Končno pa tudi oslova senca nekaj zaleže v tej julijski vročini. * Zdravnik dr. Jules Regnier v Parizu trdi, da je število prehladnih obolenj med zaljubljenci in zaročenci dosti manjše nego med drugimi ljudmi. To, prijatelji, je vredno, da si zabeležimo na koledarje za hladne jesenske in zimske mesece! * Žena nekega bogatega cali-fornijskega oljnega magnata roži za razporoko in za 10 mi-ijonov dolarjev alimonija. Kdo ve, kako bo izhajala s takim beraškim zneskom! * Vsak bolnik je revež, prav posebni reveži pa so tisti bolniki, ki morajo v teh časih iskati pomoči v clevelandski mestni Dolnišnici. Iz poročil, kijih prinašajo clevelandski dnevniki, je razvidno, da je mestna bolnišnica postala žoga, s katero se igrajo mestni politikarji. Tudi javna varnost v Cleve-andu je pod nadzorstvom čudnih angeljev varuhov. Na neki vožnji z motornim čolnom je padla v jezero in utonila mlada ženska, ne da bi bil kateri izmed ostale družbe nesrečo opazil. In najlepše je, da je bil v tej razigrani družbi tudi sam mestni varnostni direktor. • Kar svet dandanes potrebuje ni toliko dobra cigara za pet centov, ampak dober govor, ki ne bo trajal čez pet minut. * Dobijo se ljudje, ki so tako udarjeni na laž, da jim noben človek ničesar več ne veruje. Vse pa poseka neki farmer iz Texasa, ki je tak lažnjivec, da ne verjamejo v njegovo besedo niti kokoši, ako jih kliče k zobanju. Mora jih poklicati far-merica, da pridejo in se poslu-žijo zrnja. * V Brestovcu na Hrvatskem so imeli nedavno neko kmečko proslavo, iz katere se je končno razvil splošen pretep in je na bojišču obležalo 70 ranjencev. Kaj bodo naši ameriški pikniki proti starokrajskim veselicam! Tam, kjer se reče domovina mili kraj, tam znajo prirediti zabave, da se jih udeleženci spominjajo do konca življenja! (Dalje na 4. strani) MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT Josip Vandot: KRESNA BAJKA WHY THE CAT PURRS Rojenice so Božo položile v zibelko, ko je pred osmimi leti krasna noč cvetela v najlepšem cvetju in sijaju. A Boža ni v zibelki niti enkrat zajokala, temveč ji je v očeh in na ustnicah igral smehljaj, kakršnega poznajo samo kresna noč in rože, ki cveto po kresni noči. Zakaj res je, da deklice, ki so rojene na sveto kresno noč, nikoli ne spoznajo žalosti, temveč jim je življenje le kakor roža, ki se razcvete vprav na kresni večer. A deklice se tega ne zavedajo nikoli in mislijo, da samo sanjajo in le v sanjah gledajo vse tisto, kur dožive na kresno noč. Ko se na nebu zasveti deseta zvezda in pohlevni veter prvič zasumi nad dolino, potrka nekaj prav razločno na okno. Boža je bila že zadremala, pa se zdaj prebudi in pogleda skozi okno. Tam zunaj prhuta v temi netopir in trka na steklo. A danes ni mračen in črn, ker mu sedi na glavi in perotih sto kresnic, ki gore in svetijo, da je svetlo daleč okrog njih. “Boža, vstani in pojdi z menoj,” zacvrči netopir pred oknom. Boža ga sliši in razume, saj kresni otroci razumejo na kresno noč vsako žival, pa naj je še tako zakrknjena in grda. In Boža že stopi iz hiše v noč. Hipoma jo obsuje sto in sto kresnic. Posedajo ji na lase, na ramena in roke, da se zasveti, kakor da gori. Pod pazduhjo ji v enem samem trenotku zrastejo krila in že se dvigne s tal in že hiti visoko nad zemljo za blestečim netopirjem. Boža še sama ne ve, koliko časa že leti nad dolinami in gorami. Pač se ji zdi, da so prešli samo trije trenotki od takrat, ko je zletela z doma. Zvezde nad njo se goste vedno bolj in postajajo vedno večje in svetlejše. Netopir že prhuta okrog njih in išče, na katero bi se vsedel. A vse so tako lepe, da sc kar odločiti ne more za pravo. A že si izbere najlepšo, ki sveti sredi neba. Strašno je velika in je čisto podobna cvetu šentjanževe rože, ki se razcvete globoko nekje v dolini. A je velika, velika, da bi na nji lahko plesalo in skakalo tisoč otrok ali pa še več. Vsa je zavita v rožno luč, ki je tako svetla, da bi mi še gledati ne mogli v njo. Boža pa je otrok kresne noči, zato jo rožna svetloba še malo ne ščemi v očeh. In vidi vse, kar je na zvezdi, na tem velikem, velikem cvetu šentjanževe rože. Tam se vrti tisoč deklic, ki so si tako podobne, da bi mi ne mogli razločevati druge od druge, pa čeprav bi jih gledali vse žive dni. Vse imajo iste oči, iste lase, iste obrazke in so oblečene v haljice, ki so prav take barve kot šentjanževa roža. Otroci se vrte in pojo. Boža se pomeša med nje in pleše z njimi in hoče govoriti z njimi. A glej —otroci ne razumejo drug drugega, ker vsak govori drugačen jezik. Prišli so na zvezdo iz vsega sveta, zato ni prav nič čudno, da se ne razumejo. Boži pa to ni všeč, ker ona bi rada govorila in čebljala o marsičem, kar je lepo in zabavno. Radi tega se pridruži trem zamorskim deklicam, ki se ji zde najbolj žive in zabavne. Seveda so črne po vsem obrazu, a oči se jim smejejo tako veselo, da nikoli tega. V ušesa imajo zataknjene dolge, dolge in bleščeče uhane, ki pri-ringaraju naglo poskakujejo in zvončkljajo, da je veselje. Še preden se Boža zave, že jo drže te zamorske deklice za roke. Zavrte se z njo, zapojo čudno pesem, kakršne Boža še nikoli ni slišala in je tudi ne bo slišala. Tudi njih ples je čuden, a je vendar tako živ, da se Boži dopade že prvi trenotek in se vrti z njimi, kakor da je tudi ona doma nekje daleč v zamorski deželi. Ko preneha ples za nekaj hipov, vpraša Boža svoje družice: “Jojme, odkod pa ste in kje ste dobile lepe uhančke, ki tako prijetno zvončkljajo?” Zamorkinje se samo smejejo in ji kažejo bele zobe. Potresavajo z uhani in ji odgovarjajo in čebljajo v tujem jeziku, ki zveni prav tako, kot bi se sinice na vso moč kregale. Boža pa je zadovoljna s tem odgovorom, čeprav ga nič ne razume, in ve samo to, da so ji zamorkinje povedale nekaj lepega. Prevzame jo razigranost in še zaveda sc ne več, da je ona edina bela med črnimi razigrankami. Ze je prepričana, da se še nocoj nauči njihovega jezika in da se nocoj ne vrne domov, temveč pojde s tovarišicami daleč v zamorsko deželo, kjer sta doma samo veselje in Židana volja. Veselo tleskne z rokami in se pri tem ozre na žareča okenca, ki svetijo nedaleč od šentjanževe zvezde v kresno noč. “Oh, skozi tista okenca se vidi naravnost v nebesa,” si reče Boža v svoji razigranosti. “Tako blizu sem jim, pa že moram pogledati skozi nje. Gotovo je tam lepo kot nikjer na zemlji.” In že razpne peroti in švigne kvišku. Družice jo zagledajo, da se ustavijo sredi plesa. Boža se jim smeje in se ne zmeni za njih prestrašeno vpitje. Že je visoko gori ob nebu, že je pri prvem okencu, kjer slonita dva angela in veselo gledata na dirindaj na šent-janževi zvezdi. Boža se z roko dotakne njunih kodrastih las in se jima posmeje: “No, kaj me ne vidita, da sem tu?” Angela se naglo odmakneta in skozi okence zasije nenavadno velika nebeška luč. Božo zaščene oči in že misli, da je oslepela. Peroti se ji hipoma povesijo, kakor da jih je prežgala sil- “Hello! Hello!” cried a high, squeaky little voice right at his elbow. And Sammy almost “jumped out of his skin.” Why, bless you, here he was right in his own home sitting on the nursery floor playing with Fluffy, his patient, cozy, fuzzy little kitten. And never before, you will recall, had the queer little Jolly Gnome appeared anywhere except at the Zoo, when Donald happened to be gazing at the animals in their cages. “Mercy sakes,” gasped Sammy, just as he often heard Nurse exclaim when anything surprised her. “My goodness, Mr. Gnome, I didn’t expect to see you here.” “Ha! Ha!” laughed the Jolly Gnome. I became tired of always seeing you out at the Zoo, so I thought I’d pop in on you here—just for a change. But don’t be surprised by anything 1 do, Sammy. They all tell me, you know, that I’m quite a wonderful fellow. Ha! Ha! 1 must have my little joke, even with myself, you see!” And he was a wonderful fellow, too. To begin with, he was no bigger than a minute and his head was as round and bald as a billiard ball. His cloak was of hummingbird’s wings, trimmed with ermine; and he had funny, spindle legs. “Well, I certainly am glad to see you, Mr. Gnome,” said Sammy, as soon as he could manage to catch his breath and swallow the lump that had bobbed up in his throat—you know just how it is yourself, don’t you, when you are startled by a sudden nofse right under your nose? “But—but—” added Sammy, after a moment’s reflection, “1 don’t suppose you can tell me a story ’cept when we’re out at the Zoo?” was much the same as one you children now play and call Blind Man’s Buff. Old Elephant was ‘it’ and his eyes were blindfolded so he could not see. The end of his trunk was bandaged tightly so he could not smell. He could hear, however, and it was upon this faculty that he had to depend to find his victims. You may think this a strange way of playing Blind Man’s Buff; but this is the way the animals played it. There was a large enclosure, fenced in on all four sides by thick, high mud walls, in zig-zag fashion so that they formed many small corners in which the various animals might hide. All of the contestants and Old Elephant were put in the enclosure together and, at a signal from me, the game was on and they began scampering about to prevent Old Elephant tagging them. No animal could fight or scratch or do anything but run and jump and dodge. A fine prize was offered to the winner. If Old Elephant was able to eventually touch every animal until none remained in the enclosure, then he was declared the winner. But if, in the specified time, one animal should successfully elude him, then that animal won the prize. “Now—between you and me, Sammy —Old Elephant was very conceited over his ability to play Blind Man’s Buff. For many years he had won the prize. His scheme was to stick out his trunk and charge blindly about the enclosure, first in one direction and then in another. He was so big, you see, that at every charge his huge body was bound to brush up against one or more of the animals that were trying Tf/r 'Jt/sm? -J (joeve MAPLE NUT SUNDAE Sometimes a hostess wants a nice dessert in a hurry. If you can get ice cream ready made try this: Serve the ice cream in glass dishes. Put 2 tablespoonfuls maple syrup over each portion. Garnish with 1 tablespoonful chopped nuts. To chop nuts quickly, pour Yi cupful nut meats on a cutting board (bread board). With a long, sharp knife chop the nuts till fine. This dessert is rich enough to use without cake. Cvetko Golar: PREBRISANI MUC KATAFEJ ZLATA TORBA JULY Off to the mountains, Down to the sea, Here we go— Mother, Daddy and me. July is too warm To sit with a book Unless you can find Some nice shady nook. So away from the city, To woods let us hie, And try to keep cool In the month of July.- It Was Funny Indeed! And Even the Laughing Hyena Ss-emed to Be Laughing Because He Wanted To, and Not Because He Had To “I can’t? I can’t?” ečelaimed the Jolly Gnome, with a chuckle that shook his little round tummy until it bobbed up and down like a dish of gelatine. “Why, bless you, I can tell a story any place! Indeed, if the truth be told, I popped up beside you for the express purpose of telling you why that little kitty of yours—and every cat, for that matter—purrs. Haven’t you often wondered, Sammy, why cats purr? Well, listen now, and I will tell you.” So the Jolly Gnome crossed his legs, rested his elbow on his knee and his chin in his cupped hand and began: # * * “Way, way back in the good old days, Sammy, when I was ruler of the Big Jungle, the animals gave a great County Fair—oh, yes, indeed, they had county fairs in the Great Jungle! Now, it happened, the great game of the day na svetloba, prihajajoča iz nebes, in Boža omahne in zdrkne navzdol. Pač se lovi z rokami, a ji ne pomaga prav nič. Še preden utegne prav pomisliti, že telebne na šentjanževo zvezdo med prestrašene tovarišice. Veselega radovanja je konec. Nebeška okenca ugašajo in se zapirajo. Šentjanževa zvezda postaja vedno bolj temna, a iz teme prhutajo svetli netopirji, da povedejo svoje otroke domov. Prazno je že na zvezdi, samo Boža leži še tam in krog nje poletava njen netopir, pa ne ve, kaj naj počne z nesrečnim dekletom. A skozi temo prihiti hipoma droben angel in dvigne nezavestno Božo. Previdno jo položi na netopitrjev hrbet in netopir prhutne in se spusti daleč navzdol, kjer spi zemlja v najlepših kresnih sanjah . . . Boža se je prebudila zjutraj na kresni dan. A glava jo je strašno bolela in oči so jo pekle. Tri dn! je morala ostati v postelji, šele četrti dan jo je prenehala glava boleti. Mislila je pač, da je v kresni noči samo sanjala lepe, a vendar tako hude sanje, pa ni vedela, da so bile živa resnica sanje, ki jih preživi vsak kresni otrok na kresno noč. Teh sanj pa Boža ne bo preživljala niko več. Saj je bila tako norčava, da je pogledala skozi okence naravnost v nebesa. Tega pa angeli živemu človeku na puste, a naj so še tako dobri. Če je kresni otrok tako radoveden, da pogleda skozi nebeška okenca, ga nikoli več ne puste na šentjanževo zvezdo, pa naj še tako joče vso prelepo kresno noč . . . Because He Had To , to get out of his way. “I, of course, was the referee and the moment any part of him touched an animal, that animal was straightway declared out and had to leave the enclosure. “The game was a rough one, as you can well imagine, for often Old Elephant would crash slam-bang into the wall of the enclosure and mash the animals that happened to be between himself and the wall. Hence, only the large, strong ones, such as the lion, the tiger, the horse, the hippopotamus, the kangaroo, the zebra, etc., entered the contest. “But on this particular year, the whole of the Great Jungle laughed uproariously when Pussy Cat boldly announced that she also was going to compete for the prize. “‘Ha! Ha! What do you know about that!’ roared the Laughing Hyena. ‘Pussy Cat’s going to enter! Why she’ll be mashed flat in a second! Old Elephant will root her out with that trunk of his and then—presto!—one sweep of it and poor old Pussy Cat will go sailing over the wal! I laugh lots of times when I’m not really amused and because, I suppose, it’s my nature to laugh; but, believe me, this time I’m enjoying it!’ “‘Is that so!’ retorted Pussy Cat, arching her back until the hairs fairly bristled. ‘Well, Mr. Smart Alec, after the contest you’ll be laughing on the other side of your face—or, for once in your life, you won’t be laughing at all! Good goods, you know, come in small packages! You just wait and see!’ “Well, Sammy, the game began. Old Elephant, as in former years, charged and charged around the enclosure, slapping certain animals with his wildly lashing trunk and running pell-mell into others. I was very careful to watch every move. After a while every animal except the Kangaroo had been declared out. And, a little later, even he touched Old Elephant’s flying trunk as he tried to jump over it. It seemed that Old Elephant had again come off victor. “But just then I happened to remember Pussy Cat. Why, bless my soul, I hadn’t seen her at all! What was the matter? Had she lost her nerve at the last moment and sneaked quietly away? It was certain that she was nowhere to be seen. “ ‘Boom-oo-oo-OQm-m-m!” rumbled Old Elephant, standing in the center of the enclosure. ‘I guess that’s all, isn’t it, your Majesty?’ “But before I could open piy mouth to ask what had become of Pussy Cat, a squeaking, sneering voice spoke up from the corner of the wall, just where it turned at a very sharp angle and then doubled, so to speak, on its own tracks. “‘Well, I just guess no:!’ it squeaked triumphantly. ‘I’m still here! Hey, Elephant, you big old boob, come and tag me if you can—I’ll give j'ou a run for your money! Come on, you big lopsided mountain of awkwardness!’ “Boom-m-oom-de-boom-boom-om-m!’ roared Old Elephant, lifting high his trunk and lashing and charging about. ‘Just you let me catch you, you miserable little nothing, and—and I’ll throw you over the moon!’ “But, it seemed, Old Elephant simply couldn’t catch her. Pussy Cat raced and darted and jumped like a shadow. Her sott, padded feet skimmed over the ground so quietly that no one could hear her pass. “Several times Old Elephant chased her into one of (he corners of the wall and was triumphantly poking his trunk into an opening—only to find that Pussy Cat had wiggled out at the other end. “Finally, exhausted and out of breath and scarred and battered from his wild charges against the wall, Old Elephant stood feebly in the center of the enclosure and shook his head mournfully. It was truly a comical sigh, and the animals almost split their sides laughing. The more so because, the chances were, just at that moment Pussy Cat was probably calmly lying upon the ground and languidly stretching within two feet of Old Elephant’s hind lee®- It was funny indeed! And even the Laughing Hyena seemed to be laughing because he had wanted to and not because he had to! Presently Pussy Cat, who had been preening herself in a quite proud fashion, became bolder. “ ‘Hey, yoti poor old hunk of blubber!’ she called out to Elephant, ‘I’m going to give you a chance—just to show you my contempt! rm going straight to the north corner of the enclosure and not get out of it. You can thrash around with that ugly trunk of yours all you want to—and I defy V neki vasi je imel mož velikega muca, ki pa je že napravil toliko škode, da je bilo kar groza. Zato se ga je mož naveličal, poklical ga je k loncu mleka, ga zagrabil in vtaknil v vrečo. Trdno jo je zadrgnil pa nesel v gozd in vrgel v goščavo. “Tukajle naj pogine ali pa naj stori kar hoče,” je pomislil kmet jezno in odšel domov. Legel je na peč in zaspal, prepričan, da bo muc poginil. Ali mucu se je posrečilo, da je pregrizel vrečo in ušel. Tekel je na vso moč in prišel proti večeru h gozdarjevi bajti. Tam se je, ne da bi ga kdo videl, splazil na podstrešje, skril se je v kot na slamo in se je lepo udomačil. Kadar je bil lačen, je zbežal v gozd in vjel miško ali ptičko, se najedel in se zopet splazil na podstrešje. Godilo se mu je prav dobro. Lepega dne se sprehaja po gozdu, pa sreča lisico. Ta ga vidi in se silno začudi: “Toliko let že živim v gozdu, ali take živali še svoj živ dan nisem videla!” Globoko se prikloni pred mucom in mu reče: “Povej mi, vrli mladenič, kdo pa si ti? Kako si prišel sem in kako naj te kličem?” Muc skrivi hrbet, naježi dlako in odgovori : “Poslan sem iz sibirskih gozdov, da Vam gospodarim, pravijo mi pa muc Katafej!” “Ah, moj ljubi Katafej,” reče lisica, “svoj živ dan te nisem videla, ne slišala o tebi; pojdi k meni, da te pogostim.” Muc gre z lisico, ki ga pelje v svojo luknjo, mu postreže s putkami in petelinčki in vpraša: “Ljubi Katafej, povej mi, ali si že oženjen, ali si še samec?” “Samec sem,” odgovori muc. “Jaz sem pa gospica lisica, vzemi me za ženo!” Muc je bil s tem zadovoljen in sta napravila veselo ženitovanje. Drugi dan gre lisica na lov, da bi svojemu mlademu soprogu prinesla kaj dobrega, muc pa ostane doma. Ko hodi lisica tako po gozdu, išče, se ozira za plenom, ji pride nasproti volk in jo prijazno ogovori: “O, botrica, kje pa si tako dolgo ho dila, da te ni bilo nič pred oči? Vse luknje smo že pretaknili, pa nikjer te nismo dobili.” “Ti me kar pusti, šema stara, kaj pa misliš o meni? Prej sem že bila go špica lisica, zdaj sem pa omožena gospa.” “Tako, koga si pa vzela, ljuba lisica?” “Ali nisi nič slišal, da je iz sibirskih gozdov poslan muc Katafej k nam za nadzornika? Zdaj sem njegova žena.” “Ne, nič nisem slišal, ljuba lisica.’ Kje bi ga pa lahko videl?” “Ha, moj Katafej je strašno hud! Če mu kdo ni všeč, ga kar požre. Glej, da ujameš tolstega kozlička in mu ga pošlješ. Položi ga mu pred prag, ti se pa skrij, da te ne vidi, moj dragi, ker ti utegne huda presti.” Volk steče, da bi čimprej ujel ko žlička. Lisica pa gre naprej in sreča medvedka, ki jo tudi lepo nagovori, lisica pa ga nahruli: “Kaj češ, ti kosmatinec, krivonogi ščetinec! Če sem bila prej lisica go- ■ > you to catch me! That for you! Come on.!’ “In a jiffy Pussy Cat had fled and Old Elephant was lumbering away after her. Elephant darted his trunk about and kicked out with his front legs; but Pussy Cat dodged nimbly and quietly, back and forth, with perfect safety. “Presently—her success had gone to her head and turned it completely—she backed right up in the corner of one of the tufns in the wall, glanced conceitedly about and curled up and lay dow'n —displaying the utmost contempt for Old Elephant’s swinging trunk. And Pussy Cat moved not so much as a single muscle of her body for fear Elephant would hear it. Of course, with his trunk bandaged, Old Elephant could not smell her out. “But, you see, Pussy Cat was simply bubbling over with conceit. Why, bless you, she was vainer than Peacock even in his vainest days! And then a strange thing happened—for the first time in her life Pussy Cat—or in the life of any other cat, for that matter—began to purr! She simply couldn’t help giving voice in some way to her satisfaction with herself! “Purr-purr-p-pu-pu-purr-r-r-r-r! Old Elephant stood stock stiJI and pricked up his ears. Presently he smiled, and then, with a sudden lurch, swung about and darted his trunk, straight as the strike of a snake, right at and on and all over poor Pussy Cat. “The game was ended—Old Elephant had again won! “And Pussy Cat had lost because of her vanity! “From that day to this, Sammy, cats have purred—as a reminder not to be so vain and proud of themselves as Pussy Cat was back in the Great Jungle.” * # * Of course, it was all a dream—but Sammy doesn’t think so. And you can’i change him, either. špica, sem pa sedaj omožena gospa!” “Koga si pa vzela za moža, ljuba lisica?” “Nadzornika, ki je bil pred nedavnim k nam poslan iz ^sibirskih gozdov. Ime mu je pa Katafej, muc, njega sem vzela.” “Ali ga lahko obiščem, ljuba lisica?” “Ha, moj Katafej, muc, je strašno hud! Kdor mu ni všeč, ga kar požre. Pojdi, poišči pitanega vola, pa mu ga prinesi za darilo. Volk mu bo prinesel kozlička; pa bodi previden, položi vola kar pred prag in se skrij, da te Katafej, muc, ne vidi, ker sicer, dragi moj, ti utegne huda presti.” Medved odhlača hitro proč, da poišče vola. Volk je medtem že prinesel kozlička in ga dal iz kože. Ozre se, glej, že prihaja medved z volom. “Pozdravljen, preljubi Bine Kosmatine!” “Pozdravljen, sivi bratec!” “Ali nisi nič videl lisice z njenim možem ?” “Nič, moj dragi, pa čakam nanj že ne vem kako dolgo!” “Pojdi in jih pokliči!” “Nak, ne grem, ljubi kosmatinec, ti kar sam pojdi, ti si močnejši!” “Ne, ne, moj dragi, si ne upam!” Nenadno priteče od nekod zajec. Brž ga pokliče medved: “Pridi sem, pokveka!” Zajec priteče, ves prestrašen. “Povej, dolgoušec, ali veš, kje stanuje lisica?” “Vem, ljubi kosmatinček!” “Teci brž k njej in ji reci, da je Bine-kosmatine s svojim prijateljem, sivim volkom, že prišel in da čakata nanjo in na njenega moža, da jima poklonita tolstega kozlička in pitanega vola.” Zajček brž pot pod noge, beži, kar le more, medved in volk pa premišljujeta, kam bi se skrila. Medved pravi: “Jaz bom splezal na tole drevo.” “Kam pa naj grem jaz?” vpraša volk. “Jaz ne pridem na noben način na drevo! Ah, dragi Bine-kosmatine, pomagaj mi, reši me, prosim te!” Medved skrije volka v goščavi in ga pokrije s suhim listjem, sam pa spleza na smreko, gori, prav v vršiček in opazuje, kdaj pride muc Katafej z lisico. Medtem pa pride s skokom zajec pred lisičjo luknjo, potrka in zakliče: “Ljuba lisica, Bine-kosmatine in njegov prijatelj Sivi volk ti sporočata, da že dolgo čakata na te in na tvojega moža, da vama poklonita pitahega vola in tolstega kozlička.” Lisica se oglasi iz luknje: “Le pojdi in povej, zajček dolgo-ušček, da prideva takoj!” Zajec prinese novico, vsi trije čakajo. Lej ga, že prihaja muc z lisico. Medved jih zagleda in pove volku v gošči: “Pozor, pozor, sivi bratec, že gre lisica s svojim možem. Joj, kako je majhen!” Muc pride in takoj skoči na vola, ležečega pod smreko. Naježi dlako in začne trgati meso z zobmi in kremplji ter godrnjati, kakor da je strašno hud: “Premalo, premalo!” Medved pravi: “Tako je majhen, pa tako požrešen. Jaz bi komaj četrt vola požrl, on ima pa celega, pa ga mu je še premalo! Nazadnje se spravi še nad naju!” Pa tudi volk bi bil rad videl muca Katafeja, pa ga ni mogel zagledati skozi listje, zato je začel suho steljo odgrinjati izpred oči. Muc pa zasliši, da nekaj šumi v listju, in si misli, miš je! Skoči in se zadere s svojimi kremplji volku v gobec. Volk plane ves prestrašen, skoči in zbeži, kar so mu dale noge. Muc se splaši in skoči urno na drevo, na katerem je sedel medved. “Joj, mene,” si misli medved, “zdajle me je pa videl.” Dol ni mogel splezati, zato kar skoči na tla in jo ubere v goščo. Lisica pa' kriči za njima: “Na, le počakajta, Katafej vama bo že pokazal!” Od tega časa se vse živali strašno boje muca. Lisica pa je bila za vso zimo preskrbljena z mesom, ki ga je delila z mucem Katafejem. ♦ (Bolgurska pravljica) ^ V majhni vasici, ki je ležala11 ^ ia!rt Sinjega jezera, je živel ne 2 Prva žena mu je bila zapustila* | ^ mu je bilo ime Griv. Kmalu P^.( a, ^ mu je žena umrla, se je v in druga žena mu je podarila o ^ Jda^ so ga imenovali Ram. Druga >'■ noj marala Griva, in deček je mora 0 d nega jutra do poznega večera nen lati. |,ji 'ade. Nekega dne je Griv na Paf ^ 'ru majhno tele. Ko je prignal cre J(|0 mov, je mačeha nahujskala oC ^ , k0 spodi sina od doma. Griv je^ tl ^ prosil očeta, naj se ga ustni*1’ pojde iskat izgubljeno tele. ^ «ži. Bilo je že pozno ponoči. “ j, iilnj, srebrno svetil na vso pokrajin , lii s( zrcalil v Sinjem jezeru. Bilo I , . u kakor po dnevi. Ko je Griv P h ihbc skalah ob jezeru, je zdajci za . iris^ tajeno ihtenje. Griv je mil lv-k vodi in zagledal malo vilo biti i z dolgimi zlatimi lasmi. 'I01 .„1 0 p8a. “Zakaj jokaš?” jo je vpraša j “Zbodla sem se v nogo i” moreni nazaj v jezero!” , J I Griv je splezal k nji na \ Vzel jo je na roke in jo odnese jezera. hatln “O, kako si dober!” je vzkl|K", No salka. “Kako naj se ti oddojz' ^ ,*Ka hočeš mošnjo zlatih cekinov- 1 n jezera imamo vse polno !-,S( “Kaj bi mi zlatniki ? Rajši *Ko, kje najdem izgubljeno tele- * ’C|n “Tele feži bolno v brlogu ’*jo gozdu. Zmoči mu glavico z ® u Hv do, in tele bo takoj zdravo. va še kedaj potreboval pomoči, Pfj^ ^ pokaže mesec na nebu, k tej s 1(i! tri kamenčke v vodo in ooklic; , % “Ži-u! Ži-u! Žiu! Tedaj se “N. koj prikazala in ti pomagaj p % Minilo je nekaj let. Gr|V , _ oče umrl, in zdaj je bilo nic? kj! .1J ljenje še bolj žalostno. Ker Lj) j0*' delj časa bolan in od bolezni v . r; in brez lastne volje, je posluj ^ ho in zapustil vse premožen • 1 njenemu sinu. ,A tz Odslej je živel Griv kakor i . hiši, in razen tega se mu je J; J f r; in ga ob vsaki priliki zasine‘1 j Nekega dne je gnal Griv 4 v va k jezeru na vodo. Ko je ^ ;i ’. A volov, se je spotaknil ob ka”1 ^ e del. Pri tem mu je padla t°f-j i* je držal v roki, v jezero in se,3n r)e V torbi je imel kruh za ves ^ soli, kamen in kresilo. Griv'ij . •$. losten sedel na kamen, a d , *< spomnil male Rusalke. K° Lj |at° mesec na nebo, je šel k sl(‘ l ob jezeru, vrgel kamenčke '\|,i ^ trikrat zaklical, kakor mu je j, mala vila. In glej: v nasU: s r.utku se je pokazala Rusal^.-, ^ Griv jo je komaj spoznal, 1 (CP bila zrasla in se polepšala- , pi , “Torba mi je padla v jezer°'f te, vrni mi jo, če moreš- 1 1C| Griv. .m i iyj, Rusalka se je hitro potop1^ ^ nekaj trenutkov je pokazala 4 ^ liko zlato torbo, napolnjeno sl kamni. “Ali je to tvoja torba?” “Ne, ta ni moja!” jji! Rusalka se je potopila ^rU^j|} Et) nesla srebrno torbo, ki je s is t zlatih cekinov, in vprašala1 | “Ali je to tvoja torba?’’ faiy “Ne, ta tudi ni moja!” I nj, Rusalka se je tretjič Pot°Ltf' nesla staro, oguljeno rjavo , “Ali je ta tvoja?” ^ t “Da, to je moja torba!” J ^ I Griv in segel po nji. J tor “Ker si bil pred leti tako o ,f a noj, ti podarim še to srebr ,|t' .to zlatimi cekini,” je rekla ° . ^ |c : ker si tako pošten, da se_n'S |j|A ip j* nil denarja, ti podarim še z dragim kamenjem!” j/1 Jvj1' Preden je Griv vedel kako ^ Rusalka spet izginila. % ^ vzel Griv vse tri torbe tn_ L, (* t^,11 domov. Ko je mačeha v* * 1 9 sin toliko denarja, je PoSt^fj* prijazna in ljubezniva. ;1 |i' zgradil blizu očetovega 5*0lTl jn ^ šico in živel odslej sreč"®^ vse življenje je ostal lepi K ležen, da ga je rešila bede vanja. THE HIPPOPOTAMUS This is the hippopotamus, His name is much too long for us, He has a big ungainly frame About as awkward as his name. He would not win a prize At any sort of beauty sho*' In fact his virtues are s° '■-n I cannot mention one to >' ft;"' 3. 112 Kitzville, Minn.................... 1 114 Ely, Minn.......................... 7 116 Delmont, Pa....................... 87 120 Ely, Minn........................ .?G 124 La Salle, 111.........*............. 25 125 Iselin, Pa......................... 8 127 Akron, O .......................... 5 128 New Duluth, Minn.................. 11 129 Ely, Minr......................... 13 131 Great Falls, Mont.................. I 132 Euclid, 0......................... 41 133 Gilbert, Minn..................... 10 136 Krayn, Pa......................... 1 137 Cleveland, 0....................... 8 138 Export, Pa...................... 41 142 Anaconda, Mont..................- 4 143 Slickville, l’a.................... 1 144 Detroit, Mich...................... 3 145 Rockingham, Pa..................... 1 149 Canonsburg, Pa.................... 39 154 Herminie, l’a i..................... 25 159 Cornwall, Pa..................... 21 162 Enumclaw, Wash..................... 4 164 Virginia, Minn..................... 2 166 Indianapolis, lnd.................. 1 168 Helper, Utah ..................... 4 170 Chicago, 111....................... 1 172 Johnstown, Pa..................... 1 173 Cleveland, 0...................... 15 175 Verona, 1’a........................ 7 180 Cleveland, O. ..................... 2 184 Ely, Minn......................... 73 186 Cleveland, 0....................... 7 188 Cleveland, 0....................... 3 190 Butte, Mont....................... 30 192 Gilbert, Minn...................... 3 198 Central City, Pa................. 4 200 Ely, Minn.......................... 7 202 Rock Springs, Wyo.................. 3 204 Windb^r, Pa........................ 2 205 Canonsburg, Pa..................... 2 207 McIntyre, Pa...................... 35 211 Chicago, III....................... 2 216 Walsenburg, Colo................... 2 218 Export, Pa........................ 11 221 Center, Pa......................... 2 222 Gowanda, N. Y..................... 20 225 Milwaukee, Wis.................... 27 229 Strulhers, 0...................... 22 Skupaj ...........................1580 Kampanje se niso udeležila sledeča društva: St.dr. Mesto in država 3 La Salle, 111. 4 Federal, Pa. 5 Soudan, Minn. 11 Omaha,. Neb. 12 Pittsburgh, Pa. 14 Crockett. Cal. 18 Rock Springs, Wyo. 20 Gilbert, Minn. 22 South Chicago, 111. 25 Eveleth, Minn. 32 Black Diamond, Wash. 33 Center, Pa. 39 Roslyn, Wash. 41 East Palestine, O. 47 Aspen, Colo. 49 Kansas City, Kas. 51 Murray, Utah 52 Mineral, Kas. 53 Little Falls, N. Y. 58 Bear Creek, Mont. 61 Reading, Pa. 64 South Range, Mich. 68 Monessen, Pa. 69 Thomas, W. Va. 72 Renton, Wash. 79 Ileilwood, Pa. 81 Aurora, 111. 82 Sheboygan, Wis. 83 Superior, Wyo. 86 Midvale, Utah 89 Gowanda, N. Y. 101 Walsenburg, Colo. 103 Cleveland, O. 104 Chicago, 111. 107 Duluth, Minn. Ill Ijeadville, Colo. 117 Sartell, Minn. 118 Cokedale, Colo. 119 Aurora, 111. 121 Kitzmiller, Md. 122 Homer City, Pa. 123 Ironton, Minn. 126 New Derry, Pa. 130 De Pue, 111. 134 Rock Springs, Wyo. 135 Rices Landing, Pa. 139 Cadillac, Mich. 140 Morley, Colo. 141 San Francisco, Cal. 142 Anaconda, Mont. 147 Canon City, Colo. 148 Finleyville, Pa. 150 Chisholm, Minn. 151 Mullan, Idaho 152 Ringo, Kas. 153 Rice, Minn. 155 Blaine, O. 156 Leetonia, Minn. 157 Fairport Harbor, O. 158 Auburn, 111. 160 Cleveland, O. 161 Bishop, Pa. 163 Durant City, Pa. 165 Royal, Pa. 167 Cle El u m. Wash. 169 Filbert, W. Va. 171 Republic, Pa. 174 Sharon, Pa. 176 Tacoma, Wash. 178 Paw Paw, Mich. 179 Shinnston, W. Va. 182 Pittsburgh, Pa. 183 Yukon, Pa. 185 St. Michael, Pa. 187 Eckhart Mines, Md. 193 Waukegarf, III. 194 Indianapolis, Ind. 195 Barberton, O. 196 Pittsburgh, Pa. 197 Duluth, Minn. 199 Dawson, N. Mex. 201 Denver, Colo. 203 Cheswick, Pa. 209 Hiyasota, Pa. 213 Conemaugh, Pa. 220 Chicago, 111. 223 Hazleton, Pa. 224 Salida, Colo. 226 Cassville, W. Va. > i 227 Greensboro, Pa. / t 228 Cheswick, Pa. ANTON ZBASNIK, gl. tajflik, \ j ' MLADINSKI DOPISI u>ntrihiitions From Our Junior Members We could make out the license numbers, but did not have any pencil or papers, so we wrote the number on the ground. Three of the girls waited in the forest and the other three went to town for the police. When they arrived we all entered the cabin and saw all the money, which had been stolen from a neighboring bank. We all received a reward. ANNA NANCY ZIJRO. 0---------------- ELY, MINN. DEAR EDITOR: I want to take this opportunity to thank you for the one-dollar award 1 received. I like to write stories, but I think that reading interesting books occupies more of my atttention. However, I hope to be writing another story soon. There were big doings in Ely during June 14, 15 and 16. The American Legion convention was here. There were parades with a variety of costumes and floats. The Chisholm Drum and Bugle Corps, state champions, were competing with the Ladies’ Drum and Bugle Corps from Duluth and the Ely Drum and Burge Corps. The Lincoln School Band from Chisholm was here, too. I’m sure everyone enjoyed the convention. I am sending in a poem which 1 hope you will like. THE SHIP IN DANGER “A distress flag and an SOS! Send down by wireless A message that speedy and needy help Will soon, to her aid, be brought.” So spoke the bold captain of the good ship Annette; He was an honest, kind captain and valiant; He would but rescue that ship in distress, For did he not say to send a wireless? Annette soon found the distressed ship, Santa Mae, Where she rocked perilously in an unsheltered bay; But the captain repaired the ship after some delay, And soon after they both sailed into an inhabited bay. EMILY SLOGER (age 14), No. 2(10, SSCU. ---------O-------- CONEMAUGH, PA. DEAR EDITOR: I want to express my sincere appre-:iation for the one:dollar prize I received for my contribution to the Nova Doba. Mother immediately suggested hat I save it for a rainy day. I hought that a good idea, but when the firemen’s convention was held I was :empted to spend at least a part of it. The carnival was attended by large ;rowds every night during its week’s stay here. But especially the night of the parade in which the newly organized Conemaugh High School Band narched. The brightly colored red and blue suits presented a colorful scene .and the band received much applause as it passed by. Our school did not dismiss for summer vacation until June 12. It is the last school in Conemaugh to close its doors for the summer. Naturally we are all excited about the vacation, but gradually the novelty wears off and we are anxious to return to school. Of course, this doesn’t include all children, only those who seek a higher education. I am sending a poem, entitled “The Concord Hymn,” for the enjoyment of the readers. the concord hymn By the crude bridge that arched the flood, Their flag to April’s breeze unfurled, Here once the embattled farmers stood And fired the shot heard ’round the world. The foe long since in silence slept, Alike the conqueror silently sleeps; And time the ruined bridge has swept Down the dark stream which seaward creeps. On this green bark, by this soft stream, We set today a votive stone, That memory may their deed redeem When, like our sires, our sons are gone. Spirit that made those heroes dare To die and leave their children free, Bid time and nature gently spare The shaft we raise to them and thee. DOROTHY BREZOVEC, No. 36, SSCU. ---------o-------- CHISHOLM, MINN. DEAR EDITOR: Enclosed you will find an article I am submitting to the Nova Doba about the convention. Lately I read different articles in the Nova Doba from juvenile delegates about the convention and I considered it my duty to write about it, too. My father and I have been quite busy securing new members for this lodge, so that I might be a delegate, oo. I’ve visited Ely on several occa-iions and I enjoyed it very much. I lave never seen the things I always ong to see. For instance the beauti-ul lakes and their surroundings, the ron ore mines and the SSCU new lome office. Minnesota is the state with over one housand lakes and is known for its Deautiful wildflowers. You can enjoy >ood fishing, swimming, canoeing and he warm beaches. Delegates far and near have this wonderful opportunity to come and enjoy a week at this convention, to start on Aug. 1. It will be our duty to take care of the future SSCU after our parent and senior members leave us. They have established this splendid Union for us and we are to continue it. My home is in Chisholm, Minn., and I am 14 years old. I am a member of St. Joseph Lodge, No. 30. I’ll be seeing you all at the convention in Ely during August. LOUIS AMBROZICH JR., No. 30, SSCU. o--------------- ELY, MINN. DEAR EDITOR: I am writing a story about a party. One day a girl said to me, “Do you want to come to my sister’s birthday party?” I said, “I might come.” That evening I went to the girl’s house and' then I saw that everyone had a present but me, so 1 went home and got mine. I gave my present last. It was a small buggy with a doll inside. The girl always played with the buggy I gave her. When it got broken her father fixed it with a string. When it was about II o’clock, the girl pinned a cat on the curtain and tied a cloth around my eyes and told me to put the tail on the cat. I put the tail on the right place so I got a long colored pencil. The girl said to another girl, “You may try now.” She put the tail at the right place, so she got a pencil, too. There were many things that were left to eat, so she told us we could take home as much as we wanted of it. When I came home it was quite late. DORA PETERNEL age 9), No. 2, SSCU. 0------------ SAN FRANCISCO, CAL. DEAR EDITOR: Enclosed I am sending a poem, which I hope to see published in the Nova Doba. Since I have seen hardly any letters from our city I decided to write. Come on, you Californians, and let us show that we, too, have some backbone. I am 10 years old and have been promoted to the high fifth grade. I am now learning to read Slovene and I hope to master it soon. My brother and I both belong to Lodge No. 141, SSCU, and are very proud, too. School is out now and I will try to write more often. I haven’t anymore to write for the present, so I shall say goodby until the next time. SUMMERTIME The day was so very warm, The bees were going to swarm; Children were out to romp and play. Glad that Summer was here to stay. Flowers were blooming everywhere, Buttterflies darting here and there; Rainbow hues were in their wings, Nature was showing her beautiful things. GLORIA TERBOVEC, No. 141, SSCU. 0--------------- CLEVELAND, O. DEAR EDITOR: This is the third time I am writing to the Nova Doba, and I am sending in another story. THE BROKEN MOUTHPIECE Detectives Kane and Sweeney were playing cards in the bull pen of the police headquarters when the telephone rang. Kane got up and went over and answered it. After asking a few ques-1 tions he hung up the receiver and called Sweeney and told him to hurry up, for Benjamin Shuler, a noted lawyer, was found murdered in his office. They ran out of headquarters down the steps to the street, where they jumped into Kane’s car, a high-powered roadster, which was parked at the curb, and sped away. They reached the scene of the crime about five minutes later and ran into the office, where they found Shuler lying on the floor with a knife in his back. Kane walked around the office for a few minutes looking for clues and fingerprints without any luck. He then walked over to the desk and saw that the phone was lying on the floor beneath it. He reached down, picked it up and called police homicide squad and the coroner. As he hung up the receiver he noticed that the mouthpiece on the phone was broken. This was the only clue he had on which to solve this case. Kane walked over to Sweeney and told him to stay with the corpse until the police came. He then raced out of the office building to his car, in which he sped away to the Press building. When he got there he went to the information room, where he flashed his badge and was permitted to enter. There he asked for all the information they had on Benjamin J. Shuler, which he received and looked over. He then went out and drove to the Griffon Club, which was an underworld hangout. There he met Sweeney, who accompanied him to the manager’s office. Kane knew the manager, for he was an ex-convict. After knocking a few times they walked in and noticed a short, sleek-haired fellow sitting in an easy chair, who must have been talking to the manager. Kane saw this man before some place and walked up to him and asked him if he wasn’t Isador Finke, a lawyer, who was barred from office by Benjamin Shuler, to which he answered yes. Kane then said he was under arrest and Finke, shrinking back in his chair guiltily, asked why. Kane replied, “For the murder of Benjamin Shuler.” Finke then leaped out of his chair and dived for the door, but was stopped by Sweeney and handcuffed. Finke was taken to jail, where he confessed his crime and was sentenced to the penitentiary and a few months later electrocuted for Shuler’s murder. In the meantime Sweeney learned from Kane how he found out Finke was Shuler’s murderer. The clue of the broken mouthpiece of the telephone, which had been broken by Shuler in his death throes in order to try to give the person or persons the clue which led to his murderer’s capture. The clue of the broken part of the mouthpiece meant broken or barred, while the mouthpiece itself gave Kane the clue that it meant lawyer, by which the lawyers, were called in underworld slang. AUGUST JEVN1KAR, No. 71, SSCU. --------O-------- ELY, MINN. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. I am 9 years old and passed into 5-A. I read the Nova Doba every week. I think all the letters and stories are very interesting, and I hope you will enjoy all my contributions. I am sending in a story. THE REAL REWARD Ronnie Randall was Julie Wesh’s new neighbor. When Ronnie first saw Julie he wanted to be her friend, but he was too shy to start talking to her. One night when Julie came home from the movies she saw something rustling in the neighbor’s bushes. She quietly crept up to the bushes to investigate. There she saw a masked man telling Ronnie to get him fifty dollars, for he knew that Ronnie’s father was a millionaire and that he had gone away. He said to Ronnie, “If you don’t get that money I’ll kill you. Do you understand me?” Poor Ronnie didn’t know what to do because he didn’t know where his father kept his money. While this was going on, Julie was busily hunting for something to hit the man over his head with. She remembered that her little brother had left his toy gun on the porch. She got the gun and crept quietly through the bushes and said, as bravely as she could, “Drop that gun and put up your hands, for I’ve got you covered.” He dropped his gun, which fell noisily on a rock. After that they brought the man to the jail, where he was taken care of. Ronnie held out his hand to Julie and said, “Thanks for saving my life.” Julie received a medal from his father and they were the best of friends from then on. KATHERYN TELICH. --------o-------- CONEMAUGH, PA. DEAR EDITOR: I thank you very much for the one-dollar check you sent me. It was the greatest surprise of my life. I never thought my lettter was wprthy of a prize. Now I am going to write a song which is sung to the tune of “My Country ’Tis of Thee.” My country ’tis of Thee, I come from Germany; My name is Fritz; Give me some sauerkraut, With wieners all about; Give me a jug of beer And I’m satisfied. How do you like it? I once sang it in the Slovene Hall on Christmas Eve. 1 also sang “Jingle Bells.” LILLIAN BREZOVEC, No. 36, SSCU. --------O-------- GOWANDA, N. Y. DEAR EDITOR: Hear ye! Hear ye! The Pathfinders’ and St. Joseph’s joint picnic is going to take place on July 20 and 21. I am eagerly awaiting for that Saturday and Sunday. I can hardly wait to see the Cleveland gang come here. I hope that my Betsy Ross bowling team comes out here; too. I wish them all as good a time as I had out there. Just about that time cherries will be ripe, and I hope the Cleveland gang eats them all so 1 won’t have to pick them. I’ll save one tree for you, Louie Kolar, and I’ll put a scarecrow in your tree so the robins won’t eat them. The Pathfinders play the Leon team and I hope they win. They played on July 4 against the Seneca Indians, taking the long count of a 16 to 4 score. They are getting itwo more pitchers who we believe will win more games for them. They are making a new playground at Gowanda, with tennis, basketball, baseball, volley ball and softball to be played. All sorts of other games such as swings, slides, etc., will also be provided. Next year they are going to have a swimming pool with diving boards at different heights, and slides that will lead right into the water. And, boy, what will Gowanda do next! Around the first of August I will go to Cleveland, and I hope to see the sights out there again. Robert Palcic (age 11), No. 222, SSCU. ■ O--------------- GOWANDA, N. Y. DEAR EDITOR: Wfll, it’s I who is writing again. Even if it is getting hot these days, I like to write to the Nova Doba. I think it’s fun. I just wonder what’s the matter with the juvenile members of Gowanda that used to write? I do not see anymore of their letters in the Nova Doba as I used to see them. Maybe most of the juvenile members of Gowanda spend most of their time in the creek and do not have time to write. The Pathfinders Lodge and St. Joseph’s Lodge are to have a picnic at Chmiel’s Grove on Saturday and Sunday, July 20 and 21. If I’m up there I suppose I’ll have a lot of fun, just like I did last year. They are going to have a fishpond for the children. Maybe I’m the last one to say something about the picnic, but maybe everybody doesn’t know about it. If I’m up there I hope to see everybody up there. I heard that on July 4 the Pathfinders team beat the Seneca Indians by the score of 16 to 4. Sometimes I haven’t anything to do, so I start to write for the Nova Doba. Well, since there isn’t anything to write, I guess I’ll have to stop writing. But remember the date of the Field Day Picnic on July 20 and 21. Well; goodby till the ilext time. VIOLET WIDGAY (age 11), No. 89, SSCU. --------o-------- MORR1SVILLE, N. Y. DEAR EDITOR: I first wish to say that I appreciate the one-dollar check which I received very much and 1 also want to thank you. Although I haven’t written in quite a while I haven’t forgotten the juvenile section, for I am an interested reader of the Nova Doba. Our school year came to a close the 21st day of June. I welcomed our summer vacation with overwhelming joy as the school term seemed just a bit too long. 1 am at the present time working on a farm where turkeys are raised. I regard the raising of turkeys a very interesting task, so I will tell briefly about the required attention they must have in order to grow. TURKEY RAISING As soon as the small turkeys are hatched, each one has to have its bill dipped in sour milk several times so as to teach it how to drink. After this is done they must be put in a very warm building, where plenty of sunlight is present. The turkeys are fed different varieties of grain, sour milk, fresh water, alfalfa which has been cut fine and a hard-boiled egg occasionally. The alfalfa and eggs contain protein which is essential for growth. Therefore, it is a good food for growing turkeys. If turkeys have plenty of food before them constantly and good care is given them it isn’t long before the small turkey gradually grows into an adult one. ANNIE WALLACE (15), No. 53, SSCU. --------O-------- LORAIN, O. DEAR EDITOR: I will continue my descriptions of supreme officers of our SSCU with Mr. Zbasnik, known as “Big Z,” our supreme secretary. Before 1 go on, I must correct an error I made in describing our president, Paul Bartel. 1 said he had black hair, but at the bowling tournament in Cleveland, where we met again, he took off his hat and showed me- that it wasn’t black, but light brunette. So to go on with Mr. Zbasnik. He is medium height and well built. His hair is dark with streaks of gray in it. He is good-natured. While eating dinner at our home, he told us about our new SSCU office and about the office girls. Of course, those who are fortunate to be elected delegates to the first juvenile convention will see our new SSCU home. I ask him if he couldn’t send me more checks, and he said 1 had to work for them, so here I am telling you about him working for one of those checks. Louis Kompare, our assistant secretary, I never^met, but hope to if I win in the juvenile contest. If I become a delegate I will see him in Ely and tell you about him next month. VICTORIA M. KUMSE, No. 6, SSCU. --------O-------- WAUKEGAN, ILL. DEAR EDITOR: This is my second letter to the Nova Doba. I was very glad when I received the one-dollar check. Thank you very much. I am glad to know that my cousin and aunt in Girard, Ohio, read my letter. I am trying to get a new member, and maybe I will be lucky and get someone. My friends have joined already. I enjoyed myself and had fun this July 4- because I could go outdoors. Last year I had to stay in bed. I am thanking you again for the dollar and I will write more for the next time. EDWARD KRIZAJ, No. 94, SSCU. --------O ------- A Message to Our Juvenile " Writers Juveniles writing to the Nova Doba must keep (he following points in mind: 1. Write on one side of Hie paper only, using ink. 2. Sign your name, age and lodge number. 3. Don’t copy stories or poems and submit them as original efforts. 4. Address your articles to: Nova Doba 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. 5. Insert your name and return address on I he envelope. In awarding prizes, articles are judged on basis of originality, grammar and the age of the juvenile. Hence, it is very important that juvenile members indicate their age, as a boy or girl eight years old is not expected to be as good in composition as one fourteen or fifteen years of age. The lodge number must appear, as this is the only indication to the editors that contributors are members of our Union. Members of the juvenile department only are eligible for prizes. All juvenile members are urged to write for the Nova Doba. Write about your experiences during the summer vacation, about your lodge; in fact, the only limitation on Hie variety of subjects to write on are religion and politics, which is strictly prohibited by the By-Laws governing our organization. Judging by the comments- of the various juvenile writers subjects dealing with personal experiences are absorbed much more readily than stories patterned after popular fiction. 0----------------- NAGRADE Za dopise, priobčene na mladinski strani Nove Dobe v juniju 1935, so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) vsakemu sledečim mladinskim dopisnikom: Anthony Bradley, društvo št. 155} Blaine, O.; Mary Oshaben, društvo št. 185, St. Michael, Pa.; Mary F'. Baraga, društvo št. C, Lorain, O.; Justine K or en t, društvo št. 200, Ely, Minn.; Edward. Križaj, društvo št. 9h, Waukegan, III.; Anna Rita Gall, dtuštvo št. 36, Conemaugh, Pa.; Anne Oberstar, društvo št. 25, Eveleth, Minn. Častno priznanje (honorable mention) zaslužita: Mary Zu-gell, Pittsburgh, Pa., in Violet Widgay, Gowanda, N. Y. E URADA GL. TAJNIKA Članska kampanja v mla-dinskem oddelku zaključena LORAIN, O. DEAR EDITOR: I received the one-dollar check and I want to thank you very much. I will tell you of my surprise when I got it. I had just come home from my girl friend’s house when mother said, “I have a surprise for you, can you guess what it is?” I couldn’t guess, so I gave up. When she showed me the one-dollar check, I was very surprised and happy, for with it I could buy many useful things. Vacation is here, and is it warm in Lorain! Although it is warm I spend my time reading or sewing under a shady tree. Our school, SS. Cyril and Methodius, held a graduation play at the Slovene National Home on Pearl Ave. on June 16. It was a Slovene play and the part I played was “Prva Kuharica.” There were also many other English and Slovene plays and they were all successes. I will close by thanking you again for the one-dollar check. MARY F. BARAGA (age 13), No. 0, SSCU. SUMARIČEN PREGLED KAMPANJE Kampanja za nove člane v mladinskem oddelku, ki se je vrSila od meseca februarja naprej, je bila 30. junija uspešno zaključena. V tem času je pristopilo v naš mladinski oddelek vkupno 1,580 novih članov in članic. Samo v mesecu juniju jih je bilo sprejetih 868, kar je menda rekord v zgodovini vseh naših slovenskih podpornih organizacij v Ameriki. Kampanje so se aktivno udeležila sledeča društva: št.dr. Mesti in država št.članov 1 Ely, Minn....................... 33 2 Ely, Minn......................... 7 0 Lorain, 0........................ 32 9 Calumet, Mich..................... 6 13 Baggaley, Pa...................... 6 15 Pueblo, Colo...................... 6 Hi Johnstown, Pa.................... 11 21 Denver, Colo ................... 24 26 Pittsburgh, Pa................... 23 27 Diamondville, Wyo................. 2 28 Kem merer, Wyo................... 19 29 Imperial, Pa...................... 3 30 Chisholm, Minn....................52 31 Braddock, Pa ..................! 31 35 Lloydell, Pa..................... 8 36 Conemaugh, Pa..................... 7 37 Cleveland, O................... Ill 40 Claridge, Pa.................... 45 42 Pueblo, Colo..................... 30 43 East Helena, Mont................. 3 44 Barberton, 0...................... 35 45 Indianapolis, lnd................. 15 50 Brooklyn, N. Y................ 13 54 Hibbing, Minn..................... 15 55 Uniontown, Pa................. 7 57 Export, Pa........................ 4 66 Joliet, 111...................... 51 70 Chicago, 111................... 21 71 Cleveland, 0................... 30 75 Meadowlands, Pa................... 6 76 Oregon City, Ore............... 4 77 Greensburg, Pa.................. 48 78 Salida, Colo.................... 25 84 Trinidad, Colo.................. 10 85 Aurora, Minn.................... 30 87 St. Louis, Mo................... 10 88 Roundup, Mont................... 41 90 New York, N. Y. ................. 3 92 Rockdale, 111................... 25 94 Waukegan, 111................... 16 99 Moon Run, Pa.................... 11 105 Butte, Mont....................... 1 106 Davis, W. Va..................... 1 108 Youngstown, 0..................... 3 109 Keewatin, Minn.................. 11 110 McKinley, Minn. ................. l :enje„i „ BLAINE, O. i meni t'.ure^n'k: Upal sem, da bo ^ tiekai „e')ni' Ti f ° zahvaljujem za . ~e ■! i ko Sf, ,s 1 dn'ar bom hranil do ‘J ; kak§nQ° . .I3 ‘ačela, da si bom ’ tak J.1*50 kupiti; tnoj oče Pi. ' ° reči kupuje, ker le malo W i 5{!nji P«ranfSCC| nisem v'de' na m'a' I ^Pam n' enei:a slovenskega do-K “ V iuliju ho eden ali 1 ‘7?več- Jaz rad čitam Prin, 8les*ce dopise mladinskih )."1 'n $os am moi‘m mladim so- l'11doivSfra.m’ da se za- .1 Cf! f!a.. p„. !Se 'n se učijo drugi od ;d:,av vsem! ANrH0NY BRADLEY, jnoi* ^ društvo št. 155 JSKJ. Zadnji ■ Lafayette, colo. ikl,l5 N.'r1 Nove I)obe z mladinci ^ dopisa'” ?Šel nobe(iefia slo- i" 'o napisati' niat° h6čem juz po' 3•. c; l? Stran aJ novic za mla- j?.0- ker lovensko pisati mi gre M ; {'no, /,Se m' črke zapletajo v ’ s,0venW' 6 k°raižo, mladi pri- r'lfii >va, nan? v d°P'su je dobra in 'li °Vaio v i Pa prav mal°: z vei- 'rl,e#i. uM°ber^T"ŠČini ‘ahk° p0Sta' s! j [J11 bii0 *.? P'sn'k v tem jeziku. j ^o, L:’ ,Ce pozabil svojo ma-?teiU c,0..tako dobro obvladaš! a' ii S'(° Vsr. Cltan)em mi gre bolje; ivU' I 6 Petani, kar mi pride i *iaj Sc '1# fc''bratjBJj°la končala junija. v!i( r ra?.red. 'n sestra bomo šli'vsi it? '«rto’iM(’’ ?tareiši brat bo We Rad h; het0 vi5ie *ole (H'g'1 Hi# Ž b» sedel tUdi V “ColleSe’” b' i . 'a teta Depresija na ^ ' bfat V iZa nilaHC-t0r’ k' ie večkrat pisal ll' v C. p"p° stra'n Nove Dobe, IV 20n 7 k)er ie prav zad0' 11 ti °n si ant> njegovega od- ' (J t 2a Pa’! ?0Venec- Enkrat >e j L Vr a r.', 1 domov na obisk. ifiSSnazaj>sva gaiazin v t>"i; ,a do njegove kempe. en S ' ^ez Lookout Moun-) ie,.il> se le v'soka 7,650 čev-8rob av'^' na vrhu, šli smo %*Vi 'nanega Buffalo Billa e in' 16 Zraven- Tam smo dr * 16 g . 'azne druge predmete, J 0 rabil v življe- 1% ^^n°ltiravl’am vse člane in :f°'4'>clnilTga oc*delka JSKJ, pa Pel"1 'n del ! ,Vsenl mladinskim iiafivii p°t na8c,iniam zelim srečno 3pV,fiiki d°živii,- y’ .tam pa mn°g° a fll^r tiaj j,- |ev ‘n prijetne za- 0 1 I sp°>nii1 J1 Vse življenje ostane čh„ , JACK SLAVEC, I ^^Jruštva št. 21 JSKJ. JOLIET, ILL. I,' tde«,'ipped them int" a'. Ift. , eF Se’ am going away <&* iNn fe*VaJ0U again-” IK you- r «m>mobi5e8 away from tlK ^fovp lnt0 which the e away. ‘ ‘./Vo*>a Doba * ’ ^—...............- GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Sum8cription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL’. XI. ' Rezultat tekme za delegatstvo na prvo mladinsko konvencijo J. S. K. Jednote i .. IMENA KANDIDATOV IN ŠTEVILO NOVOPU1DOBLJEN1M ČLANOV NO. 28 Št. št. skup. dr. Mesto in država Kandidatje in št. pridob. čl. 1 1 Ely, Minn. Louis Tomsich 33 5 Soudan, Minn. Niso imeli kandidata 200 Ely, Minn. Rose Mertel 3 Emily Slogar 2 2 Ely, Minn. Tony Perushek 7 184 Ely, Minn. Robert J. Champa 73 3 3 La Salle, 111. Niso imeli kandidata 22 So. Chicago, 111. Niso imeli kandidata 70 Chicago, 111. Louis Blutt 21 81 Aurora, 111. Niso imeli kandidata 104 Chicago, III. Niso iineli kandidata 119 Aurora, 111. Niso inieli kandidata 124 La Salle, 111. Mary Vogrich 25 130 Do Pue, III. Niso imeli kandidata 158 Auburn, 111. Niso imeli kandidata 170 Chicago, 111. Niso inieli kandidata 193 Waukegan, 111. Niso imeli kandidata 211 Chicago, III. Niso imeli kandidata 220 Chicago, 111. Niso imeli kandidata 4 4 Federal, Pa. Niso imeli kandidata 29 Imperial, Pa. Niso imeli kandidata 79 Heilwood, Pa. Niso inieli kandidata 99 M0011 Run, Pa. Robert Maček 11 148 Finleyville, l*a. Niso imeli kandidata 161 Bishop, Pa. Niso imeli kandidata 5 6 Lorain, Ohio Frances Jere 5 41 E. Palestine, O. Niso inieli kandidata 127 Akron, Ohio Niso imeli kandidata 132 Euclid, Ohio Dorothy Grudene 36 Frank Seme 5 155 Blaine, Ohio Niso imeli kandidata 157 Fairport, Ohio Niso inieli kandidata 160 Cleveland, Ohio Niso inieli kandidata 180 Cleveland, Ohio Niso imeli kandidata 6 9 Calumet, Mich Angeline Zunich 6 64 So. Range, Mich. Niso imeli kandidata 139 Cadillac, Mich. Niso imeli kandidata 144 Detroit, Mich. Niso imeii kandidata 178 Paw Paw, Mich. Niso imeii kandidata 49 Kansas City, Kans. Max Givstin 00 52 Mineral, Kans. Niso imeli kandidata 152 Ringo, Kans. Niso imeli kandidata 82 Sheboygan, Wis. Niso imeli kandidata 225 Milwaukee, Wis. Milan Peich 27 151 Mullan, Idaho Niso inieli kandidata 199 Dawson, N. Mex. George Coler 00 7 11 Omaha, Neb. Niso imeli kandidata 51 Murray, Utah Niso imeli kandidata 86 Midvale, Utah Niso imeli kandidata 168 Helper, Utah 32 Black Diamond, Wash. Niso imeli kandidata 39 Roslyn, Wash. Niso inieli kandidata 72 Kenton, Wash. Niso imeli kandidata 162 Enumclaw, Wash. Niso imeli kandidata > 167 Cle Elum, Wash. Niso imeli kandidata 176 Tacoma, Wash. Anne Klarich 01) 8 12 Pittsburgh, Pa. Niso imeli kandidata 182 Pittsburgh, Pa. Niso imeli kandidata 196 Pittsburgh, Pa. Niso iineli kandidata 31 Braddock, Pa. Edward Hudale 31 125 Iselin, Pa. Amalija Mihelčič 8 165 Royal, Pa. Niso imeli kandidata 175 Verona, Pa. Niso imeli kandidata 203 Cheswick, Pa. Niso imeli kandidata 228 Cheswick, Pa. Niso imeli kandidata 9 13 Baggaley, Pa. Frances Slak 35 Lloydell, Pa. Niso imeli kandidata 68 Monessen, Pa. Niso imeli kandidata 122 Homer City, Pa. Niso inieli kandidata 126 New Derry, Pa. Niso imeli kandidata 146 Rockwood, Pa. Niso imeli kandidata 163 Durant City, Pa. Niso imeli kandidata 227 Greensboro, Pa. Niso imeli kandidata fif / • ' - »jS’ Is: 10 ‘ 15 Pueblo, Colo. William Merhar, Jr. ... 6 42 Pueblo, Colo. Pauline Erjavec 26 I r f Anna Rupar 4 47 Aspen, Colo. Niso imeli kandidata 84 Trinidad, Colo. Emma E. Kruitz 10 140 Morley, Colo. Niso imeli kandidata 147 Canon City, Colo. Niso imeli kandidata 11 16 Johnstown, Pa. Sylvia Tomec 172 Johnstow n, Pa. Niso imeli kandidata 135 Rices Landing, Pa. Niso inieli kandidata 145 Rockingham, Pa. Niso imeli kandidata 159 Cornwall, Pa. Josephine Meze 21 198 Central City, Pa. Niso imeli kandidata 204 Windber, Pa. Matt Lavranja 223 Hazleton, Pa. Niso imeli kandidata 12 18 Rock Springs, Wyo. Niso inieli kandidata 134 Rock Springs, Wyo. Niso imeli kandidata 202 Rock Springs, Wyo. Niso imeli kandidata 27 Diamondville, Wyo. Niso imeli kandidata 28 Kemmerer, Wyo. Albin Krusich 19 83 Superior, Wyo. Niso imeli kandidata f 13 20 Gilbert, Minn. Niso imeli kandidata 133 Gilbert, Minn. Johana Koritnik 10 192 Gilbert, Minn. Jennie Koritnik „ , 3 54 Hibbing, Minn. Caroline Kem 153 Rice, Minn. Niso imeli kandidata 164 Virginia, Minn. Niso inieli kandidata 14 21 Denver, Colo. Geraldine Marolt 24 201 Denver, Colo. Niso imeli kandidata 111 Leadville, Colo. Niso imeli kandidata 118 Cokedale, Colo. Niso imeli kandidata 15 25 Eveleth, Minn. Niso imeli kandidata 107 Duluth, Minn. Niso inieli kandidata 197 Duluth, Minn Niso imeli kandidata 128 New Duluth, Minn. Raymond Špehar 11 109 Keewatin, Minn. Matt Presheren 11 J10 McKinley, Minn. Niso inieli kandidata 112 Kitzville, Minn. Niso imeli kandidata 117 Sartell, Minn. Niso imeli kandidata 156 Leetonia, Minn. Niso imeli kandidata 16 30 Chisholm, Minn. Louis Ambrožič 49 Lud. Laurich 150 Chisholm, Minn. Niso imeli kandidata 123 Ironton, Minn. Niso imeli kandidata 17 33 Center, Pa. Niso inieli kandidata 221 Center, Pa. Niso imeli kandidata 61 Reading, Pa. Niso iineli kandidata 143 Slickville, Pa. Niso imeli kandidata 171 Republic, Pa. Niso imeli kandidata 207 McIntyre, Pa. Frank Camloli, Jr 35 18 36 Conemaugh, Pa. Fred Breztivec , , ,, 7 213 Conemaugh, Pa. Niso imeli kandidata 136 Krayn, Pa. Niso imeli kandidata 183 Yukon, Pa. Niso imeli kandidata 19 37 Cleveland, Ohio Joseph Rudolf, Jr Ill 103 Cleveland, Ohio Niso imeli kandidata 137 Cleveland, Ohio Elizabeth Erbežnik 8 173 Cleveland, Ohio Anton Primc 15 186 Cleveland, Ohio Henry Kovitch 7 188 Cleveland, Ohio Niso imeli kandidata 20 40 Claridge, Pa. 55 Uniontown, Pa. John 1’rah 75 Meadowlands, Pa. Niso imeli kandidata- 154 Herminie, Pa. Sophie Batis 21 43 E. Helena, Mont. Niso imeli kandidata 58 Bear Creek, Mont. Niso imeli kandidata 88 Roundup, Mont. Anna M. Banovetz 105 Butte, Mont. Niso imeli kandidata 190 Butte, Mont. Dorothy Stefan ich 131 Great Falls, Mont. Niso inieli kandidata 142 Anaconda, Mont. Niso inieli kandidata 22 44 Barberton, Ohio Frances Žagar Stella Ljubica 195 Barberton, Ohio Niso imeli kandidata 71 Cleveland, Ohio Janko Kapelj ml 30 174 Sharon, Pa. Niso imeli kandidata 23 45 Indianapolis, Ind. J0I111 Banich 166 Indianapolis, Ind. Niso imeli kandidatu 194 Indianapolis, Ind. Niso imeli kandidata 76 Oregon City, Ore. Niso inieli kandidata 24 50 Brooklyn, N. Y. Mary Lustik 90 New York, N. Y. Niso imeli kandidata 53 Little Falls, N. Y. Niso imeli kandidata 89 Gowanda, N. Y. Niso imeli kandidata 222 Gowanda, N. Y. 108 Youngstown, Ohio Niso imeli kandidata 229 Struthers, Ohio Virginia Mikolich 25 25 57 Export, Pa. 77 Greensburg, Pa. Elsie Bregar 138 Export, Pa. Anna Kužnik John Janko 4 218 Export, I’a. Mary Biczus 11 209 Hiyasota, Pa. Niso imeli kandidata 26 78 Salida, Colo. Mildred Gaber 25 224 Salida, Colo. Niso imeli kandidata 101 Walsenburg, Colo. Niso imeli kandidata 216 Walsenburg, Colo. Niso imeli kandidata 14 Crockett, Cal. Niso imeli kandidata 141 San Francisco, Cal. Niso imeli kandidata 69 Thomas, W. Va. Niso imeli kandidata 106 Davis, W. Va. Frank Kosancec 1 169 Filbert, W. Va. Niso inieli kandidata 179 Shinnston, W. Va. Niso imeli kandidata 226 Cassville, W. Va. Niso imeli kandidata 27 85 Aurora, Minn. Mary Turk 30 114 Ely, Minn. Frederick Gradisher 7 120 Ely, Minn. Molly Korošec 36 129 Ely, Minn. Niso imeli kandidata 28 92 Rockdale, III. Anna Shetina 25 94 Waukegan, III. Edward Bartel 16 87 St. Louis, Mo. Edward Biščak 10 29 116 Delmont, Pa. Dorothea Skerly 63 Tilly Jenko Helen I’revic 3 149 Canonsburg, I’a. Anna Sterle 39 205 Canonsburg, Pa. Niso imeli kandidata 185 St. Michael, I’a. Niso imeli kandidata 121 Kitzmiller, Md. Niso imeli kandidata 187 Eckhart Mines, Md. Niso imeli kandidata 30 26 Pittsburgh, Pa. Josephine Balkovec 23 31 66 Joliet, 111. Marie Russ Mary Musich ANTON ZBAŠN1K, glavni tajnik. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) Vodstvo živalskega vrta v Central parku v New Yorku je nedavno z velikimi stroški dobilo iz Južne Amerike belo opico z rdečimi očmi. človek bi dejal, da bi bilo mogoče kaj takega dobili bližje. Posebno ob ponedeljkih po nedeljskih piknikih! * Ko sem zadnji teden čital lep dopis o pikniku in medvedu v gorovju Pennsylvanije, se mi je nehote v mislih pojavilo vprašanje, kaj neki so pili na tistem pikniku! Že pred meseci sem nekoč omenil v tej koloni, da so letošnje licenčne plošče avtomobilov v državi Ohio zelo zanimive. Številkam na ploščah so dodane tudi razne črke. Večina označb je lakih, da imajo pred številom po dve črki. Kombinacije teh črk so pogosto tako zabavne, da se jim smejem že na tešče. Oni dan sem videl avtomobilista, ki je bil menda nekoliko v rožcah, pa je navdušeno zavozil z gladke ceste preko cementnega obrobka v obcestni plevel, kjer je bržkone mislil najti še več rožic ali pa vsaj štiriperesnih deteljic. Na poti pa mu je bil močan brest, v katerega je podjetno butnil. Brest se ni podal in tako se je moral avtomobil, dasi po vsej priliki ni bil pametnejši od bresta. To končno ni bilo nič posebnega. Slične eskapade podjetnih avtomobilistov se lahko vidijo skoro vsak dan. V tem slučaju me je pa nenavadno zanimala licenčna plošča, na kateri je stalo “BK-100.” Pa mi je prišlo na misel, da bi bilo umestno, če bi mu država drugo leto izdala licenčno ploščo označeno: BK-100 %. A. J. T. DRUGA GENERACIJA (Nadaljevanje s 1. strani) njem na nikako kulturo ali jezik. Ali ne bi tedaj imeli vaši otroci več spoštovanja za vas in za vašo dedščino? Ali ne bi tedaj otroci drugega izvora imeli več spoštovanja za vas in za vaše otroke? Le na tak način, ako damo> svojim šolam široko kulturno obzorje, smemo upati, da moremo podirati šovinizem s strani prevladujočih skupin in ene skupine napram drugi. Na tak način bomo obogati ii ameriško kulturo, ustvarili bolj sličen narod in ojačali demokracijo, ko uničimo proklet-stvo plemenskega sovraštva.” —FLIS. AVTOMOBILSKA VOJNA (Nadaljevanje s 1. strani) avtomobili v zadnje imenovanih treh evropskih državah še mnogo bolj krvoločni morilci kakor v Ameriki. Sreča za prebivalstvo je, da je v Evropi neprimerno manj avtomobilov na cestah kakor v Zedinjenih državah. ------o------ RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) ABESINIJA je dne 4. julija s posebno noto apelirala na Zedinjene države, da naj bi ameriška republika skušala pripraviti Italijo, da upošteva protivojni Briand - Kelloggov pakt, katerega je leta 1928 z mnogimi drugimi državami podpisala tudi Italija. Držaye, ki so o-menjeni pakt podpisale, so se-obvezale, da bodo vse medsebojne spore in spore z drugimi državami skušale rešiti mirnim potom, to je potom pogajanj. Abesinska nota poudarja, da zbiranje italijanskega vojaštva in municije na meji pomeni resno nevarnost za neodvisnost Abesinije. Vlada Abesinije je vedno pripravljena na mirno poravnavo spornih zadev med njo in Italijo, istočasno pa se tudi pripravlja, da, če bo treba, tudi z orožjem brani svojo neodvisnost. Ameriški državni tajnik Hull je na abesinsko noto odgovoril, da ameriška vlada nerada veruje, da bi se Abesinija in Italija poslužili drugačnih kot mirnih sredstev za poravnavo medsebojnih spornih zadev, in storili kaj, kar bi ne bilo v skia-du z obveznostmi Briand-Kellog-govega mirovnega pakta. Državni tajnik Hull je v svojem odgovoru tudi poudarjal, da bo Liga narodov, kateri pripadata Abesinija in Italija, gotovo mogla spor mirnim potom rešiti. Na ta način je odgovornost za morebitni krvavi konflikt med Abesinijo in Italijo lepo zvrnii na rame Lige narodov. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Am« ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR a) Izvrševalni odsek: .. Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, W Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. „ Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6117 St. Clair Ave" land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. > Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Piltsbu«, Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, C117 St. 01#“' Cleveland, Ohio. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E 33rd St., Lorain, Ohio. j 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Clcv'cl8i 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 0400 Butler St., Pittsburgh , 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., J0‘ 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. ^ GLAVNI POROTNI ODBOR: o Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton- 1. porotnik: JOHN SCHUTTE,, 4751 Baldwin Ct., Denver, j 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, ** 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN 2IGMAN, Box 221, Strabane, Pa. ^ Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Qhi°- ^ ZDRUŽEVALNI ODBOR Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, OjV 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., J0‘ 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. ___________/ Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W 22nd Pl., ctliC> ........... .i ■ ........ ..... Vso stvari, tikajoče sc uradnih zadev, naj so pošiljajo na plftvnC najt denarne poSiljatvc pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive / slovi na predsedniška porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih J|r za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 0117 St. Clair Ave., c y Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jug°s^°.L varovalmca v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore sv(Vk: i* Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v noče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega druŠtV8 pise n;i glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi ,z 8 člani belc^ neojiirajc se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jcdno*8 J tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko skem oddelku do IS. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženje znaša nad $1,600,000.00. Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,0^^^ NAGRADE V GOTOVINI , Z/l NOV OPRI DOBLJ ENE ČLANE ODRASLEGAJ DINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA P V GOTOVINI. i Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega 11 predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa s° tel ji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $l-°° J za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1‘5° 1 za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3-°° 1 za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3-5° 1 za člana, ki sc zavaruje za $2000.00 smrtnine, $i-°°J\ Delegati in deiegatinje prve mladinske ^ JSKJ de be' cla Us A L Št. skupine št.dr. Mesto in država 26 Pittsburgh, Pa. 66 Joliet, III. 1 1 Ely, Minn. 2 184 Ely, Minn. 3 124 La Salle, 111. 4 9!) Moon Run, Pa. 5 132 Euclid, O. 6 225 Milwaukee, Wis. 7 Nimajo delegata 8 31 Braddock, Pa. 9 13 Baggaley, Pa. 10 42 Pueblo, Colo. 11 159 Cornwall, Pa. 12 28 Kemmerer, Wyo. 13 54 Hibbing, Minn. 14 21 Denver, Colo. 15 '128 New Duluth, Minn. 1® 30 Chisholm, Minn. 17 207 McIntyre, I’a. 18 36 Concmaugh, Pa. 19 37 Cleveland, O. 20 40 Claridge, Pa. 21 88 Roundup, Mont. 22 44 Barberton, O. 23 45 Indianapolis, Ind. 21 229 Struthers, O. 25 77 Greensburg, Pa. 26 78 Salida, Colo. 27 120 Ely, Minn. 28 92 Rockdale, III. 20 116 Delmont, Pa. sf; »r • . . „ . _ Ime delegata(inje) Josephine Balkovec........ Marie Russ ............... Louis Tomsieh ............ Robert J. Champa -........ Mary Vcgrich ............. Robert Maček ............. Dorothy Grudene .......... Milan Peieh .............. Edward lludale .......... Frances Slak ............. Pauline Erjavec ........... Josephine Meze ........... Albin Krusich ............ Caroline Kern ............ Geraldine Marolt.......... “Raymond Speliar ......... Louis Ambrožič Jr......... Frank Camloh ............ Fred. Brezovec ............ Joseph Rudolf ............ W. G. Supancic............ Anna M. Banovetz.......... Frances Z igar ........... John Banich ............... Virginia Mikolich ......... E'sie Bregar .............. Mildred Gaber ............. Molly Korošec ............ Anna Shctina ............" Dorclhy Skerlj V AVSTRIJI je bila sprejeta postava, ki naj povrne Habsburški dinastiji gradove in druga posestva, ki jih je bila svoje-časno zaplenila republikanska vlada. To se splošno smatra aa nov korak v smeri povratka monarhije in Habsburžanov kot vladarjev v Avstrijo. Nadvojvoda Oto, ki živi v Bruslju v Belgiji, je izjavil, da je pripravljen zasesti prestol svojih dedov, če ga bo avstrijsko ljudstvo v to pozvalo. Vladarske ambicije ima tudi Wilhelm Wied, ki je bil leta .1.914 par mesecev kralj Albanije. Te dni je v Londonu v javnem govoru izjavil, da sc Albanci najfinejše ljudstvo pod soncem in da je pripravljen vrniti se na albanski, prestol, čc ga narod pokliče. Nemški kne-žič Wilhelm Wied, ki je iota 1914 le par mesecev sedel na albanskem prestolu, je začetkom % 4i\ rjiP svetovne vojne P°k”J : v Nemčijo. V A«* i ' kraljuje Ahmed Z°% „f \va da Albanci prav jf , W|; šajo kralja VVieda, ji ta 1914 pustil na ce^y no se je prestolčc^ jij, dobro ogrel. Vj ODMEVI IZ KRAJEV {ttf; fttf (Nadaljevanje S '' jjjt . . je bila za dobrih '° jJ j li!-od njega; po kak^1 (ji j v<*i pa mu je žena ušla- ^ j je bil mož nekak0,^ p • ^ odljuden. Konec J^, ’ I njena krvava tragy I k", lUr I dri fioi !50( 1?8 \ div ] tee car Mrs ( *0 I «tii 's H}(> to V skupini St. 15 .sta imela Raymond Špehar oil ilrašl'11 .1/ Duluth, Minn., in Malt Presheren od društva št. 109 Keewat*n> .jH [I število članov, namreč vsak po 11. Delegatstvo je dobil Itoy^V društva št. 128 potom žreba v navzočnosti glavnega tajnika, sKJ I ‘V l> pomožnega tajnika in sobrata Charlesa Merharja, predse«!®1 ; ske federacije JSKJ društev. . tj) ' ANTON ZUAšNlK. gla'nl ( m, laurg*1 3iaii vciaj J<# OD, Oft*®, Joliet’ hi!** ee»; |1 , J18J "O'l ■om'S cl*]j rik'j. 90 50 90 50 00 f B ENGLISH SECTION OF B ▼ Ojf 'cial 0r9dn ▼ of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS CURRENT THOUGHT Well Worthwhile i<# jiMr ;{) 1 illfc p , t(,js .^n hundred and eighty new juvenile members— durj s the story in a nutshell of the results obtained ng the campaign just ended. ' (Jriyar^*ng inauspiciously on February 14th, the junior du . gained momentum each day reaching its climax ^le month of June, when the largest number of new 0 ers Were enrolled. bers r,n§ ^e four and one-half months just passed mem-re„e(j • e engaged in an intensive drive never before par-met 111 the history of our SSCU. That our junior drive thos>Wl t success is not a startling bit of information to a^6 who were actively engaged; but to others, who took as a !e 0r ^ess superficial interest, the results obtained came Th tinct »"'Prise. prj2e° feature of the campaign unquestionably was the all ex° a ^ree triP rai^t0 Minnesota and return with reCe: Senses paid, which was offered to thirty-one candidates reSn ln8 tlie largest number of new enrollments in their f ctive groups. the f- °PP°rtunity to travel into the far northwest to attend othe/P jUven>le convention ever held by our Union or any ourn, 8°slav fraternal organization, evidently appealed to membership. * * * deles,e ITloney to be spent in financing the trips for the thirty o[r ‘already proved a good investment. beCa r 'has received publicity in various settlements classjfSeoi the novel convention drive idea, and were it to be mariv le<^ as regular advertisement, the cost would mount to Ano,, tlnies more than that which shall be spent from •pUst l to 4. retaj. ^/.t*lc Public S&CU conscious, and to keep the name bersh' ’n the public’s memory is the objective of our mem-just J*3-, ^7hat better means could be employed than that to th "dertaken, when the name of our Union was linked Convf UnPrecedented offer of attending the first juvenile •potion. i(jea e Pleasant feature of the whole miniature convention ranJs the source of funds with which to finance the ar-^eraTv^t” ^ur juvenile department fund is solvent by Hsjn al hundred per cent over that required by law, and by Nora slTlall part of this fund to widen the scope of the "ith act>vity, it means that the financial end will be met 11 ease. jHt]i0Crease in the adult department during the tenure of the spherr CamPaign is another encouraging factor in our 1) c.°f activity. ^r've"th18 eac^ the four and one-half months of the junior (S e number of new adults admitted onto our Organiza-§oes tx^eded the normal monthly increase. All of which itigi, l) prove that the “proof of the pudding is in the eat-‘he ju n other words, the advertising gained by means of ^visi0^en‘*e convention idea registered results in the adult Ceed°r,.L^ future we can anticipate new enrollments to ex-Catl)Paig^ norma^ increase enjoyed prior to the adult •r * * * if tlip^ear 1635 will be a banner one lor our Organization, first s' rerna'ning six months are as productive as the OurX' sU$peJ?P0rts fund was revived last January, after being ear, ed for a period of three years. Perhaps it is a little ancety to judge the effects of extending financial assist-How "Uc'1 lodges as are active in athletics. pVer< the sports fund has injected spirited life into athletj n§lish-conducted branches. Let us hope that the c Program will justify the expenditures. The • . * * * junior membership campaign has imbued into our ♦heir o a deeper sense of responsibility and concern for seuVrganization. Need for regular growth and expansion ey'dent for we must realize that the passing of one linto the great beyond must be replaced by youth , Ot] 8aP in the rank. eps wi 0ther lland we have so many proud and loya! mem" S\ h,1 !iv yashingtqn P. John-le*'e?” he asked the weeping woman who opened the door. “Yessah,” she replied between sobs. “I want to see the remains.” With a new sense of importance the dusky widow drew herself erect and answered proudly, “I’m de remains.” Backward Birds Little Dorothy had a canary at home, and one day she went out to tea with her mother. In the room was a case containing a pair of bright green little birds. Dorothy kept looking at jthem, and presently asked: “Mummie, what’s the mat-jter with those canaries? Aren’t !they ripe?” Never an End East Palestine, O.—The official closing date of the juvenile contest has passed. But that does not mean that everyone is to discontinue his or her efforts to procure new juvenile members. And the opportunity to obtain adult members must never be overlooked either. Often, after a contest of the sort sponsored by the SSCU and just ended, there is a noticeable slacking down of interest in the affairs of the organization that sponsored it. But this should not be the case, as such contests usually prove what can be done with a little effort. No, there is never an end to the task of procuring new members, be they adult or juve-nile. Joe Golicic, No. 41, SSCU. When completed the Golden Gate bridge in San Francisco will have the longest single channel span in the world— 4,200 feet—but at present the George Washington bridge over the Hudson holds that record with a span of 3,500 feet. Royal Gorge bridge, spanning the Arkansas river in Colorado, is the highest above water, be-|ing 1,050 feet above the surface, while the Viscus railroad bridge in the Peruviian Andes is located at the greatest altitude—15,000 feet above sea level. 0------------ BIG DISCOVERIES The department of plant breeding at Cornell university has developed an odorless cabbage. Seeds will be on the market in two years. An Italian scientist has discovered four “planetary masses” gravitating beyond Neptune. Fall born flies never live through the winter, says Dr. Claude Lillingston. Only the larvae and pupae w'hich develop into flies can endure the cold months. A new glacier, a new range of mountains, and an extension of the Hubbard glacier have been discovered in Yukon Territory by a Geographic Society explorer. In Group No. 15 Mall Presher»n of Lodge No. 101), Keevvatin, Minn, and Raymond Spehar of Lodge No. 128, New Duluth, Minn, were tied at II each. Charles Merhar, President of the Minnesota Federation of SSCU Lodges, was called to the Supreme Office for the purpose of throwing a coin. ‘ uprcme Ireasurer ( hunipa chose head lor Raymond Spehar and Supreme Secretary Zbasnik chose tail for Matt I’resheren. Head won and so did Raymond Spehar. ANTON ZBAŠNIK, Supreme Secretary. 0--------------------------- With the Pathfinders Over 40 Members Enrolled in June Gowanda, N. Y.—Once again we wish to remind you to be sure to attend the Third Annual Field Day Picnic sponsored by St. Joseph’s No. 89, and Pathfinders, No. 222, on Saturday and Sunday, July 20 and 21. We are very glad to hear that a large number of our Cleveland SSCU tiiends intend to pay us a visit. We extend to them a most hearty welcome and hope that their stay with Us will be a happy one. All our members are looking forward to renewing acquaintances or making new friends. We wish to call to the attention of Gowanda SSCU members to the correction of an error in last week’s Nova Doba. The special meeting for the above two Lodges will be held on Friday, Jul> 12, at 8 p. m. Lets have a large turnout of all members to complete final details on our program. Remember the success of the picnic depends upon you. A single girls’ and married girls’ popularity contest will be one of the things of interest at the picnic. Martin Vončina shall be in charge. Votes will be given for each purchase of refreshment tickets. Be sure to vote for your favorite. The standing of all candidates will be announced at the picnic at short intervals. Charles Sternisha Jr. assures us of plenty of sport activities with excellent prizes for all winners. Ernest Palcic Sr. and Martin Matekovich will see to it that there are plenty of liquid refreshments on hand, while Louise Bate hen will be the “chief” of the eats. Mr. Charles Sternisha Sr. will “dish” out the refreshment tickets; Joseph Zakaitys, prizes; Jim Golcar, bingo; Mary Vončina, the “potica” stand while chairman of other stands will be announced next week. Be sure to read over some of our other writers’ slants on the picnic, and don’t miss this affair. Due to illness of Louise Palcic kindly pay your mont hly assessments either at the meeting or at my home until further notice. For the benefit of all new members my home is at 46 Palmer St. During the month of June over forty applications for membership were sent to the home office at Ely, Minn. Our members should keep up the good spirit, and let’s see how many new members we can secure this month. Ernest Palcic Jr., No. 222, SSCU. --------------o-------------- Lodge No. 28 Holds Picnic Western Stars July 14 Kemmerer, Wyo.—At the special meeting of Lodge M. Danica, No. 28, SSCU, which was held July 2, it was decided that we hold a picnic on Sunday, July 14 at Peternel’s farm. Members are requested to attend this picnic and to bring along their friends and relatives. Invited to this picnic are members of other fraternal organization. Excellent entertainment shall be provided with a band furnishing music for dancing. The entertainment committee cordially invites all residents of this and; nearby settlements to attend asj it. is leaving no stone unturned) in its effort to serve the guests. Frank Krusich, Sec’y. Rock Springs, Wyo.—All members of Western Stars Lodge, No. 202, SSCU are requested to attend the meeting scheduled for July 17 at 7 p. m. Immediately after the meeting we will all go to a wiener roast.. Each member may invite one friend. Bring your own cups and spoons as coffee will be served. Members are to provide their own means of transportation. Come early for a good time will bs had by all. Fannie Jenko, Sec’y. Who Wouldn’t? “If you had the finest library in the world and fire broke 'out,” asks a librarian, “which ;twelve books would you save?” The twelve nearest the door. G. ff/s to Pyramid Attendance Frizes Cleveland, O.—Cherry Tree Choppers, who are known officially as members of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, embodied an attractive plan in the minutes of the June meeting with a view of increasing future attendances. For some unkr weather), attendance has^ dwindled at the last two regular sessions. And in order to get the members interested, the lodge will donate $1.00 to the member in attendance whose name is drawn from the list. The name of every member, present or not present, will be written on cards, and after the drawing is made, the $1.00 award will go to the fortunate member, provided he or she is present. However, ff the winner is an absentee, the $1.00 prize will not revert to the lodge treasury, but will be ner is an absentee, me tyl.UU prize will not revert to the lodge treasury, but will be added to the next month’s drawing; and should it so happen that the winner at the second meeting is an absentee, the town reason (it may be the Hi ------------------------------- $2.00 will be added to the third month’s drawing, making it a total of $3.00 to be awarded. The dollars will keep on pyramiding until a member present at one of the meetings receives the entire award. A social scheduled for the regular September meeting is being worked out. Ail members are urgently requested to dispose of thajr quota of tickets. All proceeds shall go into the lodge treasury. Our next meeting is scheduled for Friday, July 12, at the usual quarters, Room No. 1, [Slovene National Home (new building). A large crowd is an-• 1 icipated. J. Kardell, Vice Pres. With Joseph L. Champa and Little Stan fair. Seventeen lodges will parade to, the point. The Arrowheads will play a novel game with the Old timers, and everything will be one grand picnic. Dancing, lunch, beer and everything else will be had. So, don’t forget, July 14th as your day. . . IL Gregory Pruschek, Slovene artist from Cleveland, is also in the city on the program commemorating the founding of the National Home. He will paint pictures of Sandy Point and Ely while here, and will also exhibit many of his nationally known paintings at the National Home on Saturday of this week and Monday . . . He is a guest of Mr. Joseph Mavetz, at his cabin on White Iron Lake. And with the time just rapidly flying by, Little Stan is just as anxious as the many juveniles, awaiting for the big day to arrive. Yep August first . . . Ely. By the way, where did Joe Champa disappear to??? Little Stan looks all around to know avail . . . later that evening Little Stan spies him . . . and what is he doing??? SIGHTSEEING ! Stanley Pechaver, No. 2, SSCU. --------o------ Champicn Nail Swallower Championship aspirations of a 15-year-old Yugoslav schoolboy won him the desired crown, but the strange nature of the contest brought on disagreeable difficulties. Ninety-eight nails stowed away in his stomach established him as the champion nail swallower of his school, but they also caused violent pains and aches which led to their discovery when a doctor was summoned. So far, none of the other contestants for the championship have been located. --------o------ Going After It A young fellow named Goldstein got a job as conductor ori the Spring Street trolley line, which averages $9 to $10 a day in fares. After two trips, Goldstein turned in to the superintendent $19.85. The superintendent looked at Goldstein and said, “You are a wonder, Goldstein, how in the world did you do it?” “Boss, I’ll tell you,” said Goldstein, “business was bad on Spring Street, so I took the car up Broadway.” --------o------ Hum Is 'Well Known Professor: Name the five most common bugs. Student: June, tumble, lady, bed and hum. Fraternal 'Benefit Societies Address Delivered by Hon. William A. Sullivan, Insurance Commissioner, State of Washington, Before Washington State Fraternal Congress Seattle, Wash., May 20, 1935 Editor’s Note: The following treatise on fraternal benefit societies, while principally written for the benefit of such institutions organized in the state of Washington, is applicable to any and all fraternals of the United States. Of special importance is the author’s warning against “racketeer” organizations masquerading under the guise of fraternal benevolence. Mr. Chairman, members and guests of the Fraternal Congress. It is indeed a pleasure to be with you this evening and be privileged to say something about fraternal insurance. The modern institution of life insurance was pioneered by the spirit of fraternalism. Life insurance originally found its inception in the need for mankind to pool the issues of life and death. To combine their forces to resist and defend themselves against the vicissitudes of life. To find some certain and dependable method of reducing the burden that so frequently falls with such crushing force on the surviving members of a family when the breadwinner is taken by death. While death is the ultimate and inevitable goal of life, there still remains that uncertainty as to when the call will come. These facts instilled into the minds and hearts of men a sense of personal insufficienc/, and out of that feeling the idea of life insurance was born. In its earlier stages men of necessity groped their way. The spirit that actuated them was as dominant then as now, but the mechanics of their operations were necessarily crude and inadequate by virtue of there being no dependable charts to guide them safely m their course. , But through the years, and by adherence to the original spirit that brought it into being, the institution of modern life insurance has been do'M-oped to a point where it has become the most useful and dependable single factor in modern life. A bulwark of defense against the uncertainties inherent in our lives. To a great many people the subject of life insurance is filled with mystery. They assume that it is something that can be manipulated by man’s ingenuity and made to do any number of tricks at the behest of those who would have you believe they had discovered some method that could set aside and whipsaw the immutable laws of nature. Nothing is further from the truth. It is not within the province of man to control the laws of nature. That power lies beyond d above the ability of any man or group of men to control. What has brought confusion to so many minds with reference to the subject of life insurance is their tendency to evaluate it from a purely individual viewpoint. That is an error through which many have come to grief. The individual can only be considered in any sound plan of insurance as one of a number of units that enters into the equasion applicable to the whole number insured. No system of life underwriting can with any dependable degree of accuracy estimate the hazard involved in any one life disassociated from the life of the other members of the group. On the other hand, it is remarkable how close the sum total of the risk as represented by the whole number insured can be estimated. Safe and sound life insurance can only be secured by the strict adherence to two fundamental factors—the average duration of medically selected lives, and the average earning capacity of money safely invested. The question of those two factors constitutes the whole science of life underwriting. I am much gratified to note that most of the fraternal organizations operating in this state are adhering to this principle. It is self-evident that when any insurance organization assumes an obligation that the only sure way to be able to meet that obligation in full is to establish . a schedule of premium rates that will enable it to successfully carry that load to maturity. Underwriting experience of one hundred forty years gives us an accurate measuring rod to estimate not only the total amount of the risk assumed, but also indicates what proportion of that risk will mature year by year. There are a number of institutions representing themselves to be mutual fraternal societies that are more mute than mutual, and are in no wise fraternal either in spirit or purpose. This type of institution has caused my department deep concern. There has sprung up a horde of “fly-by-night” institutions in this state, posing as fraternal and benevolent societies that are no more or less than insurance rackets, organized and operated with but one end in view, and that is to line the pockets of a gang of racketeers with the money they fleece from their unsuspecting victims. It has been very difficult for the Washington Insurance Department as well as the departments of many other states, to separate the sheep from the goats, as it is almost impossible to so frame laws as to prevent their operation without at the same time very seriously handicapping the legitimate operations of truly fraternal organizations. We are putting this type of organization out of business just as rapidly as we have warrant and authority to do so. In the main, however, we are forced to depend largely on educating the people of the state as to what constitutes safe and sound insurance, and the means to be employed to establish that fact. The department has repeatedly offered its good offices to everyone requesting information relative to insurance matters of any nature. Our staff is made up of men selected for their knowledge and experience in the various branches of insurance. We have unlimited sources of dependable information not available ordinarily to the individual citizen. Naturally we cannot see and talk to everyone who buys or contemplates buying insurance, but will gladly furnish anyone making inquiry as full and complete information about any matter pertaining to insurance as lies within our power. This service is always yours for the asking. The state directly benefits from fraternal benefit societies because of the charitable, benevolent and relief work carried on in the maintenance of homes for the aged, orphans’ homes, hospitals and tuberculosis san-atoriums and because of the application of measures of direct relief to the members by the very numerous lodges of the societies. Fraternal benefit societies are performing services so necessary to the public welfare and so numerous and important as to make the '■■ocie-ties partners with the state in matters of charity and of benevolence; thus relieving the znnvoT, SSCU Colorado Sunshine Holds Picnic July 14 Denver, Colo.—I read the contributing ar^ with great interest, although I am sorry to sa)* I have not been as active as I should be in ordet let our Eastern members know how we are gressing. However, I hope to do so in the 'lane JSK pi lo u ker va We decided at the last meeting of our Cd01^ >a ri lfats Ely, Minn.—Joe Champa, lot of you know him, and little Stan, nobody knows him, got together one brilliant sunny rainy day last week, and poured over dif-" ferent scenic routes in this wilderness country, and wondered just what route the juveniles who are coming to the convention this August would like best. We first went to Lake Vermilion . . . there Aronson, of the Aronson boat livery showed us a time table . . . the boat leaves Tower, old pioneer city at 1:30 p. m. . . . the lake is calm and peaceful when it isn’t stormy and rough Heh Heh. We pass many cabins along the lake-shore . . . mail is delivered to many summer residents living there. We go on and reach Sody’s place where we stop off . . . then whisked away again to Arrowhead Point . . . Idlewilde Hotel, beauty spots on Vermillion . . . then to Moccasin point, named after the old tribe of Indians, and onward to the Indian reservation where they do their dance for us. You will enjoy this . .. Swimming along the sky blue water of Lake Vermilion, we reach Trout Lake. We have our lunch there and enjoy the scenery . . . perhaps even a little swim won’t do us any harm. We leave Trout lake and come back to Tower . . . where our motorcade of cars picks us up and we whisk back to Ely. We see the rock crushing plant . . . then turn on a side road leading to Grant McMahan boulevard . . a beautiful drive around Shaga-wa lake. Coming to 26 location crossing then to Silver Rapids resort where Mr. and Mrs. Frank Jenko take care of you all . . . and serve delicious refreshments. Spending sometime there you will be whisked back to Ely where the boy scouts under the direction of Walter Snyder are performing their minstrel show. You will like this . . . and just when things are getting real interesting Little Stan will sign off and will tell you more about the entertainment prepared for you in next week’s Nova Doba. “Aren’t I mean?” In the meantime Ivan Tau-zell, general chairman in charge of the National Home commemoration picnic and all the committees, are rounding up a complete program for the day of festivity July 14th. In last week’s Nova Doba it was announced as July 21st, but that was Little Stan’s error. The date is July 14th at the Sandy Point picnic grounds. All you range people will find the day well spent if you attend this af- financial load of the American taxpayer. That principle is as valid today as it was fifty years ago and it will be as valid fifty years hence. Fraternal societies can be of great assistance in driving these racketeer organizations from the field by disseminating correct information as to what constitutes safe and sound insurance among their members. There is really no excuse in this day and time for anyone to be misled or long in doubt as to any matter pertaining to insurance. Independent and unprejudiced information can be obtained from any number of sources. The department has no personal interest in any company, society or insurance organizations of any kind or character. Nor has it any personal interest in any management or agent of any insurance institution. Therefore, its opinions and decisions can be given untainted by any personal prejudice for or against anyone or anything connected with thfc matter. We are here to serve the people of this state by rendering fair and impartial decisions in mattei's coming within our jurisdiction, and we arj giving our best efforts in an endeavor to conscientiously discharge the duties required of us. Fraternal benefit societies provide for widows and orphans, help to maintain the morale of the nation, they cheer the unfortunate, distressed, sick and hungry. They uphold the family, the unit of society and very foundation of the American social structure. They prevent Communism and Socialism. They teach respect for law and order. They train men and women to carry on our representative form of self-government. They extend respect for religion and bring to completion the principles of fraternalism and the brotherhood of man. There were 47 fraternal organizations operating in this state at the close of 1934. These societies had 68,795 policies in force aggregating $79,360,-222.43 in insurance. They collected in premiums in the state during the year $2,078,993.11 and paid out in approved claims $1,459,606.57. These 47 institutions have combined assets of $686,860,314.25 and liabilities under their standards of computation of $200,179,-050.51, leaving a balance on the credit side of the ledger of $486,681,213.74. The record also discloses that in the state of Washington the percentage of lapsation in fraternal insurance was much smaller than in the greater majority of legal reserve companies. This report indicates a very healthy condition in fraternal circles, which should not be disturbed or impaired by tTiese renegade institutions that flaunt the banner of benevolence at their masthead and secrete the skull and crossbones below decks. What is it that actuates us to secure life insurance protection? It is the response to that inborn sense of duty we owe to those whose welfare has been placed in our keeping. Take that sentiment out of the minds and hearts of men and women and the whole institution of life insurance would vanish in thin air. This sentiment that prompts one to seek protection is too fine a thing to be played upon and preyed upon by Sunshine Lodge to hold a picnic on July 14 at Smole’s farm. All of our members will do everything possible to make this picnic one of our greatest sucesses. On the program are scheduled plenty of games, races, sports and other entertainment. Dancing will start in the afternoon and last as long as the guests remain. Therefore, all of you who have not been able to attend our previous picnics, please attend this one, for we can assure you that in the line of out- J« door entertainment we be equalled. Admission is* The picnic, as mentioned3^ will take place Sunday: 14, at Smole’s farm, wb'cl 12 miles north of Denver. We extend a cordial i”'1 tion to members and friend8 all lodges in the neigld,or|j' vicinity. We anticipate pleasure of seeing y<)U Sunday, and until then smiling with Colorado shine. F- fS Lodge No. 201,^1 lesei tej ^ ti Wiie naj e P [cl i »nji P le diču Springdale, Pa.—How often have you been confronted with the task of obedience or disobedience, as you drive along the highways, to the warning signs strategically posted to warn you of impending disaster ahead. Where cautions should be observed, signs to that effect are seen; at other dangerous spots, markers bearing the “drive at your own risk” warning may be conspicuously noted. To the careful driver these messages are an aid to greater safety. Such markers are appreciated and their warnings adhered too. But there are the less careful, who will disregard the safety rules to speed on, all wrapped up in their “Life is a Gamble” philosophy. Obey the Laws While traversing the path of life with the protection of the South Slavonic Catholic Union, you are certain to become acquainted with various “safety rules” advanced for your protection. Just as the driver is the possessor of an autoist’s Code Book to guide him to greater safety, the journeyman in life has his by-law book with all the essential “Do’s and Don’ts”; and just as the driver is warned at hazardous points by informant markers, so is the journeyman informed by his secretary of the important precautions. The careful driver is learned on the contents of the Code Book and pays heed to the roadside those who under the guise of benevolence and fraternalism ingratiate themselves into the confidence of their victims. Nothing is more despicable than this, and no penalty too severe can be imposed upon those who indulge in such nefarious practices. Life insurance is not only a sacred duty on the part of those who buy it, but a sacred trust imposed upon those who administer its affairs. A trust infinitely more compelling than any other assumed in our modern life. It assumes to perform a service for the individual after he has passed on and is no longer present to defend the rights of those in whose interest the insurance was taken. This is why our statute books are filled with laws seeking to throw the mantle of protection over the widow and the orphan A and to see to it that the covenant entered into in good faith i fei]a in life is not bi’oken after death. It is for these laudable purposes that insurance laws are enacted and departments of insurance are created to administer them, and with prejudice toward none, and in fairness to all, I will endeavor as your insurance commissioner to fully discharge the duties imposed upon me and shall continue in the future as I have in the past to protect the policyholders in our great state of Washington. Drive at Your Own Risk admonitory; likewise, the ei.io N H V Bar ;s0 ■ iave, ved< s< ful journeyman is inform1 the scope of the by-laws a8j attentive to the more -ft^n hazards pointed out by the5, tary. The two pursuing a ^ course are not “driving $ .> own risk,” but are protec’ the laws set forth for the'1 ticular case, while the g®1" stakes it all on 7 or It. Why Risk Suspension One of the most frequel11 risky violations by the is, no doubt, their fail^ meet their monthly obMfl| toward the Organization’ places!their secretary in il , Pol; peculiar and none too Bto position. Should he or she^ good their oversight or 11 (for which there is no al1 ty), or should the viol®*;0, suspended as provided 1 Section 500, page 181, 0 by-laws. 'he above violation is n° J fined to a ’few lodges, ^ past articles have revealed are particular instances rious sections where suc ^ lators may be found, should become acquaints the fact that assessments ^ be met on or before the * . each and every month; 1,0f two, seven or more days < Place yourself in the seci® , position, who MUST i'elll|fl j?.i assessments to the su P* treasurer so as to reach n j fore the end of the mo^ ’ you will readily see the P|1 ment you place him in neglect to observe YOU1 TY. Where conditions ^ and ONLY upon the Pel request of the member i,lV > the assessment may be ^ the local treasury. This to protect the member for some unavoidable rea> , unable to meet the P , vhen due. It naturally j the amount is returned first opportune moment- ^ case of a member being £ fajP ly employed, and who “ meet his obligation, the ^ sion and the risk it Jl\. il* should be looked upon . same light as the fine ^ on the speed violator ( driver who meets misfo^11 1 a hazardous point where ( caution “drive at risk” exists. All these made for your protecti0^ protection and that of the < Dont drive at y°u^ risk, and in case of an & j you will be justly recomP Frank J. * Sec’y No. 228, S’ ' Cause for Alarn* •„ I “So your father is il*> () it is nothing contagious- . “Gee! so do T. The says dad is suffering fi-oTT1 work.” istvj ta »lila ff nil1 PflVi 'ini * »i, C elj( vrš bali He te 0i tll( )i{ Ipt b, e; Je k \ J k & j' tii] 'in ut S;t arti( say‘tJ orde! ire fut«! lane a - Pittsburgh, Pa. jjgj/j rustva sv. Jožefa, št. e Pf° ud,?®’ da se P°lnošte-ker 26 na^e P°Hetne se' jc . Qv ° na dnevnem redu r Zvnif zadev, katere je - * v korist društva.— * Pozdravom, Alič, tajnik. dec n- Ba^erton, O. tej 1 J nam je prinesel r°ce dneve, zato vsa-Inp ^ vleče v hladne .Zat0 je ‘u,ii ta DikJi primeren za Prire“ n! °v v prosti naravi. . nen.ia je tudi naš tu-Pevski zbor “Javornik,” leti)0 ' da Poredi svoj aiču * ^knik v prijaznem elj0 Poharjevi farmi v la ta , ,lu^a popoldne. so prijazno vab-arb ~0venci in Slovenke j 5. °na in okolice, vsi, lave petja in dobre Vede) slučaju, da bi kdo se )Za ^°karjevo farmo,” ftsi v P*knik vršil, naj se va “n‘lrl3ertonu v dvorani tam j“0m°vina” na 14. cenila n° d°bil natančna po-evski pozdrav! Andrew Blazich. o'vg« Cleveland, O Nu tGm Hrvatom v Cle-•itii ’os- s*?Venskih društev .jjgo^T^je ; ^ezne rojake in ro-‘ ^ (]a te naselbine in iz V3j p0setijo ta naš pik-,K)do dobrodošli a*, i^i’be] 'S ? dobro postrežbo U t)r')r ^ravljalni odbor. _ Pa zPi1S^nP domača, vstop-isf , ° nizka, namreč po ^ Ženi! n;o®ke in po 15 cen- h!'iul‘ja i'ri ukirni ’ a Potem skupno Jtor n-,lU^vi odpotujemo bulavo rlka’ ki se bo vr‘ ta! 0tl°sni m°vega jubile-u svoj f’n° lahko vsi, da df'1' Ireij. f8*'11’ ^om *n c*a j^'ih ,)* Za naše seje iska-H >a»- Torej, » „c-1Ja ob polu e«e olor>' )a cai is f*1 d ab<>' :y> J‘ i;hic er. I inf iend5 hl)or>! ite )U k« S« )Tl0le' .sst' he c) s a" fre^ lie a ^ at ‘f eM ieirP ga1” lov ieiit» !il< li^ m i i ihe 7 . m autl ,lat°' fot of1 K noti l)«1 ) led s i" ucb led " ;s if lil not Cl’t- 1 en1’1 P1'* 0 nth-* uk pei' n v«1 ,-li o' pa) fob d 1)1 g‘ai!1 f&i'5 s"1, i W imP( o( i rtu e 3 lir ' a\VS jo*1’ e “°1 5ui'1 acc'c iP«"! i-o^ JU* (12:30) popoldne se snidemo pri Jugoslovanskem narodnem domu! Člane našega društva obenem opomnim, da imamo prav tisti dan našo redno mesečno sejo in sicer ob 4. uri popoldne. Mi smo sicer želeli prestaviti našo sejo na kako drugo nedeljo, pa ni prostora; da bi jo prestavili na kak delavnik, pa tudi ne gre, ker nekateri člani delajo ponoči. Torej, bratje in sestre, ne pozabite, da se vrši naša redna mesečna seja v nedeljo 14. julija ob 4. uri popoldne, in udeležite se je kar mogoče polnoštevilno. Bratski pozdrav!— Za društvo št. 2 JSKJ: Louis Perushek, tajnik. ako ni-velike udeležbe na seji, se ne more nadaljevati z zadevo. Dalje opozarjam člane, da točno in pravočasno plačajo svoje mesečne asesmente; za tiste, ki tega ne bodo storili, bo treba upoštevati tozadevne točke pravil. Še enkrat: ne pozabite priti na sejo 14. julija. Društveni odbor se vam za polnoštevilno udeležbo že naprej zahvaljuje. Za društvo št. 15 JSKJ: Joseph Merhar, tajnik. totli; Gowanda, N. Y. Društvo sv. Jožefa, št. 89 J. S. K. J. in društvo Pathfinders, št. 222 JSKJ priredita svoj skupni letni piknik v dneh 20. in 21. julija na Shmetovi farmi na Broadwayu. Odbor, ki je bil v to svrho izvoljen, je pridno na delu, da bo za vse dobro preskrbljeno: za lačne, za žejne in za plesaželjne. Na programu bodo tudi različne igre in kontesti, tako, da bo vsak udeleženec tega piknika nečesa deležen. Pričakujemo mnogo po-setnikov iz raznih krajev, posebno pa še iz Clevelanda. U-pam, da se tem posetnikom pridružijo tudi sobrat urednik in vsi Gorenjci, kateri so doma iz kamniške okolice, da si bodo ogledali našo prijazno Gowando. Na člane obeh tukajšnjih društev JSKJ apeliram, da vsi po svojih močeh pomagajo, da bo ta letni piknik v vseh ozirih uspešen. Tudi druga društva v naselbini so vabljena, da poselijo naš piknik; ob sličnih pri-leditvah drugih društev bomo skušali naklonjenost povrniti. Vse posetnike bomo skušali po najboljši moči postreči in za vse bo dovolj zabave. Torej, na svidenje 20. in 21. julija! — Bratski pozdrav! Anton Remas. Indianapolis, Ind. Vabilo na piknik! — Vsem članom in članicam društva sv. Jožefa, št. 45 JSKJ, in vsem ostalim rojakom in rojakinjam v tem mestu naznanjam, da se bo v nedeljo 21. julija vršil naš letni piknik. Vsi so prijazno vabljeni, da posetijo ta piknik in vsem zagotavljamo dobro postrežbo. Piknik se bo vršil na West 10th in Big Eagle. Na svidenje torej na pikniku 21 julija! — Za društvo št. 45 JSKJ: Anton Ule, tajnik. Vs, m f Za Gowanda, N. Y. Članom in članicam društva sv. Jožefa, št. 89 JSKJ naznanjam, da se bo naša redna mesečna seja vršila v torek 23. ju-3ja ob osmi uri zvečer. To vsled tega, ker se bo na tretjo nedeljo v mesecu vršil naš veliki skupni piknik. Vsak član naj skrbi, da bo imel asesment plačan na seji 23. julija ali pa še prej, da mi ne bo treba 24. ju-ija okrog letati za aseamentom. Kakor je bilo že poročano, priredi naše društvo skupno z društvom št. 222 velik piknik 20. in 21. julija. Piknik se bo vršil na Šmilovi farmi na Broadwayu. Program tega piknika bo zelo obširen, tako, da se ne bo treba nikomur dolgočasiti. Poskrbljeno bo tudi za najboljšo postrežbo. Piknik se bo začel v soboto okrog 8. ure zvečer in se bo končal v nedeljo pozno ponoči. Da se bo članstvo JSKJ društev tega piknika polnoštevilno udeležilo, to računamo z gotovostjo. Upamo tudi, da nas v obilnem številu poseti lanstvo drugih društev v tej naselbini in okolici. Ob sličnih prireditvah drugih društev bomo skušali naklonjenost povrniti. V harmoničnem delu bo napredek za vse. — Za društvo št. 89 JSKJ: Martin Matekovich, i’i Kemmerer, Wyo. Na izvanredni seji društva Marija Danica, št. 28 JSKJ, ki se je vršila 2. julija, je bilo sklenjeno, da priredimo v nedeljo 14. julija društveni piknik na Peternelovi farmi. Člani in članice društva so prošeni, da se polnoštevilno udeležijo teg piknika in da pripeljejo s seboj svoje sinove in hčere, prijatelje in prijateljice. Vabljeni so tudi člani sosednih bratskih društev in vsi rojaki in rojakinje tega okrožja, da nas pc seti jo na tem pikniku. Za vsakovrstna okrepčila bo v polni meri skrbi jeno in igrala nam bo slovenska godba na pihala. Veselični odbor prijazno vabi vse prijatelje dobre zabave in dobre postrežbe in se bo potrudil, da po najboljši možnosti zadovolji vse. Torej, na svidenje v nedeljo 14 julija na Peternelovi farmi! — Za društvo št. 28 JSKJ: Frank Krusich, tajnik. Pueblo, Colo. Vse člane in članice društva sv. Petra in Pavla, št. 15 JSKJ poživljam, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vi-šila v nedeljo 14. julija in se bo pričela ob 1.30 popoldne. Za rešiti bo več važnih zadev. Predsednik Peter Culig ima za sporočiti važno in dobro stvai glede federacijske seje. Gre se za velepomembno stvar, toda, Milwaukee, Wis. Člane društva “Združeni Slovani,” št. 225 JSKJ, ki niso bili na seji 16. junija, obveščam, da je bilo na omenjeni seji sklenjeno, da društvo NE BO priredilo piknika v juliju, kakor je bilo sklenjeno na seji meseca maja. Mesto piknika bo pa po društveni: seji 21. julija prirejeno za člane nekoliko zabave. O tem b®m še poročala prihodnji teden. Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da vsak član vzame 6 tiketov, katere lahko zase obdrži ali pa jih proda. Dohodki so namenjeni društveni blagajni. Eden pa bo s tem srečen, ker bo dobil 32 kosov kuhinjske posode. Člane še enkrat opozarjam, da piknika v juliju ne bo, pač pa po seji 21. julija nekoliko zabave za člane. Pri tej priliki naj omenim da nas je tu obiskal znani rojak Joseph Kunčič, gostilničar iz Clevelanda, s katerim sva leta 1930 skupaj potovala na obisk v stari kraj. Upam, da se proti koncu meseca tu medpotoma malo oglasi tudi sobrat urednik, ko bo potoval na polletno sejo gl. odbora v Minnesoto. (Mhm, da bi se zopet zavozil proti Chicagu, mesto proti Du-luthu! Mogoče na povratku. Takrat bo pot iz Milwaukee proti Chicagu pravilna in po paragrafih. Op. ured.) Pozdrav! Pauline Vogrich, tajnica društva št. 225 JSKJ. Gowanda, N. Y. Junija smo imeli v splošnem precej hladne dneve, zdaj pa nas je začel greti gorki julij On nas po navadi spravi k potoku, k jezeru ali pa v senco pod kakšno košato drevo. Tukajšnji dve društvi JSKJ, namreč Pathfinder, št. 222, in sv. Jožefa, št. 89, priredita skupni piknik pod košatimi jablanami na farmi Franka Šinila. Ta piknik se bo vršil v soboto 20. julija zvečer in v nedeljo 21. julija popoldne. Prostor piknika je v vseh ozirih primeren in pripraven za sezonske zabave. Tam je velik plesni 0-der, na katerem bo igral izvrsten orkester. Bara je velika in zasenčena od jablan; prijazni “birtje” bodo tam gostom postregli s hladno pijačo. Za lačne bo tudi postrežba na razpolago. Na zasenčenih klopeh pod jablanami se bodo pa lahko komodno odpočivali vsi tisti, ki se bodo na en ali drugi način utrudili. Pod vrtom je pripravljen velik park za žo-ganje. Tam bo igral mladinski Pathfinders “soft ball team” z enake vrste mladinskim St. Joes teamom. Različne igre in zabave bodo tudi za odrasle. Vsi Slovenci in Slovenke iz naše naselbine pa tudi iz oddaljenih krajev so prijazno vabljeni, da nas posetijo na našem velikem pikniku 20. in 21. julija. Kot že omenjeno, bo piknik na farmi Franka Šmila na Broadwayu, druga farma na desni glavne ceste. Na svidenje! Martin Vončina mlajši. Pittsburgh, Pa. Tem potom prijazno vabim člane in članice društva sv. Jožefa, št. 12 JSKJ, da se v obilnem številu udeležijo prihodnje polletne seje, ki se bo vršila v nedeljo 14. julija. Seja se bo vršila v, Slovenskem domu na 57. cesti in se bo pričela ob dveh popoldne. Na dnevnem redu seje bodo važne zadeve, katere bo treba pravilno rešiti. Pomniti je treba, da sam društveni odbor ne more in tudi ne sme samovoljno delati važnih zaključkov za društvo. Društveni odbor je takorekoč le nekako orodje društva, ki vrši to, kar zahtevajo pravila in kar sklene članstvo z večino. Kar večina članstva zaključi in od-glasuje, to navadno ' dobro drži. Torej bratje in sestre, dolžnost moja in vseh ostalih društvenih uradnikov, pa tudi dolžnost vseh društvenih sobratov in sosester je, da kooperiramo in da vsi složno delujemo za korist in napredek našega društva in naše dične J. S. K. Jed-note. Star pregovor pravi: “Kjer ni sloge, ni napredka in finančne ($) ni moči; in posestvo v takem stanu več za pravo rabe ni!” Še enkrat, sobratje in sose-stre, ki imate še kaj srca in ljubezni do vašega društva št. 12 JSKJ, pridite gotovo na polletno sejo V nedeljo1 14. julija popoldne. Pokažimo vsi, da smo živi med živimi in da lahko pokažemo tudi rekord v polnoštevilnem posečanju sej! — Bratski pozdrav vsem zavednim članom in članicam društva sv. Jožefa, št. 12 J. S. K. Jednote! Frank Kroshel, zapisnikar. 20. junija mladi rojak Kukar iz Gilberta, ki je bil v Elyju na obisku, in elyški rojak Oresko-vich. Oba avtomobila sta močno razbita, omenjena rojaka pa sta k sreči dobila le male praske. Po dolgo trajajačem deževnem in hladnem vremenu so končno le nastopili tudi tukaj gorki poletni dnevi, ki vabijo v prosto naravo. Matija Pogorelc. sti, ali pa naj si sam dobi namestnika. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 31 JSKJ: Martin Hudale, tajnik. Ely, Minn. Vsi člani društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ so vabljeni, da se v nedeljo 14. junija ob eni uri popoldne zberejo pri Jugoslovanskem narodnem domu, da bomo z drugimi društvi vred odkorakali na Sandy Point. Tam se bo vršila proslava dvajsetletnice J. N. Doma. Dne 14 julija se bo vršila tudi naša redna mesečna seja, in ker se bo pričela ob 7. uri zvečer, sem gotov, da se bo iste lahko mnogo članov udeležilo. Vsak član naj pomni, da ga lahko zadene “nagrada za udele-žitev,” poleg tega pa bo preživel par ur v družbi svojih sobratov. Kampanja za pridobivanje novih članov v mladinski oddelek je bila zelo uspešna. Naše društvo je v tem času vpisalo 34 novih mladinskih članov, nedvomno pa so jih mnoga druga društva vpisala še večje število. Seveda, vsi ne moremo biti prvi. Morda jih v kakšni bodoči kampanji vpišemo več kot 34. Ena izmed zadev, ki pride na vrsto na naši prihodnji seji, je vprašanje, če potrebujemo novo zastavo. Stara je že močno oguljena in raztrgana in je videti, kakor bi bila šla skozi svetovno vojno. Moje osebno mnenje je, da bi morali imeti novo pred mladinsko konvencijo, ko bomo po taktu domače godbe in v družbi drugih tukajšnjih društev JSKJ korakali na Sandy Point. Torej, člani naj pridejo kar mogoče polnoštevilno na prihodnjo sejo in povedo svoje mnenje. Ne pozabijo naj tudi na nagrado za udeležitev. Prepričan sem, da sobrat Frank Nosen bo gotovo na prihodnji seji, ker 011 je bil tako srečen, da je dobil nagrado na zadnji seji. Na,svidenje! — Za društvo št. 1 JSKJ: Frank Tomsich Jr., tajnik. Johnstown, Pa. Članom in članicam društva sv. Cirila in Metoda, št. 16 J. S. K. J. naznanjam, da naša redna seja, ki bi se imela vršiti v nedeljo 21. julija, se bo vršila en dan prej, to je v SOBOTO 20. julija ob 8. uri zvečer. Seja je prestavljena zaradi skupnega slovenskega piknika, da se bo vsak član omenjenega piknika lahko udeležil. Prosim vse člane in članice, da to upoštevajo, da nihče ne bo imel kaj slabega reči proti temu. Rad bi videl, da člani, ki imajo kaj proti društvu št. 16 JSKJ, pustijo to doma, ker veselica je prirejena, da se razveselimo in pozabimo naše tež-koče za tisti dan. Tisti, ki ne more drugače škodovati društvu št. 16 JSKJ in Jednoti, kakor da napada društvene člane, naj pomni, da z istim se bo ravnalo po pravilih. To bo v škodo njemu samemu; ako društvo izgubi enega slabega člana, ni na škodi ampak na koristi. Priporočljivo je, da kadar pridemo skupaj, da nastopamo kot bratje in pomagamo drug drugemu po naših močeh. Pri tej priliki naj se zahvalim vsem, ki so nas obiskali na veselici dne 4. julija. Hvala tudi našemu sobratu Franku Gabrenji iz Clevelanda, O., ki nam je dal toliko podatkov kako težko je bilo nekoč prepričati rojake o potrebi in koristi podpornih organizacij in kako težko delo so imeli ustanovitelji društev in jednot. K sklepu še enkrat poživljam vse člane in članice društva sv. Cirila in Metoda, št. 16 JSKJ, da se udeležijo prihodnje seje 20. julija zvečer. Na omenjeni seji bomo med drugim ukrepali tudi o 35-letnici ustanovitve našega društva. — Za društvo št. 16 JSKJ: John Brunskole, predsednik. S pota. V Elyju, Minnesota, zdaj kar mrgoli ljudstva od raznih ;trani. Nekateri prinašajo s seboj kar v nahrbtnikih svoje reči, ko gredo v prosto naravo ob jezerih. Veseli vzkliki se slišijo pri kuhanju buje in razne druge zabave je v izobilju Slovenska društva tu na Elyju se navdušeno pripravljajo na proslavo dvajsetletnice Jugoslovanskega 'narodnega doma, ki se bo vršila v nedeljo 14. julija. Dne 14. julija bo 25 let, odkar se je v hiši rojaka Terana ustanovila Slovenska Čitalnica in iz tega začetka se je pozneje razvil J. N. Dom, ki je ponos elyške naselbine. Zal, da pri tej proslavi ne bo navzoč bivši glavni tajnik JSKJ Joseph Pishler, ki je mnogo deloval za to narodno ustanovo. Vse prehitro ga je zakrila minnesotska gruda. V Jugoslovanskem narodnem domu dandanes zborujejo vsa tukajšnja slovenska društva. Za to proslavo se bo na Sandy Pointu vršil velik piknik vseh društev. Istočasno bo tudi v Jugoslovanskem narodnem domu razstava slik našega umetnika H. G. Peruška, ki je pred nedavnim prišel semkaj iz Clevelanda. Lahke poškodbe v avtomobilski koliziji sta dobila tu dne Braddock, Pa. Naj še enkrat opozorim članstvo društva sv. Alojzija, št. 31 JSKJ na piknik, ki smo ga imeli 2. junija. Sklenjeno je bilo z ozirom na piknik, da vsak član in članica našega društva plača 25 centov kot vstopnino na piknik, brez ozira na to, če se je piknika udeležil ali ne. Tisti, ki so se udeležili piknika, so bili deležni svojega po zaključku društva, tisti pa, ki se niso udeležili, morajo omenjeno vsoto vseeno plačati. Ni treba misliti, da se bo pozabilo. Dne 21. julija se bo vršila redna društvena seja in na o-menjeni seji bo več važnih zadev za rešiti. Posebno bomo morali določiti in ukreniti vse potrebno zaradi seje Zveze JSKJ društev, ki se bo tu vršila četrto nedeljo v septembru, in glede piknika, ki bo prirejen isto nedeljo. Določiti bo treba, kje se bo seja vršila, na prostoru piknika ali kje drugje ; ako bi se seja vršila na prostoru piknika, bi bilo manj sitnosti in manj stroškov. Člani so vsled tega prošeni, da se v kar mogoče velikem številu u-deležijo seje 21. julija, da se o vsem tem pogovorimo in ukrenemo tako, da bo v naj večje zadovoljstvo vsem. člani nadzornega odbora so prošeni, da se udeležijo revizije knjig v soboto 20 julija ob 3. uri popoldne. Ako kateri nadzornikov ne bi mogel priti, naj me pravočasno obve- Conemaugh, Pa. V naznanje članstvu društva sv. Alojzija, št. 36 JSKJ.—Na seji 16. junija smo vsestransko razpravljali, kako bi izboljšali finančni položaj društva. Članstvo je v zvezi s tem sprejelo več zaključkov, izmed katerih so nekateri zelo važni in je pravilno in potrebno, da se vsak član seznani z njimi. V mojem zadnjem dopisu sem pozival članstvo, da se seje 16. junija udeleži v velikem številu, vendar udeležba ni bila taka, kakor bi morala biti. člani in članice, ki niso bili na seji navzoči, naj vzamejo na znanje sledeče: Na redni mesečni seji društva št. 36 JSKJ, ki se je vršila 16. junija 1935, je bil pravilno stavljen, podpiran in sprejet predlog, da vsak član in vsaka članica našega društva plača ?1.50 naklade v pokritje društvenega dolga pri Jednoti. \sak ima priliko to vsoto poravnati do 25. decembra 1935. Lahko pa tudi plačuje po 25 centov na mesec, ali, kakor pač želi. Verjetno je, da bo plačevanje te naklade za nekatere člane zelo težavno, toda drugega izhoda ni. Zato je nesmiselno se razburjati. Jaz upam, da bomo s pomočjo te naklade popolnoma izbrisali dolg, ki ga ima društvo pri Jednoti. Zgodilo pa se je, da sem naletel na člana, ki se je jezil zaradi te naklade in mi je rekel, da bo društvo pustil. Jaz pripomnim k temu le, da član, ki se tako izraža, je zelo “cheap sport.” Društvo sv. Alojzija, št. 36 JSKJ ni imelo do leta 1934 nikoli nobene društvene naklade. Vse stroške se je pokrivalo iz dohodkov pri bari. S 1. januarjem 1934 pa se je baro odcepilo in se iz teh dohodkov plačujejo stroški za dvorano, kakor davki, voda, elektrika, premog, zavarovalnina, popravki itd. Radi tega koraka smo bili primorani leta 1934 uvesti naklado po 15 centov na člana, za pokritje plač društvenih u-radnikov in za pokritje drugili stroškov, ki so v zvezi z društvenim poslovanjem. To je bila prva naklada, ki jo je moralo članstvo našega društva plačevati. V mesecu januarju 1935 je imelo naše društvo šest smrtnih slučajev. S tem so stroški narasli in treba je bilo k prvotni nakladi' naložiti še izredno naklado 35 centov na člana in sicer samo za mesec januar. V mesecih februar, marc, april, maj in junij 1935 je znašala društvena naklada le po 15 centov na člana. Vsled društvenega sklepa z dne 16. junija pa mora vsak član in članica našega društva plačati mesečno poleg 15 centov običajne naklade še nadaljnih 25 centov mesečno, za pokritje našega dolg;, pri Jednoti. Naklada v skupnem znesku $1.50 na člana ali članico mora biti plačana do 25. dc-cembra 1935; lahko se plača vse skupaj in naenkrat, lahko pa se plačuje po 25 centov mesečno. Člani naj dobro premislijo, da jih je mnogo, ki so že po 20 ali 25 let člani tega društva in do lanskega in letošnjega leta še nikoli niso plačevali društvenih naklad. Precejšno število je oddaljenih članov, ki so so morda le po enkrat v letu udeležili društvene seje in so le takrat dali kaj skupiti pri bari, od katere je dobivalo društvo dohodke za pokrivanje svojih stroškov. Društvo kot tako potem celo leto ni imelo nikakih dohodkov od njih. Vzdrževanje dvorane in pokrivanje društvenih stroškov je bilo v glavnem le od članov, ki so od časa do časa pustili kakšen kvo-der pri bari. To naj vsak pomisli, in če je kaj možaka in športa v njem, ne bo niti mislil na to, da bi zaradi te naklade društvo pustil. Tem potom naznanjam tudi članom in članicam, da vsak član ali članica našega društva, ki se ni udeležil ali udeležila društvene veselice dne 4. julija, ača 25 centov v društveno blagajno. Torej, bratje in sestre, bodimo res to, za kar se označamo, bodimo obenem dobri športi, stopimo skupaj in delajmo složno, pa vas lahko zagotovim, da bc položaj društva 1. januarja 1936 vse drugačen in lepši kakor je sedaj. Bratski pozdrav! - Za društvo sv. Alojzija, št. 36 JSKJ: Joseph Turk, tajnik. Cleveland, O. Nekoliko pojasnila članom društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ. — Mnogi člani me letos kritizirajo, ker morajo prevečkrat obiskovati bolnike. Nekateri se kar popolnoma odpovedo, da ne bodo obiskovali. Drugi pravijo, da kako j i h imam rad, ker jih tolikokrat pošiljam obiskavat bolnike. Tretji pravijo, da jih imam na piki. Četrti se pritožujejo, da jih pošiljam predaleč na obiske. Peti menijo, da pod prejšnjimi tajniki so prišli le na vsakih šest mesecev enkrat na vrsto za obiskovanje, ali pa še bolj poredko. Šesti mi pravijo, da naj ne pošiljam na obiske njihovih sinov, češ da bodo društvo pustili. Sedme vrste kritiki se pritožujejo, da ne bi smel vedno nje pošiljati na obiskovanje, češ, saj je društvo veliko. Prvim odgovarjam, da če oni nečejo izpolnovati pravil, ja; jih pa bom. Pravila zahtevajo, da mora biti bolni član obiskan štirikrat na teden. Kritiki naj prečita j o pravila in posebno točko 407, potem pa naj kritizirajo. Kaj bi rekli kritiki, če bi bili bolni in bi jim bila bolniška podpora ustavljena zaradi tega, ker ne bi imeli dovolj bolniških obiskov? Potem bi bil seveda društveni tajnik kritiziran, ker ni poslal obiskovalcev, kakor določajo pravila. Kdo bi moral . v takem slučaju plačati bolni-(Dalje na 8. strani) ;S L'JK'BllflOAinm Knut Ilamsun: BLAGOSLOV ZEMLJE PROBLEMI PRISELJENCA II j (Prevedel Rudolf Kresal) (Nadaljevanje) Prišla je pomlad. Obdelal je svojo majhno njivo in vsadil krompir. Zdaj je imel več živine. Vsaka koza mu je vrgla dvojčke. Zdaj je bilo vsega sedem koz, velikih in majhnih. Z roč v bodočnost je povečal svoj hlev in tudi tam vdelal nekaj šip. Postalo je svetleje, dnevilo se je v vsakem pogledu. Nekega dne je prišla pomoč. Dolgo je tavala zgoraj v rebri sem. in tja, preden si je upala blizu. Zvečerilo se je že, ko se je približala, a prišla je vendarle — veliko dekle, bujno in krepko, z rjavimi očmi, z močnimi dobrimi rokami, z vrečo iz telečje kožo na hrbtu in v laponski obutvi, dasiravno ni bila nikaka Laponka. Bila je pač že malo priletna, vljudno rečeno, blizu trideset let. Kaj neki bi so bala? Pozdravila .je, a je hitro dostavila: Le čez hribe moram, pa sem ubrala to pot. — Tako, je dejal mož. Ni je dobro razumel. Govorila je nerazločno iti poleg tega je obraz obračala v stran. — Da, je rekla. In to je zelo dolga pot. — Da, je odgovoril on. Ali hočeš čez hribe? — Da. — Kaj boš tam? — Tam so moji ljudje. — Tako, svoje ljudi imaš tam? Kako ti je ime? — Inger. In kako tebi? — Izak? — Tako, Izak. Ali tu prebivaš? — Da, tu prebivam in mi je tako, kakor vidiš. — Ni slabo, jc pohvalila. 1 Izak jo postal v mišljenju cel mož, zato je takoj sklepal, da jo je najbrže kdo poslal, da je prišla kar naravnost od doma in noče naprej. Morda je slišala, da mu nedostaja ženske pomoči. Pridi in odpočij se! je dejal. Stopila sta v kočo, jedla od njene popotnice in pila mleka njegovih koz. Nato sta pila kavo, ki jo je bila prinesla s seboj v mehurju. Dobro in udobno jima je bilo pri kavi preden sta šla k počitku. Ponoči Izak ni mogel zaspati, prevzelo ga je poželenje po njej in jo je dobil. Zjutraj ni odšla in naslednjega dne tudi ne. Izkazala se je koristno, molzla je koze in drgnila lesene posode z drobnim peskom ter jih očistila. Nikoli več ni odšla. Inger je bilo ime njej, Izak njemu. Tako se je pričelo za samotnega moža drugačno življenje. Samo to je bilo, da je govorila njegova žena nerazločno in da je zaradi zajčje ustnice obračala obraz zmerom v stran. Pa to ni bilo nič takega, da bi se pritoževal. Brez teh spačenih ust bi najbrže nikoli ne bila prišla k njemu. Zajčja ustnica je bila njegova sreča. In on,-ali je bil on brez hibe? Lak z rjavkastordečo polno brado in čekatim telesom, podoben strahotnemu mlinskemu duhu, ko da bi ga gledal skozi šipo, ki pači. In kdo drugi je hodil s takim izrazom v obrazu? Imel je na sebi nekaj razbojniškega. Bilo je, kakor da bi vsak hip lahko pobesnel. Mnogo je že pomenilo, da ni Inger ušla. Ni ušla.*če je bil a doma in se je vrnil, je bila Inger pri koči, obe sta bili eno, koča in ona. Zdaj je moral skrbeti še za enega človeka, toda izplačalo se je. Bil je lahko dalj časa odsoten, gibal se je lahko. Tukaj je bila reka, prijazna reka, ki je bila poleg svoje prijazne vnanjosti tudi globoka in hitrega toka; prav za prav pa ta reka nikakor ni bila neznatna, prihajati je morala iz kakega velikega jezera zgoraj v hribih. Izak si je priskrbel priprave za ribolov in je to jezero poiskal. Kadar je prišel potem domov, je prinesel nenavadno veliko postrvi in gorskih lososov. Inger ga je sprejela z velikim občudovanjem, bila je vsa prevzeta, sklepala roki in vzkliknila: Za ves svet! Ona je pač opazila, kako je bil razveseljen in ponosen zaradi njene hvale in je rekla še več prijaznih besed: da kaj takega še nikoli ni videla in da nikakor ne more razumeti, kako je mogel to napraviti. Tudi sicer je bila Inger zanj blagoslov, čeprav ni imela posebno lepega obraza in ni bila kdo ve kako pametna, je imela vendarle nekje pri svojih ljudeh dve ovci z jagnjetom in te je šla ir kat. Od vsega, kar je bilo zdaj mogoče privesti v kočo, je bilo to najpotrebnejše. Ovci z volno in jagnjeti, četvero živih živali. Število repov se je povečalo kar na veliko. Razen tega je prinesla Inger še svoje obleke in drugih stvari, ki so bile njene. Zrcalo, trak z nekaterimi lepimi steklenimi biseri, greben za volno in kolovrat. No če bo tako naprej delala, bo kmalu vse polno od tal do stropa in za vse bi bila koča premajhna. Izak je bil seveda zelo ganjen pri pogledu na vsa ta zemska bogastva; toda ker je bil po naravi redkobeseden, mu je bilo težko, da bi se o tem izpovedal, šel je pred hišo, se ozrl po vremenu in se nato spet vrnil. Nedvomno je bil zelo srečen in v sebi je bolj in bolj čutil neki vroč nagon, nagnjenje ali ljubezen ali kakorkoli naj bi se že temu reklo. Ni bilo treba toliko, preveč si prinesla, je dejal. — Saj ni samo to, sa j imam še več. In strica imam, Siverta, brata moje matere. Ali si že čul o njem? — Ne. — Bogat mož je, okrajni blagajnik je pri občini. t Ljubezen zmede modreca. Izak je hotel biti po svoje ljubezniv in je storil preveč. Kaj sem hotel reči, je začel. Tebi ni treba obrezovati krompirja. Sam ga bom obrezal zvečer, ko pridem domov. Po teh besedah je vzel sekiro in šel v gzod. Slišala je, kako so v gozdu padala drevesa. Ni bilo daleč in po hreščanju je spoznala, da podira velika debla. Potem, ko je nekaj časa poslušala, je šla ven in obrezala krompir. Ljubezen zmodri bebca. Zvečer je privlekel na vrvi veliko bruno. Ah, ta robati, dobrodušni Izak, z brunom je delal toliko hrupa, kolikor ga je le mogel; hrkal je,in pokašljeval, da bi prišla ona ven in bi se mu ne malo čudila. In res, ko se mu je približala, je vzkliknila: Menda si prismojen! Saj si vendar človek! je dejala. Izak ni ničesar odgovoril. Še pomislil ni na to; da bi’ bil zastran takega-le debla hujši kot človek, ni da bi govoril. — In čemu ti bo deblo? je vprašala. — Ah, tega še sam ne vem, je važno odvrnil. A zdajci je zapazil, da je krompir že obrezan, in Inger je s tem pokazala, da je skoro prav tako pametna kakor on. To pa ni bilo po njegovem. Zato je od debla odvezal vrv in šel. Ali spet greš? je vprašala. — Da, je odgovoril užaljeno. Vrnil se je z drugim deblom. Ni puhal, ni1 delal hrupa, temveč ga jc le kot vol potegnil h koči in ga pustil na tleh. V teku poletja je privlekel pred kočo še veliko debel. (Dalje prihodnjič) Vprašanje: Dobil sem svoj “prvi papir” dne G. julija 1928. Ali pomenja to, da ne smem vložiti prošnje za “drugi papir” kasneje kot dne 6. julija j.1935, t. j. sedem let kasneje? j Znam za nekoga, ki je vložil prošnjo za “drugi papir” nekoliko dni pred zapadlostjo “prvega papirja” in rekli so mu, da ne velja, marveč da more začeti vse znova in dobiti nov ‘ prvi papir.” Odgovor:- “Prvi papir” (Declaration of Intention) velja sedem let. Ali morate si zapomniti, da, ko vložite predhodno prošnjo na tiskovini Form A-2214, to še ne pomenja, da ste “vložili prošnjo za naturalizacijo.” Ona prva prošnja služi le za to, da daste nekatere in- i formacije, na podlagi katerih bo naturalizacij ski urad preiskal, da-li ste pravilno' prišli in da-li je vse v redu. Šele, ko je naturalizacij ski urad vse preiskal, vas povabijo, da pridete s pričami. Ko so izprašali vas in priče in ko ste prestali državljanski izpit, tedaj se vam dovoli, da podpišete resnično prošnjo za naturalizacijo. Tedaj pa velja rok, da “prvi papir” ne sme biti starejši od 7 let. Ker pa med vložitvijo prve predhodne prošnje in končno prošnjo ob dnevu izpita mine precej časa, je umestno, da se ne vleži prva prošnja tik pred zapadlostjo “prvega papirja.” V svojem slučaju pošljite tiskovino Form A-2214 takoj s “prvim papirjem,” dvema slikama in Money Ordrom za S2.50. Priložite tudi pismo, v katerem opozorite naturalizacij -skega uradnika (District Director of Naturalization), da bo “prvi papir” kmalu zapadel. Ako je le mogoče, se bo uradnik pobrigal, da vso stvar pospeši. Vprašanje: Ako ženska, ki je naturalizirana ameriška državljanka, se poroči v starem kraju z inozemcem, ali ga more dovesti sem brez težkoč? Odgovor: Mož ameriške državljanke more priti izven kvote le, ako se je poroka izvršila pred dnem 1. julija 1932. Ako jc bila poroka kasneje, je mož upravičen le do prednosti v kvoti. Poleg tega je treba dokazati konzulu, da mož po svojem prihodu bo v stanu vzdrževati samega sebe in ne bo padel na breme javnega dobrodelstva. To pomenja, da mora mož imeti znatna lastna sredstva ali da ima žena precej prihrankov in zagotovljen dohodek. Vprašanje: Ali so kake omejitve glede pravice inozemca, da si spremeni ime, ko dobi ameriško državljanstvo? Ali je predpisana kaka pristojbina za to? Ako se ženska, ki je naturalizirana ameriška državljanka, poroči, sme ona dobiti novo državljansko spričevalo z moževim imenom? Odgovor: Po zakonu sme sodišče po svoji diskreciji in vsle ! prošnje kandidata za državljanstvo odrediti, da se ime spremeni. V splošnem naturalizacij ska sodišča nimajo nikakega ugovora, da se spremenijo tujejezična imena, ki jih je težko izgovarjati v angleščini. Ni ni-kake pristojbine za to. Žena, ki je naturalizirana državljanka, sme po svoji poroki dobiti nevo državljansko spričevalo z novim imenom, ako predloži svoj poročni list. Pristojbina za to je $5.00.—flis. -----------------o------- PREDSODKI PROTI INOZEMCEM Pred skupno sejo odborov za imigracijo in naturalizacijo o-beh zbornic kongresa je prišel komisar za imigracijo in naturalizacijo, Colonel D. W. Mac-Cormack, ki je ostro govoril o predsodkih proti inozemcem in pripisal iste napačnim informa-cijam glede števila inozemcev v tej deželi. Podal je statistične podatke v izpodbijanje trditve, češ, da je mnogo milijonov inozemcev, ki so tuk tj nezakonito. Komisar MacCormack je deloma izjavil: Imamo danes v tej deželi pro-ii-inozemsko gib,anje, ki posred no ali neposredno prizadeva tretjino našega prebivalstva — kajti po ena oseba izmed vsake trojice je ali tujerodna ali pa rojena od tujerodcev. Osnovno mi smo pravičen in strpen narod. Zato mora biti kak razlog za ta predsodek. Jaz sem prepričan, da razlog tiči v tem, da so se nekateri prizadeli opisati tujercdce kot nevaren element proti naši obliki vlade, proti našemu zaslužku in proti našemu življenjskemu standardu. To pa ne bi bilo mogoče trditi, ne da bi se pokazalo, da imamo inozemcev v taki koliii-ni, da tvorijo zares nevarnost v tem pogledu. Da se pa pokaže resnost inozemskega problema, se je začelo pretiravati število inozemcev v tej deželi, zlasti število onih, ki so prišli nezakonito. Številke, tolikokrat navedene, sc fantastično pretirane. Nikakega dokaza ni za temi pretiranimi podatki. Ne le da se no oslanjajo na uradnih podatkih, marveč se naravnost protivijo uradnim podatkom ljudskega štetja, imigracijske službe in uradnim izjavam delovnega de-partmenta. Nihče ne more, biti nezmotljiv, kar se tiče cenitve o številu inozemcev, ki so nezakonito v tej deželi. Ako bi se moglo našteti jih, bi se jih deportiralo. Spodnji podatki počivajo na informacijah sBureau-a of Census, imigracijskega urada in na številu inozemskih mornarjev, ki prihajajo v newyorsko pristanišče in odhajajo iz njega. Komisar ne obsoja nikake c-sebe ali časopisa za netočne informacije, ali sumi, da krive informacije prihajajo iz enega in istega vira. in so bile razširjene med kongresnike in časopise. On izpodbija glavne netočnosti. 1. Inozemsko prebivalstvo Zedinjenih držav ni 20,000,000, niti ne samo 6,000,000, kakor se po največ trdi, marveč približno 4.992.000. Pribijmo poldrugi milijon izmed teh ima prvi papir, direktno ali potom staršev. 2. Trditev, da je tukaj 3,500,-000 do 10,000,000 inozemcev, ki so prišli nezakonito, je fantastično pretiranje. Najboljše cenitve o številu inozemcev, ki si; prišli nezakonito in so podvrženi deportaciji, je manj kot 100,-000, in ceni sc, da'število onih, ki so prišli nezakonito kadarsi-bodi oziroma ki ne morejo po tolikih letih dokazati svoj legalni prihod, znaša 400,000. 3. Število mornarjev, ki dezertirajo, stalno pojema, pa ni res, da njih število, kot nekateri (trdijo, znaša 250,000 na leto, marveč povprečno število dezer c ij ni nikdar presegalo povprečnih 21,481 na leto in tekom zadnjih štirih let je znašalo 1580 na leto. 4. Ni res, da en milijon inozemskih mornarjev prihaja sem vsako leto, marveč približno 250.000. Mesto da bi jih bilo pol milijona, ki zapuščajo ladje, da ostanejo tukaj, statistike za leto 1934 dokazujejo, da je število mornarjev, ki so prišli, manj one, ki so odšli, znašalo le 250. Komisar MacCormack je izjavil. da se je dolgo obotavljal izpodbijati take pretirane navedbe, ali da se sedaj čuti obveznim to storiti, ker ni prav razširiti v teh težkih časih napačne informacije v svrho vzpodbujanja predsodkov in nestrpnosti.—FIjIS- V osrčje tega gorovja vodi ozka steza do pastirske koče nekega Murzabekova, ki šteje 140 let. Njegov spomin je svež,, popolnoma jasno govori o dogodkih, ki so se odigravali pred sto in več leti. Čisti zrak, čista gorska voda in kozje mleko so mu ohranili pljuča in srce. Danes je že desetkrat “stari o-če.” Toda MurzabekoV ni nobena izjema. V sosednji vasi živi starica z imenom Hulajeva-Al-tinova, ki je videla 143 pomladi. Mož ji je umrl s 110. letom, najstarejši sin šteje 90, najmlajši 60 let. V vasi Karnisi pri Tiflisu šteje neki Ar temi j Lagiašvili 150 let, njegov prijatelj Hapar Hint 154; v vasi Gali živi 1301etni Kecba, ki ima 71 potomcev, sinov, vnukov, pravnukov in prapravnukov. In Sogmu Bobi ja iz Džirhve šteje 126 let, Baraj Etneva iz Inu-koja 141 itd. Ruska znanost beleži te rekorde kot nekaj vsakdanjega. Opozarja na Mečnikova in njemu znane primere izredne dolgoživosti. Današnji Močnikov, moskovski biofizik Lazarev je sploh mnenja, da meja normalnega človeškega življenja ni ob koncu prvega stoletja, temveč cb koncu drugega, nekako pri letu 180 — tako dolgo se namreč upirajo človeški živčni centri in se ne porabijo. Ali bo človeštvo v splošnem živelo nekoč do 180 let? Ta možnost teoretično ni izključena. Hapar Hint in njegovi tovariši so ji prav blizu. In zakaj bi ne veljalo to pod ugodnimi življenjskimi okoliščinami tudi za druge zemljane? Vsi otroci članov J. S. K. Jednote bi morali spadati v mladin ski oddelek iste organizacije! blizu slovenske cerkve PrJ v IM štoru za igranje žoge. piknik jc prirejen od P° oseb. Toliko v naznaRl« kom, da bodo vedeli, da dan vršita v Presto dvdj ka. Enega priredi naše ' L vo št. 4 JSKJ v pomw veni blagajni, drugi Pa rejen v privatno korist. , Jq , Vse člane JSKJ, vse,, ^ drugih bratskih drn-^.L ostale Slovence in Sl®a J)J|| tem okrožju prijazno J jr-.« da posetijo naš piknik ' i I j o 14. julija popoldne, na okrepčila in sploh za' ,\e| strežbo bo v polni meri P a dr ljenc. Torej, na pKj pikniku pri Slovenski d'° joto Presto, Pa., v nedeljo , |lija lija! — Za društvo št. :, t John Demshar^ Prv bo r% pod prejšnjim tajnikom so prišli na vrsto za obiskovanje le na vsakih šest mesecev ali še beli poredko, priporočam, da prečita jo tozadevne določbe pravil. Knjige kažejo, da leta 1928 sta zadostovala samo dva bolniška obiskovalca na mesec. Po sedanjih pravilih pa jih mora' biti 9 aii 10, tako da je bolnik obiskan do 20krat na mesec. Iz tega bo vsakemu razvidno, koliko obiskovalcev je treba za toliko obiskov, in zakaj pridejo posamezniki bolj pogosto na vrsto. Tisti, ki se pritožujejo, da pridejo prepogosto na vrsto, ker je društvo veliko, naj pomnijo, da v okrožju od 31. ceste od Hamiltona do Superiorja pa do 105 Lake Shore Blvd. biva '180 dobrostoječih članov. Med temi člani je vedno 15 do 20 bolnikov. V tem okrožju je meseca junija obiskovalo 69 članov. Iz tega vsak lahko preračuna če res prepogosto obiskuje. K sklepu priporočam, da vsak elan, ki. dobi obvestilno kartico za obiskovanje, da se pozivu odzove in bolnika obisku j e. Društvo je med letom sklenilo, da ne bo nobenemu več oprostilo, če bo svojo dolžnost zanemaril, ampak bo vsak, ki bo pozvan za obiskovanje, pa tega ne bo storil, moral plačati en dolar v društveno blagajno. To je /pravilen sklep, ker nekateri člani preveč zanemarjajo svoje dolžnosti. Pri društvu bi morah biti vsi enaki. — Z bratskim pozdravom, Joseph Rudolf, tajnik društva št. 37 JSKJ. izšel je I. zvezek pesmi pod naslovom ‘11 ŽIVLJENJI II ŽIVLJENJ* zložil Ivan ZufPaI1 DOPISI urednik “Glasila K* CENA LIČNO VEZANE $1.50 S POŠTNINO Naroča se pri; IVANI) ZUPAN11 493 E. 120th Sl. Cleveland' toru ■tli a. ‘h! lio »iiši Dežela stoletnikov Pred kratkim je veljala Bolgarska in sploh Balkan kot dežela največjega števila prastarih ljudi. Ta rekord pa' poseka, kakor poročajo ruski raziskovalci, Severni Kavkaz, kjer so starci 140, 150 let nekaj običajnega. (Nadaljevanje s 7. strani) ško podporo? Seveda društvo iz • svoje" bla&ajiid! In kaj bi člani storili s tajnikom, ali bi mu dali zlato kolajno? Ne, ampak obtožili bi ga, da zanemarja svoje delo! Drugi, ki pravijo, kako jih imam rad, ker jih tolikokrat pošiljam na cbsikovanje bolnikov, naj pomnijo, da imam vso čiane enako rad. In če vidijo, da točka glede bolniškega obiskovanja, kakor je sedaj v pravilih, ni pravilna, naj se spomnijo, da bo drugo leto konvencija, pa naj priporočajo na seji ali pa v glasilu, da se dotično točko vrže iz pravil, ker da ni v korist članov in Jednote, če se bolnike tako pogosto obiskuje. Tajnik ni delal sedanjih pravil. Delala in sprejela jih je konvencija. Zakaj niso kritizirali takrat, ko so pravila dobili? Tajnik za to odklanja vsako kritiko. Kdor hoče kritizirati, naj kritizira tiste, ki so pravila delali. Tudi zame ni zabava in šport, če moram vsak teden pisati 20 kart za bolniške obiskovalce. Tistim, ki pravijo, da jih imam na piki in da morajo zato tako pogosto obiskovati bolnike, povem, da jaz nimam nikogar na piki, ampak da jaz pošiljam obiskovalce bo abecednem redu. Kdor ne verjame, naj pride k meni, pa mu to dokažem. Oni, ki se pritožujejo, da jih pošiljam na obiskovanje predaleč, naj pomnijo, da naši člani niso vsi na eni cesti, ampak so raztreseni po vsem mestu. Mnogo jih je raztresenih tudi po drugih mestih države Ohio, nekateri so celo v Pennsylvaniji, v New Yorku in starem kraju. Tja seveda ne pošiljam obiskovalcev. Na pritožbe tistih, ki pravijo, da njihovih sinov naj ne pošiljam na obiskovanja, češ, da bodo društvo pustili, ne vem kaj narediti. Naj pridejo s takimi pritožbami na sejo ali pa naj se obrnejo na glavni urad; glavni odbor ima večjo moč, kakor pa društveni tajnik. Tistim, ki se pritožujejo, da Center, Pa. Na zadnji seji društva št. 33 JSKJ je bilo sklenjeno, da se priredi piknik v korist društvene blagajne na dan 28. julija. Za prostor piknika je določen Center Beach. Mislim, da bo dosti zabave za vsakega, ki bo posetil naš j piknik. Na razpolago bo tudi lepo kopališče in, če se kateri ne I bo mogel dovolj ohladiti v sonci, bo lahko skočil v vodo. Za grla ' hladiti bomo pa imeli ječmenov sok in še kaj boljšega. Vstopnina na piknik bo prosta. Igral bo Novakov orkester iz; Universala. ' • . Vsi člani JSKJ in vsi člani drugih bratskih društev ter vsi posamezni rojaki in rojakinje tega okrožja so prijazno vabljeni, da posetijo naš piknik. Vsi bodo dobrodošli in vse bomo skušali kar najbolje postreči. Na ta naš piknik bi povabil tudi našega urednika, pa on se bo takrat hladil pod brezami c,b minnesotskih jezerih; želim mu prijetnega oddiha. Vsi rojaki in rojakinje iz primerne bližine pa so vabljeni, da poselijo naš piknik v nedeljo 28. julija. Na svidenje! — Za društvo št. 33 JSKJ: Anton Eržen, predsednik. STEFAN KRIŽE, rojen.., v vaei Lipovec, fara Sein -len,iškem. Zadnjikrat sen ^ i e. njem 25, oktobra 1920 ^ le|j( je. nahajal na naslovu ^ 105 Vi- Grand Ave., Pul“ f t • Ako bi mi kateri ro-*a^0]»^ dati o Kori omenjenem ^ ^ ncsljive dokaze, kje je. ° pji ie ša Siv ali mrtev, sel ljen plačati $10.00 nog?®0 ^ Jercnh Stiske!, 205-B*11 iskovin do najveejc društv in pos izdeluje lično mosfert2* i j venska unijska Ameriška Donio^ 6117 ST. CI-AlR CLEVELAND,« h siari Federal, Pa. Društvo sv. Barbare, št. 4 JSKJ, priredi svoj letni piknik v nedeljo 14. julija. Kakor jc navada vsako leto, sc bo piknik vršil tik Slovenske dvorane v Presto, Pa., na prostorih L. Klemenčiča. Ta prostor je tukaja-nim Slovencem pa tudi drugim narodom dobro znan. Piknik bo prirejen, v korist društvene blagajne. Istega dne se bo vršil še en drug piknik v Presto, in sicer «H| in Al;o ste namenjeni to poleO^ ^.,.1 na obisk ali za stalno, je sUrai01 ^ pilote po vozni red parnik°v ‘° \ silila za potovanje. Vi v/ CENE ZA POŠILJANJE Za $ 2.7 5 100 Din|Za 't ,5'jO i Za 5.IB 200 l)in|Za iS'3.0 i Zu 0.75 400 Din Za *I'jO ,( Za 11.85 COo Din Za iVo* S ,. Za 23.60 1,000 Din Za ",|)0 Ufo Za 47.00 2,000 Din Za 1,1 , ker se cene cesto menjanj cene podvržene spremembi £ jj^ Pošiljamo tudi v dolarjih. NOTARSKI P°St'| f* ^ Ako rabite pooblastilo, ^ kako drugo notarsko listino nadaljna pojasnila. LEO ZAKRAJ^ GENEBAI, TRAVEL » . :102 East 72nd St.. ' (HAS NAROlj; NAJSTAREJŠI SLOVENSKI V AMEB«41 . i . n 6l°V je najbolj razžirjen ^ list v Ameriki; dona^jjjJ nje svetovne novosti- d. izvirna poročila iz fj vine; mnogo Sale romanov najboljših P Pošljite in pričeli sa bomo P ; Vsa pisma naslovlte A GLAS NARv 21« W. 18th St., New J ------------------- J VAŽNO ZA VSAK0GA KADAR pošiljate denar v stavi krmj: KADAR ste namenjeni v stavi kr«j; KADAR želite koita iz stnreirs kraja; KADAR rabite luajto pooblastilo ali kako ir.-javo za slavi kraj so obrnite na nas. KARTE prodajamo za vse boljSe parnike po najnižji ceni in seveda tudi z« vse izlete. Potniki 80 z našim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke ».zvršujcino tožno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za $ 2.75 100 Din Za $ 9.85 100 Lir Za 5.25 200 Din Za 18.25 200 Lir Za 7.30 300 Din Za 44.40 500 Lir Za 11.75 500 Din Za 88.20 1,000 Lir Za 23.50 1,000 Din Za 176.00 2.000 Lir Za 47.00 2,000 Din Za 263.00 3,000 Lir Navedene cene so podvržene premembi, kaUor jo kur?.. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih. V Vašem lastnem interesu je, da pišite nnra, predno so drugje poi;lužite, za cena in pojasnila. Slovenie Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) 216 West 18 St. New Xork. N.