Današnja številka obsegaflO strani" ?ft*ja v.r?k petek ob 12. uri dopoldn«. l/red-tiišt-o in upravuištvo j? v gosposki ulici št. 6, drugo dvorišče. List stane za celo lefo . . . . i K z a manj premožne 3 , v jvfemčijo .... 5 , posamezne številke 8 t IGglasi po dogovoru. Štev. 24. V Gorici, 14. junija 1912. Leto III. Nova poročila k evharističnemu kon- Zanimanje zanj raste neizmerno. Priprave so velikanske. Kardinal Nagi na Dunaju je k prazniku sv. R. T. spet izdal posebno pastirsko pismo, kjer opozarja na pomen kongresa. V Rimu se je vstanovil na vabilo avstrijsko - ogrskega poslanika pri sv. Stolici poseben odbor, obstoječ iz najodličnejših članov plemstva in drugih stanov, ki bo skrbel za udeležbo pri kongresu na Dunaju. V Milanu razvija tamošnji odbor veliko delavnost; kakor kaže, bo udeležba posebno iz zgornje Italije kar naravnost zgledna za vse. Ravno isto velja za Bavarsko, od koder pridejo h kongresu tudi vsi tamošnji škofje. In tako grč ribanje za evharistični kongres vedno dalje iu vedno višje. Procesija. Najslovesneiša točka pri kongresu bo slavnostna procesija z Najsvetejšim v nedeljo 15. septembra. Procesijo bo vodil odposlanec in zastopnik papeža kardinal van Rossum, ki bo nosil Najsvetejše. Sprevod se bo pomikal iz stolne cerkve sv. Stefana skozi ulico Wollzeile na Ring, od tu na desno naprej do zunanjega vhoda na cesarski dvor. Poseben odbor skrbi, da bodo ulice, po katerih bo šla procesija, dostojno okrašene, kakor zahteva to veli- j čanstvo Kralja nebes in zemlje. Pri procesiji bodo smeli biti samo moški. Ženske nobene; ravno tako ne otroci. Za ženske se pripravijo prostori in posebni odri kraj onih ulic, po katerih sc bo sprevod pomikal. Procesija bo velikanska. Ze sedaj računajo z vso gotovostjo, da bo pri njej okoli 100.000 udeležencev. A jih bo gotovo več. Vsak. ki se bo hotel udeležiti procesije. dobi poseben, umetniško izdelan znak, ki bo stal eno krono. Kdor si pa kupi pristopnico po K 10.— ali K 6.—. dobi znak zastonj. Radi večjega reda bodo dovoljevali udeležbo pri procesiji samo skupinam ali oddelkom. Posamezniki, ki bodo hoteli biti pri sprevodu, se bodo morali prijaviti ln \ pridružiti eni ali drugi skupini. Glede vspo-reda različnih skupin pri procesiji se je določilo že sedaj, da otvorijo procesijo dunajska moška društva. Njim bodo sledile skupine iz različnih župnij na Dunaju. Dunaj je torej na čelu cele procesije. Za Dunajem pridejo posamezne kronovine v Avstriji in sicer v abecednem redu. Ako bodo posamezne kronovine obstojale iz več skupin, tedaj se te razvrstijo po abecednem redu krajev, s katerimi so vezane. Za avstrijskimi kronovinami pridejo skupine iz Ogrske, Bosne, potem skupine iz drugih držav, te zopet v abecednem redu. Nato pride glavna skupina cele procesije, čiie središče bo tvorilo Najsvetejše. Tu bodo razvrščene skupine duhovnikov, opatov m prelatov, škofov m kartiinalov. Tu bode tudi cesar z nadvojvodi in dvorom. ministri, najvišje plemstvo, najvišii državni uradniki, najvišji častniki kot zastopniki armade itd. Procesijo zaključi spet Dunaj s svo-iimi velikimi društvenimi organizacijami Vsaka skupina, ki se pro.cps.iie vdele/1 prinese seboj tablo, ki se bo nosila na dro-gu: na tabli bo zapisano ime skupine in kraj. od koder prihaia. Zastave se lahko prinesejo k nrocesiii v velikem števil"1 radi potovanja na Dunai pa moraio b*ti drogi tako napravljeni, da se dajo na ve' kosov razložiti. Kar se obleke tiče. ne daia osrednii odbor nobenih posebnih določil. Vendar priporoča za udeležbo pri nrocesiii boli temne obleke, nred vsem na n«rodno nošo! Vsaka skunina dobi na Dunaiu svoie voditelie in reditelje, ki ii bodo v vsaki reči šli na roko. Mi udeleženci iz eoriške škofije bomo tvorili — kakor se dozdai zdi naibrže dve skupini: v eni bodo Slovenci, v drnci Ttnliiani oz. Furlani; obe skitnini bi nastopili v procesiji pri kronovini Goriške-Ora-diščanske. Toliko srlede procesije. Razvidno ie. da zahteva ureditev nrocesiie neizmernega dela. Zato moraio biti na Dunaiu nriiav-liene vse skupine že do 15. julija. kar je ntiino potrebno tudi radi stanovanj. In tako snet »»a delo! Nai se iavi vsak kedor 1e more. Čč. #?. duhovniki so na-nrošeni. da razlagajo vernikom zonet in zopet neizmerni pomen evharističnem kongresa iu da nabirajo člane za udeležbo. Čas za priglasitev je še do 20. junija. Potem naj se odboru v Gorici nemudoma dopošliejo nabiralne pole. da vso stvar uredi. Čim preje, tem bolje, posebno z ozirom na bivanje na Dunaju. In zato na delo vsi: duhovniki, izobraženci sploh, možje, mladeniči! Na delo, saj je to delo posvečeno proslavi Kristusovi v sv. R. T.! Vojna med Italijo in Turčijo. Zadnje čase se je nekaj pisalo o miru. l uršlrn zbornica ic pa i I. t. m. sklenila, da pod nobenim pogojeni ne sklene miru. Lahi pa zopet nočejo odjenjati. dokler ni cela Tripolitaniia njihova. O bojih v Tripolitaniii je došlo zopet dvoje poročil. Južno od mesta Tripolis leži oaza Zanzur. ki so jo Turki utrdili. To oazo so v soboto S. t. m. Lahi no vročem boju vzeli. Zanimivo pa jc, kako različna 'so poročila o tem boju. Laško poročilo z dne 10, t. m. pravi: V soboto zjutraj je 14 laških pehotnih bataljonov z eno kavalerijsko brigado prodiralo proti oazi Zanzur. da zasedejo višine. ki oazo obvladuieio. Ob pol 4. uri ziu-traj je zapustila divizija generala Camera-na svoje postojanke v Gargarešu in ie pro-dirla -proti Zuari v dveh kolonah. Oh 5. ur; zjutrai je zadela brigada Giardini na sovražnika. ki sc ie nahajal v globokih iar-kih. Lahi so z baionetom vzeli sovražnikove postojanke. Opoldne se ie začel sovražnik na celi črti umikati. I.ahi so sra zasledovali. Ob 5. uri ponoldne jc bila bitka popolnoma končana. Brigada Oirdina ie ostala v osvoienih postoiankah. ki ponol-noma nadvladaio oazo Zanzur. Sovražnik (Turek) je izgubil nad 100(1 mož mrtvil), število raniencev ni znano. 1 aške iztrube so: 1 častnik. 10 laških in 10 zamorskih voiakov mrtvih. 8 častnikov. 182 laških in 70 zamorskih voiakov ranienih. Turško poročilo z dne 11. t m na poroča: »'faliiani so s poldrugo diviznn na-nadli utrieni del Zanzuria. z eno diviziio na vzhodni del. Na italijanski strani ie no^eclo v boi ladijsko topništvo, trdnjavski topovi. V nedeljo^k „D0MNU“ vTCentral ! 2 gorski in 4 poljske baterije. Boj je trajal 7 in pol ur. Levo turško krilo se je moralo umakniti radi silnega streljanja z ladij. Druge čete pa so se junaško borile, dokler jim ni pošlo strelivo. Nato se je pričel boj moža zoper moža. Lahi so izgubili nad 1000 mož, mi pa 150 mrtvih in 300 ranjenih.« Pri najboljši volji tukaj ni mogoče najti resnice. Laške bojne ladje živahno križarijo po turških vodah in so se večkrat že zopet približale Dardanelam. Turški vojni minister poroča, da koraka načelnik ar. Lengijev z novimi četam) proti Bengaziju. Dardanele in Smyrno Turki zelo hitro utrjujejo. V Smyrni nameravajo Turki ustanoviti utrjeno taborišče. kjer bo vedno zbranili 60.000 vojakov. Turčija namerava pozvati pod orožje vse moške, ki še niso dopolnili 45. leta. Po svetil Začnimo danes z dogodki na Ogrskem. Danes teden se je zgodilo v ogrski zbornici zločin, ki pa je ostal brez posledic. — Kakor smo v brzojavki sporočili, je iz zbornice izključeni poslanec Kovacs udrl v zbornico in trikrat ustrelil na predsednika Tiszo; a ga ni zadel. Nato je revolver nameril na se in se nevarno ranil. Prve brzojavke so poročale, da ie Kovač kmalu umrl, kar pa ni tes. Kovaču gre na bolje in bo ozdravel. Državno pravdništvo ga bo tožilo radi poskušenega umora. Kovač je ju d. Kaj pa Tisza? Ta človek je pri vsej svoji nasilnosti vreden občudovanja. Ko so kroglje frčale mimo njega, je čisto mirnu sedel. Nato je vstal, dal z roko svoji ženi, ki je bila na galeriji, znamenje, da mu m nič ter je takoj otvoril sejo kakor bi se nič ne bilo zgodilo. Dan za dnem policija vlači iz zbornice one poslance, ki jih je Tisza izključil od seje. Ti se drugi dan zopet vrnejo in policija jih zopet nese ven. Seveda med tem prav po mažarsko rujovejo. Med vsem šundrom pa vladni poslanci glasujejo in sklepajo postave. Sklenjena ]e brambena postava z dveletno vojaško službo in več drugih postav Splošno se lahko reče^ da sila rodi silo. Tudi na Ogrskem ne bo še miru. — Kovačev vzgled pa je vspodbudil tudi nekega hrvaškega dijaka Jukiča, ly je takoj drugi dan t. j. v soboto v Zagrebu streljal na kraljevega komisarja Čuvaja, ki se je peljal ravno v avtomobilu. Čuvaj je ostal nepoškodovan, smrtno nevarno pa je ranjen vladni svetnik Hcr-voič, ki se je peljal z banom. Na begu le Jukič ustrelil še enega policaja in enega ranil. Nato so ga vjeli in zaprli. Sedaj le Čuvaj dal zapreti še celo vrsto hrvaških dijakov, češ da so zarotniki, ki so se zarotili vsi proti njemu. — Dogodki na Ogrskem pa mečejo svojo senco tudi na nas državni zbor. Ko je bila brambena postava sprejeta na Ogrskem, je notranji minister Heinold takoj zahteval od poslancev, da sprejmo tudi pri nas to postavo. To se bo gotovo čimprej zgodilo. Značilno pa je. da je vlada pri tem nastopila precej robato, kar pa poslancem ni povolji. - Naš državni zbor se peča sedaj tudi s proračunom. Pri tej priliki se ie dognalo, da ima naša država dolgov 12.400 milijonov kron. L. 1904 jih je bilo le 8.800 miljonov. Obresti od dolgov moramo vsako leto plačevati 302 miljona Samo letos (od januarja do srede maja) smo napravili 142 miljonov novega dolga. V Bosno je prišel novi skupni finančni minister B i 1 i n s k i. Sprejet je bil silno hladno. Katoliška duhovščina se sprejema ni udeležila, enako ne hrvaški poslanci, ki so prav isti dan bili pri spii vseh hrvaških pravašev. Mohamedanski poslanci pa so Bilinskiju povedali par r/orkih. Bilnski je lahko izprevidel, da se Bošnjaki ne daio več komandirati od tujcev. - Ni čudno! Saj še divji Albanci nočejo tuiih uradnikov. Zato se upirajo vedno z orožiem. — Vstaja Albancev se sedaj sicer širi. vendar so turški vojaki Albance pobili pri Peči. — Sploh ie na Balkanu vedno napeto. Sedaj poročajo, da so na turško-bolgarski meji bolgarski vojaki streljali na turško stražnico. — Obisk balkanskih vladarjev na Dunaja bo za mir imel ugodne posledice. Bodisi bolgarski, bodisi črnogorski kralj sta na Dunaju zagotavljala. da želita miru. Bolgarski kralj je odšel naprej v Bcrolin, črnogorski se je v ponedeljek vrnil domov. Bil je v nevarnosti, da ga napadejo. V Zagorju na Kranjskem so prijeli nekega Črnogorca, ki seje hotel peljati na Dunaj. Sodijo, da je hotel umoriti svojega kralja na Dunaju. Ravno v tem času pa sc mudi v Ameriki nemško brodovje, ki je prišlo obiskat, ameriško. New-.lorški župan je nazdravljal nemškemu cesarju in Nemcem. Vsi govori so povdarjali bratstvo Američanov z Nemci in so bili naperjeni proti Angležem. Angleži tudi dobro čutijo, da so sedaj s Francozi vedno bolj osamljeni, čeprav so sami hoteli osamiti Nemce in Avstrijo. Posebno se Angleži boie za svojo moč v Sredozemskem morju. Visok angleški častnik Faber je te dni imel zanimiv političen govor. Dejal je. da bodo 1. 1914 Lahi in Avstrijci v Sredozemskem morju imeli močnejše brodovje ko ie imajo tam Francozi in Angleži. V slučaju vojne bi bila Francija od Nemcev tepena na suhem, v Sredozemskem morju pa bi gospodarila Italijan in Avstrijec. V nevarnosti ie tako angleški Gibraltar, Fgipt in celo Indija. Ta govor kaže strah sicer močnega Angleža. Deloma je to pretirano, deloma pa ima Angle? prav. ker na francosko mornarico se ni zanašati. V njej vladajo slabe razmere. Vedno gre kaka ladja v zrak, mornarji ne ubogajo. Te dni sc je zonet potopil francoski podmorski čoln s 25 možmi posadke. — Vstaja Zamorcev na Kubi je zelo resna. Domača vlada nemore nič opraviti proti upornikom. Zato bodo poslali Američani 5000 vojakov na Kubo, da napravijo mir. Vprašanje pa je. če Američani ne ostanejo na Kubi in si jo podvržejo. Širite NOVI ČAS! Listek. Junaštvo in zvestoba. Nemški spisal: JOŽEF SPILLMANN D. J. (Palje.) Kralj in kraljica sta sedela ob lepo okrašeni mizi, na kateri so ležali načrti, zemljevidi vse križem. Kralj je dejal, da mu je ravnokar povedal major Bachman, s kako udanostjo se je včeraj naš polk zanj in njegov prestol posvetil smrti, če bi bilo treba. Globoko ga je ganila naša zvestoba in poklical nas je v svojo sobo, da s tudi pred nami, zastopniki častniškega zbora, po kraljevo zahvali, kakor se je že zahvalil Mejardozu in Bachmanu. Zelo rad bi prišel sam v našo vojašnico, da bi tudi vrlim vojakom povedal svoje misli. Ta zvestoba Švicarjev, ga gane toliko bolj, ker je od francoskih čet v premnogih slučajih žalibože doživel baš nasprotno. Tudi kraljica se je zahvalila zvestemu polku Švicarjev in povedala, kako se boji za našo usodo. „Če moremo odvrniti", je nadaljeval kralj „ni treba, da teče niti kaplja krvi zaradi nas. Ravno o tem govorimo. Gospod Hervilly meni sicer še vedno, da bi mogli prekucijo potlačiti, če bi mogli pre-kucijo potlačiti, če bi se jaz odločil obdati jakobinski klub in te upornike prve vrste kaznovati, kakor zaslužijo. Druhal bi se seveda dvig- nila, toda nekaj zvestih polkov, na katere še lahko računim, pred vsemi vaš polk, bi morda zadušili upor za nekaj časa. Toda nevarnost je postala prevelika ; ničesar si ne zakrivam, in potem, kako prelivanje krvi bi se začelo! Ne morem se odločiti za to. Na drugo plat moramo vsak čas pričakovati navala na Tilerije. Razglas braunšvaj-škega vojvode, ki mi je došel danes, in bo jutri gotovo znan vsemu Parizu, grozi sicer mestu"z ognjem in mečem, če bi kdo skušal napasti Tilerije ali se celo dotakniti kakega člena kraljevske rodbine. Ta grožnja inia sicer dober namen, a bo, kakor se bojim, dosegla pri Fracozih nasprotno. In če se zgodi naskok na grad, bo moralo teči dosti krvi za mojo obrambo in bojim se, da zastonj. Tilerije pač niso trdnjava z nasipom in okopom, marveč odprta palača. Moji pradedje, ki so jo zidali, niso mislili se bo moral eden njihovih naslednikov na prestolu Francije v teh zidovih braniti proti svojim podložnikom, ki jim je delil te dobrote! Zadnje sredstvo odvrniti prelivanje krvi ostane le to, de se odpovem prestolu ali pa da poskusim še enkrat ubežati tem nasilnikom. Če bi bilo radi mene, bi se prav lahko odrekel kroni, ki mi je v zadnjih letih pripravila res malo veselja, in ki mi jo bodo uporni podložniki tako in tako kmalu strgali z glave. Toda oni niso zadovoljni s tem, oni groze, da mene, mojo ženo in moje nedolžne otroke zaprejo, morda trpinčijo in ubijejo kot talnike. Tako ne ostane drugega, kakor nov poskus za beg, čeravno je oni v zadnjem letu končal tako žalostno." s Kralj je govoril to zelo mirno in jasno. Njegovo obličje je kazalo resno zbranost. To njegovo, mirno udanost so mu navadno šteli za brezbrižnost, mislim da po krivici. Bila je dobrota združena s slabotnostjo. Ni mu manjkalo poguma, da bi žrtvoval druge. Edino, kar ga je sedaj navdjalo ni bila misel rešiti samega sebe, marveč svojo ženo, otroke in nas. Prigovarjal je tudi kraljici, naj odpotuje z otrokoma in naj ne skrbi zanj, da bo le ona s sinom iri hčerjo na varnem. Če bi prišlo najhujše in bi napadli Tilerije, bi se on sam izročil postavodajalni skupščini pod pogojem, da se ne zgodi nič njegovim zvestim služabnikom in straži. Toda kraljice ni bilo moči pregovoriti, da bi se ločila od moža. Ostati je hotela na njegovi strani v življenju in smrti! Naj sklene dralj ubežati ali ne. Menila je da bi hrabri Švicarji mogli odbiti naskok in je vprašala nas, kaj mislimo mi o tem. Lajtnant Mejadoz je rekel, da bi mogli napad Marsejcev in jakobincev prav gotovo odbiti, če bi se le narodna bramba ne združila ž njimi. Pravega obleganja pa bi ne mogel vzdržati najhrabejši polk niti 3 dni, posebno če bi sovražnik imel topove. Major Bachman je temu pritrdil, a pripomnil, da se zdi njemu prava oblega čisto nemogoča ; Marsejci in predmestna dihal bi ne obstala, kakor hitro bi jih pozdravili prvi streli. Vendar je major postavil te-Ie pogoje: i. Pripraviti je treba v Tilerije zadosti streliva in živeža vsaj za tri dui; 2. polk mora dobili svoje topove nazaj; 3. poveljnik mora imeti brezpogojno pravico, da zavrne silo s silo. Kralj je poslušal te razlage z očitnim nezadovoljstvom. V svoji preveliki dobrotljivosti si ni mogel niti misliti, da bi moglo priti do krvave odločitve. Že zahtevanje večje zaloge streliva za grad in topov za Švicarje bi moralo v sedanjih razmerah razvneti boj. Njemu se je zdelo bolje poskusiti beg, s katerim' se upa izogniti prelivanju krvi. Pot naj bi šla takrat skozi Normandijo in mi naj bi zasedli glavne točke od Pariza do Evre-a, češ da krijemo dovažanje žita za mesto. Posazal je na zemljevidu pot, ki jo je izbral in Bachman si je zaznamoval kraje. Za dva dni bo zvečer iežala ob Seninem bregu ob kraljičinem vrtu pripravljena velika tovorna ladja, v katero bodo ubežali cez vrtni zid. Mi moramo skrbeti za to, da zasedejo stražno mesto na tem skritem kraju možje našega polka. Potem se bodo lahko mirno odpeljali po Sem navzdol do Muda, kjer bo stal pripravljen voz, ki bo prepeljal njega in njegovo družino do Evre-a. Načrt ni bil slabo sestavljen in bi se lahko posrečil. Kakor hitro bi prišel kralj do Evre-a, naj bi mu sledili mi s celim polkom. Ali »Slovenska naselbina v južni .Rusiji. , (Konec.) Mrak jc legel na zemljo; po dnevni Vročini se nam je zdel večer dokaj hladan. Luna je plavala po nebu in obsevala, čeprav šele s prvo svojo polovico, snežn. glave kavkaškili orjakov; zlasti Kazbek je veličastno blestel v luninem sviti.. Na zapadni strani je ugašala večernica, na severu pa je mogočni medved raztezal svoj^ šape; poiskal sem severnico, da sem se laglje orintiral. Rjavca sta drevila po str-niščti, jaz sem se veselil krasnega večera, gospodar je pa sanjaril o domovini in svoji;' mladosti: »Ne gre mi iz spomina, kak re-V vež sem šel od doma, kak posestnik sem pa zdaj. Ljubim pa vendarle svojo domovino, čeprav me ni mogla preživljati.« »Vas je že mnogo Slovencev obiskalo, odkar bivate tukaj?« ga prekinem. »Leta 1899. je potoval po Kavkazu g. | Stiasnv; prišel je iz Tiflisa po gruzinski" vojni cesti. Ostal je pri nas dva dni. Nekaj« let sva si dopisovala, sedaj pa niti ne vem, I kje da stanuje. Pred par leti je prišel v Via-! dikavkaz ljubljanski župan Jvan Hribar; jj mudil se je menda v kavkaškili toplicah v I Pjatigorsku. Izpraševal je po meni; ker me’. namerava iti od tam proti belgijski meji, ali čez morje na Angleško, ali pa, kar je bilo najverjetnejše, v zveste pokrajine Bretanije in Van-deje, nam ni povedal. Z veseljem smo obljubili svojo pomoč in Veličanstvi sta nas odpustili zelo prijazno. D’ Hervilly nas je vedel dol po stopnicah v neko drugo sobo, kjer smo se dalje posvetovali o načrtu. Meni se je zdelo najtežje priti iz vrta in d’ Hervilly je povedal, da se kraljica sedaj v teh soparnih dneh izprehaja vsak večer z otrokoma po svojem vrtu. V utici, pokriti z zelenjem, bi se kraljeva rodbina lahko mudila do dogovorjene ure pomoči. Težje je bilo spraviti kralja samega v ta konec vrta in premotiti stražo, ki bi ga gotovo spremljala. Vendar je d’ Hervilly upal, da bi se lahko dal straži kak sobar, ki je približno kraljeve postave, v mraku odvesti nazaj. Saj spremlja straža kralja vedno nekaj korakov zadaj in se pri vhodu v kraljičin vrt ustavi. Načrt je bil videti izvedljiv, posebno, če bi se posrečilo ena vrata palače, ki vodijo na vrt, zasesti z našimi ljudmi. Če bi bil kralj enkrat na Seni, bi lahko prišel brez ovire do St. Kluda, kjer smo nameravali postaviti močen oddelek za straže vozu. Pot naprej bi mu odprli in ustavili vsaj prvo zasledovanje. „ Boj im se le tega", je dejal Bachmann," da kralj v odločilnem trenotku zopet popusti ves načrt za beg. In tako pride potem do boja, je naš že tako maloštevilni polk še bolj oslabljen, ker pošljemo oddelek v Normandijo". „0 ne, Veličanstvo sedaj ne opusti, določenega načrta", je onenil d’Hervilly. Izvršili bomo vse potrebno, oddelek v Evre pa odpošljemo šele, ko Veličanstvo to zagotovo zaukaže, je odločil lajtenant Mejardoz. Mayor mi je potem povedal, potrebna povelja. Karer iz Solo- turna naj bi dobil poveljništvo nad 300 možmi. Uprašal me je, ali bi hotel oditi s Karerjem v Evre ; jaz pa sem ga prosil, naj me pusti pri glavnem polkovem oddelku ; kajti jaz sem bi sam pri sebi misli, da bo le prišlo do odločilnega boja za Tiilerije in zato nisem hotel iti takorekoč nadopust, za čas nevarnosti. Saj bi se vendar sramoval pred svojimi tovariši, ki.so nekaj dni prihajali prostovoljno nazaj z dopusta, pa bi se skupno bojevali z nami. „Dobro“, je rekel Bachman „Vi ostanete pri nas. Upajmo, do se ta zadnji rešilni poskus kraljev posreči. Drugače ne bo tudi marsikateri izmed naš več doživel konec drugega tedna". (Dalje pride.) Družina g. Mat. Rutarja v Vtadikavkazu. pa ni našel in se mu je mudilo, mi je izpo-ročil pozdrave po znancih v Vladikavka-zu. Vi ste torej tretji, ali pravzaprav drugi, ki me je obiskal.« »'1 ole pot sem prehodil in prevozil že tisoč in tisočkrat,« nadaljuje čez nekaj časa. »Lansko leto sem se peljal v mesto ravno dvestokrat, včasih po dvakrat na dan.« Svit električnih obločnic je postajal vedno močnejši. Popolnoma se je znočilo, ko smo dospeli v mesto. Gospodar je z vozom in s konji zavil v krčmo, kjer je shranil vprego in žival do drugega dne, z bogoslovcem sva pa peš korakala proti Nad-terečni ulici. Pripovedoval mi je, kako hudo mu je, da ne zna dobro svojega materinega jezika. »Celo leto ga ne govorim, le pri starših si ga osvežim.« Nekaterih besedi ni razumel. Vprašal me je: »Kaj pomeni .kmalu', kar ste večkrat ponavljali?« Ko mu besedo razjasnim .pristavi: »Mi pravimo samo ,subit’; nikdar ne slišim drugače.« Pridno se uči iz Sketove slovnice in čitanke. Kar razumeti ni mogel, da se v Ljubljani povsod govori slovenski, da v celi Kranjski in še po posednjih deželah bivajo sami Slovenci, da se ne samo po ljudskih, ampak tudi po srednjih šolah poučuje v slovenskem jeziku. »Oprostite, da se čudim, kajti pri nas povsod govore sa-ruski, le v domači družini govorimo slovenski; niti misliti si ne moremo dežele, kjer bi se govorilo izključno slovenski.« »Pridite o priliki na Kranjsko, z veseljem Vas bomo sprejeli,« sem ga vabil. »Mnogo lepega boste videli, mnogo koristnega se naučili.« »Oče me je že večkrat silil, naj si ogledam domovino, naj grem proučevat naprave in organizacijo med Slovenci. Ponujal mi je denarja; tudi sam bi me rad spremil, ko bi mogel od kmetije.« 1 udi v Italijo bi šel rad, zlasti še v Rim.Uči se laščiue, deloma sam. deloma ga podpira seratovski profesor Sipjagin, znani konvertit, sin bivšega ruskega notranjega ministra Sipjagina. Mož sam je zelo učen in zelo bogat. Prehodil in proučil je že skoraj vso Lvropo; v Rimu se je mudil že večkrat, tudi študiral je v Rimu. Z velikim navdušenjem je Franc govoril o svojem profesorju. Še enkrat ga povabim; obljubil mi je, da pride morebiti že letos v slovensko domovino. Doma so nas že čakali z večerjo. Seznanil sem sc z najstarejšim sinom, ki ]e dva dni poprej odšel na Kavkaz, postavljat nagrobni spomenik. Pripovedoval mi je o romantični cesti, o dolinah in prepadih, o snežnikih, o prebivalcih in vaseh na Kavkazu. »Siromašni ljudje so Gruzini. Hiše so zgradili ob gorski steni, da se oddaleč zde kot lastovičja gnezda. Poslopja so na kupu, drugo nad drugim; kar je enemu dvorišče, je drugemu streha.« Pozno je že bilo. ko smo se spravili k počitku.. Drugo Jutro smo šli zopet v cerkev. Oče in sin sta me spremila na kolodvor. Obljubil seru jima, da še pridem v Rusijo, da si natančneje ogledam kavkaške pokrajine in ob tej priliki iznova obiščem Rutarjeve. Vlak je že sopihal, kolesa so se pričela vrteti, ko sem skočil v železniški voz. Skoz okno sem pozdravljal gostoljubnega Rutarja in ljubeznivega sina, in j ko smo zapuščali »stancijo«, sem jima še enkrat zaklical prav krepko: »Do svidd-nja!« iz naše organizacije. Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze". Za Slov. kršč. soc. zvezo v Gorici. Znan je kulturen pomen Slov. kršč. soc. zveze. Od njene ustanovitve do danes je razplamtela. po Goriškem srca za krščansko in socialno izobraževalno delo po izobraževalnih društvih, zbrala je pod svojim praporom veliko četo navdušene moške in ženske mladine širom domovine, branila je verske 111 narodne svetinje pred nasprotniki, ki so gledali 111 še gledajo njen napredek zavistjo. Po tej poti mora stopati za svojimi cilji 111 kulturnimi ideali za blagor krščanskega ljudstva i nadalje. Zato ji je pa treba gmotne in moralne podpore! Gmotno jo podpira najbolj oni gori-ški katoliški Slovenec, ki pristopi v njo, kot redni ali podporni član. Redni član plača letno 3.0U K. podporni pa poljubno svoto! Naša izobraževalna društva naj se je spominjajo kot svoje ustanoviteljice m ji pošiljajo svoje letne prispevke! Moralno jo podpira oni, ki gleda na njen prospeh in procvit. Koliko bi marsikdo v tem oziru lahko več storil kot stori! Po deželi je treba gledati, da se kolikor mogoče vse katoliškomisleče može in fante in dekleta zbere po izobraževalnih društvih. Naša nepolitična organizacija mora biti močna in trdna. Brez nje tudi politična organizacija ne bo trdna in stalna. Po naših izobr. društvih je treba vzgojiti narodnih in katoliških delavcev, ki bodo z zavednostjo sledili programu S. K. S. Z. Zato pa morajo voditelji in pospeševalci kršč. izobr. misli na Goriškem biti vneti za to delo. A ne le ti! Vsak katoliški inte-ligent se zavedaj v tem oziru dolžnosti napram narodu, napram ljudstvu! Podoben bodi hlapcu, ki mu je Gospod dal 5 talentov in je šel in je delal in jih prinesel nazaj svojemu Gospodu 10! Podoben bodi temu hlapcu, če ti je Bog dal 5 talentov. Podoben bodi drugemu lilapcu, ki mu je Gospod dal 2 talenta, in je šel in delal in pridobil še 2 ter se vrnil k Gospodu s 4 talenti! Podoben bodi temu hlapcu, če ti je dal Bog 2 talenta! Ce ti je Bog dal le en talent, glej da ue zakoplješ tega kakor leni hlapec, ki je dobil zato plačilo v vnanji temi. Naša katol. inteligenca naj bo komod-nosti tuja! Vsak mora delati po svojin zmožnostih, za katere je odgovoren Bogu, mora delati za naše ljudstvo, zlasti za mladino. da bo stala v našem taboru, »ker mladina je povračilo« — pravi norveški pesnik Ibsen. Naj živi delo! Novu (li li-tv«. V nedeljo 16. t. m. ob 4li pop. se bo v Tomaju na Krasu vršil ustanovni občni zbor novega »Kat. slov. izobraž. društva«. Kozaršče pri Volčah. Kat. slov. izobr. društvo Mengore" na Kozaršču bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 16. junija pop. ob 4 in pol v društveni čitalnici z običajnim vsporedom: 1. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja. 2. Odobritev računa za drugo društveno leto 3. Volitev novega odbora in 4. Slučajnosti. Člani in članice, vdeležite se občnega zbora polnoštevilno. Naša mladina. Goriško okrožje »Orlov«. V nedeljo, dne 9. t. m. je imelo Goriško okrožje Orlov svoj občni zbor. Na njem so bili zastopani odseki iz Gorice, Kromberka, in Podgore. Posvetovalo se je radi o-krožne prireditve telovadbe, radi discipline in kako zanesti večje živahnosti v okrožne odseke. Želelo se je, da so poživi odsek v Solkan. Pri volitvah so bili izvoljeni v predsedništvo: prods. br. Panglavec, (Podgora), podpr. br. Hvalič (Kronberk), tajmk br.’ Forčič (Gorica), blagajnik br. Košuta, v načelstvo pa: načelnik br. Jos. Medvešček, podu. br Ant. Vi-žin, vaditelja: br. Trpin Alojzij in Boltar Albert. Okrožju priporočamo pod novim odborom veliko delavnosti in vstrajnosti med mladino v njegovem področju. Nazdarl Št. Ferjan. Dekliška Marijina družba v Števerjanu ponovi v nedeljo veselico od prejšnje nedelje. Rredstavljali se bosta 2 igri, namreč »Dve Materi« in »Oh, ta Polona«. Pričetek ob 4’/2 popoludne. Vstopnina navadna. Cisti dobiček jc namenjen za kip »Presv. Srca Jezusovega«, zato se preplačila hvaležno sprejmejo. Delavski vestnik. Socialistična hinavščina. -Štrajkujoči goriški zidarji so stavili delodajalcem razne zahteve, ki so jim jih sestavili njih socialistični tajniki. Med temi zahtevami je tudi ta: Vsi prazniki ined tednom se odpravijo. Mi se pa spominjamo in ta čas še ni daleč, ko je soc. demokraška »Zarja« pisala zoper papeža Pija X. krvave članke, v katerih je hujskala delavce proti cerkvi, češ, da jc papež od kapitalistov podkupljen; zato da je odpravil nekaj praznikov. Papež da je kapitalist, zato ne privošči delavcem niti teh par dni počitka, ki ga imajo ob praznikih. Kapitalisti da bodo vsled tega več milijonov zaslužili, veliko delavcev bo pa vsled tega, ker bodo delavci tudi ob praznikih delali, in se bo manj delavcev potrebovalo, brez dela. -Cele članke so takrat namazali proti papežu. No, kdo je pa sedaj podkupljen, kdo pa sedaj ne privošči delavcem počitka, kdo jc pa sedaj kapitalist postal, kdo bo pa sedaj kriv, če bo vsled večjega števila delovnih dni, več zidarjev brez kruha, a? —■ Kakšna brezstidna hinavščina je to, na eni strani napasti cerkev zaradi par praznikov, v isti sapi pa delavce nagovarjati, naj nobenega praznika ne drže hi vedno na te dneve delajo. Take hinavske lažnjive duše se dobe k večjemu med slovenskimi social no-demokraškimi voditelji. Zadružništvo. Iz Kanala. Drugo nedeljo 23. t. m. bo očni zbor okrajne posojilnice v Kanalu. Pričakuje se velike udeležbe. P 4mo oo. Vabi na II. rttl-.i oLČui zbor »Kmečko hranilnice in posojilnice v Podmelcu«, registro-vane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 23 junija t. 1. ob 2. uri popoldne v prostoru izobraž. društva v Poemelcu.. Dnevni reti: 1. Poročilo na- čelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za 1. 1911. 3. Slučainosti. Odbor. Št, Ferjan. Vabilo k občnemu zboru »Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Ferjanu«, ki botle dne 30. t. m. ob 3 in pol pop. ' v prostorih g. Fr. V nedeljo 16. L m. v CRNICE k Orlovski prireditvi! f lovski bataljoni štev. 7. 8. 9. 11. 19, 20. 24, 'n 29. gorski artiljerijski polk št. 3 od *• do 21. julija. Prvi turnus trdnjavskega topničarskega polka št. 4 od 1. do 21. julija; Pešpolka štev. 47 in 86 od 6. do 26. julija; bosensko-hercegovska pešpolka št. 2. jn 4 ?d 8.do 28. juliaj; lovski bataljoni št. o, 17 *n 21 od 14. julija do 3. avgusta; trdnjavski artiljerijski polk št. 3 od 4. do 24. julija, drugi turnus trdnjavskega artiljerijskega Polka št. 4 od 26. avgusta do 15. septembra. Kolikor to dopusti služba, se dovolijo dopusti tudi ob vinski trgatvi. Za deželno hrambo se je žetveni dopust tako-le določil: deželnobrambem polki štev. 3, 4, 5 in <2/ od 30. junija do VJ. julija, deželnobramb->'1 polk št. 26 od 6. junija do 26. junija. Življenje je rešil vojak 47. pešpolka Ivan Uerželj v Tržiču nekemu Maniussiju, ki se je kopal v tržiškem kanalu. iVlamussi je že potapljal, ko je Uerželj brž slekei bluzo in čevlje ter planil v vodo. blednjic se je (Jerželju posrečilo, potegniti Mamus-sija na suho. 1 u se je revež rešitelju v s solzami v očeh zahvaljeval. Porotno zasedanje v Gorici. Za prihodnje porotno zasedanje, so izžrebani sledeči porotniki; Karl JJobida - Uonca, Aleksander Macorig - Brazzano, U. Cliial-eliia - Zagraj, Luej lomadom - Kormiu, Karl Lonzar - 1 rzič, Ignac Kovač - Ajdovščina, baron Beno JTormentini - bt. 1' er jan, Andrej Zajec - Plužnje, Danijel Maraž - Vrtojba, Uvidon Debiasio - Uorica, Marino loreili - Uorica, Julij Ventu-rin - b. Vito, btelan Bregant - Podgora, Angelj pl. 1’abris - Uegliano, Jakob Sušmel Gorica, Anton Maldič - bolkan, Ivan bau-Hig - Bilje, Maks Ličen - Rihemberk, Lu-dovik Ualles - Uorica, Jernej Kopač - Uorica, ir ran Rojec - Peč, Alojz blamič -Batuje, Anton i onat - Marijan, Peter Munih - bv. Lucija, Oton boler - Bilje. Ivan Comelli - Uglej, Perrueio Bozzim - Uorica, iiermagor Zuliani - Uradež, Avgust Brelih - Cerkno, Alojz Zorzut - Kormin, Anton Klobučar - Dolje Jožef Traversa -Medeja, Vincenc btrosar - bempas, I ran Sfiligoj - Biljana. Kolikor je doslej znano, prideta pred to poroto le naslednja 2 slučaja; Kragelj iz Modreje, ki je umoril svojo ženo in otroke iu Ivan Kavčič, odgovorni urednik »bo-če«, ki ga toži Pr. Kremžar radi razžaljenja časti potom tiska. Ponesrečena z.rakonlovca. Dva ameriška častnika, ki sta se vadila v letanju, -sta s strojeni padla na zemljo in se ubila. Ponesrečeni rojak na tujem. Cepovan; Dvajsetletni mladenič Stefan P o d g o r-n i k iz Čepovana se je ponesrečil na VViirttemberškem v Nemčiji pri gradbi Predora. Ostal je takoj mrtev. To je že tretji slučaj v enem letu, da so sc čepo-vanski fantje ponesrečili v tujini. Mladeniči, ki greste v tujino, bodite pripravljeni! Po zraku iz Beroiiua na Dunaj. V torek se je v Berolinu dvignilo v zrak 10 zrakoplovcev. avstrijskih in nemških, da tekmujejo, kdo prej prileti na Dunaj. Pot dolgo 663 kilometrov je preletel prvi in edini nemški zrakoplovec Mirt v 7 urah in 36 minutah. Glavni dobitek turških srečk pri žrebanju dne 1. junija je zadela številka 1,932./92, po 4000 frankov so zadeie št. 3^8.^72, 1,284.1^6, po 1^50 frankov st.; 153.057. 484.401, 515.^52, 08O.86/, 625.538, 625.359, 696.416, 839.353, 1,43-1,843, 1.616 tisoč 640, 1,618.329, 1,704.261,; PO 1000 frankov št.; 23.819, 29.51/, 41.862, 108.246, 221.126, 225.38y, 262.007, /1.460. 306.990, 318.4/y, 339.984, 380.O45, 419.^52, 600.124, 797.957, 1,033.530, 1,065.40», 1,123.4 JO, 1,158.690, 1,166.884, 1,175.303; 1,197.736, 1,205.025. 1,214.609, 1,243.323, 1.24S.831, 1,342.8^9, 1,523.332, 1,704.26^, 1,783.460, 1,897.456, 1,^55.956. Prihodnje žrebanje turških srečk, pri katerem bo izžreban glavni dobitek 400.000 frankov, se vrši dne 1. avgusta 111 se naročila že sedaj sprejemajo. —■ Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko btražo« gospod Valentin Urbančič Ljubljana. 59 delavcev zgorelo. Iz Tambova v Rusiji se poroča; Na skednju grola Orlova Daimdova je spalo 59 poljskih delavcev, ko jc pričelo goreti. Vseh 59 delavcev je zgorelo. V 16 iu pol minuta okrog zemlje je prišla brzojavka, ki jo je oddal neki New Jorški list. Zenska izvoljena za deželno poslanko Včeraj so se na Češkem v okraju Mlada Boleslava vršile dopolnilne volitve za deželni zbor. Bila je izvoljena za poslanko ženska Kunčticka. To je prvi slučaj v Avstriji. Velika eksplozija. Blizu Dunajskega Novega Mesta stoji v Vvollersdortu velika tovarna za sirchvo in skladišča za strelivo. V tvornici dela 200 delavcev. V petek popoldne pa je zletelo v zrak skladišče št. 48. Najprvo so mislili, da je kdo nalašč vrgel kako bombo v skladišče. bedaj so dognali, da jc nesrečo zakrivila neprevidnost. Pri onem poslopju so namreč ravno nakladali smodnik na avtomobil, ki pa je bil pokvarjen. Lsenzinovi plini so vneli smodnik iu nesreča je b.ia gotova. K sreči v poslopju 111 bilo dinamita, ki so ga še le pred par dnevi spravili proč, Ce bi bil dinamit se notri, bi bno uničeno ne le Dunajsko Novo Mesto, ampak tudi Dunaj bi bil trpel, l-ok eksplozije se je slišal daleč na okoli. Celo na Kranjskem so na raznih krajih slišali silen pok, da so vsi mislili, da je šla v zrak smodnišnica v Kamniku. — Vojaško poročilo o nesreči se glasi: Tovorni avtomobili, ki so dobavah municijo, so pripravljali motorje. Zapazii se je plamen na nekem avtomobilu, nato je pa zletelo poslopje št. 48 v zrak. Od poslopja ni ostalo nobene sledi. Artiljerijskega nadoficijala Adamicka je vrglo v zrak. Našli so le legitimicijo in nekaj sukna. Sedem civilnih delavcev je mrtvili, dva vojaka, ki sta stala na straži, sta nevarno ranjena, vojak, ki je stražil poslopje, je videl švigati plamen in se je rešil. Ranjenih je do 100 oseb, med njimi veliko nevarno. Nesreča, se je zgodila v petek ob 8. uri 21 minut 42 sekund zjutraj. Zemlja se je stresla, kakor ob bližnjem potresu. Pok, ki je spremljal eksplozijo in tresenje zemlje, se je čul celo na Ogrskem. Druga eksplozija se je zgodila takoj v nedeljo. To je pa najbrže res povzročil kak anarhist ali pa — kakor sodijo kak laški vohun. Eksplozija se je zgodila v nedeljo ob 12:1/4 čez polnoči. Eksplodiralo je k sreči le poslopje št. 4, v katerem je bilo le 1000 kil smodnika. Ranjen ni nihče. ......... Poročilo slove: Straži bosanskemu vojaku — - se približa neki moški z vojaško čepico na glavi. Straža je od moža zahtevala geslo in ker je neznanec besedi pravilno povedal, ga je straža pustila naprej. Kmalu nato je sledila eksplozija, ki je stražo vrgla ob tla. Nato se je vojak dvignil, si oprtal puško in stražil dalje. Medtem priteče častnik, ki je še videl bežati po polju nekega človeka. Dasi so za storilcem poslali avtomobile, ga doslej vendar še niso izsledili. Pravijo, da je napadalec hotel sedaj pognati v zrak skladišče št. 4, kjer je 160.000 kg smodnika, nakar bi šlo v zrak tudi 26 bližnjih skladišč, v katerih so shranjene bombe. V tem slučaju bi bila za bližnje občine velikanska nevarnost. Tudi v Zemunu ob srbski meji so hoteli neznanci razstreliti skladišče streliva. Straža je čula šum in streljala. Tudi neznanci so streljali, nakar so zbežali. Dobili jih niso. Z Dunaja se poroča, da nameravajo vojaški krogi izdati oklic na civilno prebivalstvo, ki se poziva, da naj pomaga izslediti brezvestne napadalce na državna skladišča smodnika. Oklic bo naglašal, da hoče morebiti kak neznani sovražnik (Italija ali Srbija?) tako oslabiti moč naše vojne uprave. Proti takemu kršenju miru naj sodeluje prebivalstvo. iz Trsta 111 Istre. Trst. Druga predstava krasne igre »Dve Materi«, ki so jo vprizorila dekleta »Mar. bružbe« je vspela nepričakovano dobro. Videti je bilo, da so se igralke res potrudile, kolikor jim je bilo mogoče, da bi zadovoljile občinstvo. Prva predstava na Bin-koštni pendeljek je bila nekoliko bolj okorna, kar je pa že v predzadnjem listu povedal g. kritik. Hvaležni smo mu sicer zato, a prosili bi ga, da bi v bodoče grajal, kar je res graje vredno, a tudi pohvalil kar se mu zdi prav. Vsaka stvar ima svoje slabe pa tudi svoje dobre strani, ti kritik pa ni grajal toga, kar je bilo res graje vredno, pohvaliti se mu pa ni zdelo ničesar, prizora s čolnom pač ni bilo treba grajati na ta način, kajti kljub temu, da Je čoln obstal, je napravil prizor lep vtis. Večina občinstva ni niti opazila te smole. Kaj bo rekel g. kritne, da vkljub njegovemu nasvetu, naj se raje ta prizor zastre, se je pri drugi predstavi kar najbolje obnesel, tako da bi bilo edo strogemu g, kritiku ugajalo. U. kritiku se tudi 111 zdelo vredno oun-niti res krasnih oblek, ki so jih igralke in odbornice same naredile. Dalje bi ga prosili, aa bi bil vedno tudi pri reprizi pričujoč ter potem poveaal svoje mnenje, kar se pa sedaj, žal, ni zgodilo, Opozarjamo g. kritina tudi na to, naj ima vedno pred očmi, da so igralke večinoma priproste dekleta, ki morajo od jutra pa v pozno noč trdo delati, le v nedeljah imajo par ur prostih in takrat tudi ne morejo delali čudežev. Glavni vzrok, da se prva predstava ni dovolj povoljno vršila, je b lo pomanjkanje vaj. Prva predstava je bila nekako glavna poiskušnja. Kadi tega opozarjamo slavni odbor, naj določi vedno pravi čas za vaje, ne pa vse v taki naglici. — Sploh pa rečeno, dobro in lepo je mio v nedeljo m to naj Vam bo v spod-buuo, draga dekleta I Le pogumno in vstrajno liaprej, s pridnosijo iu požrtvovalnostjo se muogo doseže I Morskega volka so ubili 3 delavci ob Me-dulinskem zalivu pri Pulju. Srce na desni strani ima neki Andrej Marceli, rojen i. 1875 v Veprincu. Minoli teden je prišel k zdravniku in mu tožil, da ga boli srce. Zdravnik, ki gaje preiskal, ni mogel najti srca. Še le čez dolgo časa je zdravnik našel srce na desni strani. Nove orgije, (irviž pri Kazinu.) Začetkom majiuiva je postavil v nasi župni cerkvi g. Ainon L Jr me, iznajditelj orgeij iz i a* v Gorici. Čevlji za birmance in botre barvani in črni najraznovrstnejših krojev m kož, ličnega dela, in najboljšega blaga, ler trpežni čevlji za delo, se dobe po nizkih cenah v prodajalnah „ Čevljarske zadruge v Mirnu “ v Gorici na Starem trgu štev. 1. V Trstu Barriera vecchia 38, Via dei Rettori 1. — V Splitu ul. Staroga suda. V zalogah vedno sveže blago. V. ŽNIDARČIČ & DR. Ferdinand stavb, tvrdka v GORiei VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Wesfal,-trope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo. Št. 21 GORICA — Gosposka ulita 4 — GORICA priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalo g o perila in blaga za moške obleke. Posebna izbera črnega sukr&a. Na zahtevo pošljem vzorce. zoiiozftravmšii m zuDuienmšii eieije Dr, L Eržen GORICA Jos. Verdi tek&lišče štev. 37 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. 19 Ordinira v svojem ateljeju od 9. ure dop. do 5. ure pop. št. 20 Edina zaloga najboljših sesalk za gnojnice navadnih in raztezajočih od 3 m do 4.80 m. Cene od 50 do 80 K. Razpršilnike vsake vrst od 4 do 12 K. Filter E Lenari v Gorici, Raštelj štev. 7-8. 1 ••C v-1 Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo l posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji ^ ^ ^ kmetijskih pridelkov. ^ Zaloga jo v hiši »CENTRALNE P0S0IILNICE“ v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32. , šebbeijske šiundljie mmiimim™ Računski sklep za 21. upravno leto 191!. Pristopilo je tekom računskega leta 20. zadružnikov, izstopilo 8 zadružnikov in šteje posojilnica torej s sklepom računskega leta..................................................................... Promet v računskem letu je bil naslednji: sprejemkov...................................................... K 107.731.29 izdatkov.................................................. . „ 100.983.25 Hranilnih vlog se je vložilo................................................................ K 38.737.82 vzdignilo se je............................................................. • • „ 28.758.87 Tedaj več vložilo................................................................ K 9.978.95 Posojil se je dalo ..................................................................... K 18.970.68 vrnilo se je.................................................................. . „ 18.138.23 Tedaj več dalo................................................................... K 832.45 Čistega dobička je 770 K 20 v, ki se dene v rezervni zaklad. - Rezervni zaklad znaša 4544 K 46 Denarni promet. Skupaj v. 146 članov K 208.714.54 SPRHJBMKI K v IZDATKI K V Blagajniški preostanek 1910 .... 2201 29 Vzdignjene hranilne vloge 28758 87 Hranilne vloge 38737 82 Vzdignjene obr. hran. vlog 1838 28 Vrnjena posojila 18138 23 Dana posojila . - 18970 68 Prejete obresti od dolžnikov .... 8759 45 Upravni stroški 508 21 Opravilni deleži 48 — Račun: tekoči 5395 36 Pristopnina 28 — Kap. % lir. vlog 5229 26 Upravni prispevki 167 82 Obresti tek. računa 15 49 Naložen denar vzdignjen 31825 50 Vzdignjeni deleži 220 — Obresti od tega 542 57 Naloženi denar 30569 08 Račun : tekoči 1080 62 Davek 194 37 prehodni 580 36 Nagrada 487 — blaga 5603 63 Za dobre namene 50 — najemščine 18 — Obresti deležev 43 — Račun: blaga 8192 89 odpisa 16 — prehodi 454 76 Delež „Zvezi" 40 — • Gotovina konec leta 1911 6748 04 Skupaj . . . 107731 29 Skupaj . . . 107731 29 Bilanca. AKTIVA K PASIVA K Koleki............................. Inventar ; •_ Posojila............................ Zaostale obresti................... Nal. denar pri drugih zav. . . Tiskovine......................, . Račun: Tekoči ..................... „ Blaga: a) terjatve . . b) .zaloga . . „ Najemščine............... „ Nepov. stroškov . . . Gotovina konec leta 1911 . . Skupaj 5 380 642 143487 7302 12473 80 373 2983 456 167 17 6748 46 94 36 26 57 40 82 49 70 15 55 04 Deleži....................................... Hranilne vloge............................... Obresti deležev.............................. Reservni fond .............K 38o4.48 Davek za 1. 1910 . . . . „ 90.22 Čisti dobiček................................ 1756 -• 168545 10 273 18 '3774 • 26 770 20 175118 74 Skupaj 175118 74 Vid Roiic v Gorici, RašteU št. 23 priporoča svojo krojaško delavnico, posebno čast. duhovščini za talarje in v to stroko spadajoča dela. Svoji k svojim ! Svoji k svojim MIHALJ TIJRK GO^IGfl — Ha Kornu štev. 6. — GORICA priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah! Št. 4 — |/noče verjeti, naj se prepriča, da ukupi A.U.UL najboljše in najceneje: ure, srebrnino, zlatenino, šivalne stroje vseh sistemov, orkestrijone in druge predmete vse z garancijo pri urarju M. ŠULIGOJ v Gorici Barriera 43 blizu drž. kolodvora v lastni hiši. Vsa popravila izvršuje točno, solidno in po najnižjih cenah. Naznanilo. Dr. Ludvik Trto glasom sklepa c. kr. višje deželne sodnije v Trstu z dne 30. aprila 1912. vpisan v imenik [| izvršuje vse tozadevne posle v pisarni dr. Dragotina Treo v Gorici, Trgovski Dom. Anton Potatzky naslednik Josip Terpin v Gorici, na sredi Raštela hiš. štev. 7 Trgovina na drobno in dobelo. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. — Po-, trebščine za krojače in črevljarje.—Svetinjice, rožni venci, mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 11 Ignac Š u 1 i Sv. ■ • priporoča najboljše ure, šivalne stroje in najznamenitejših tvornic kolesa „Pucha. — Vse po najnižjih tvorniškihjfcenah. Sprejema tudi popravila. Večletna garancija za nove in popravljene predmete. Mlrodilnlca, Papirnica in Tovarna šolskih zvezkov KOŽNAR & C/ - GORICA Velika zaloga vsakovrstnih suhih in oljnatih barv, ter vseh v to svrho spadajočih predmetov. Zaloga angl. vitrijola in sicil. žvepla, mineralnih vodli, kemičnih pridelkov itd. itd. Zaloga vsakovrstnih knjig in šol. potrebščin, ter raznovrstnega uradnega in ovojnega papirja, pap. vrečic. Velika izbera umetniških razglednic. I Ljubljanska kreditna banka y ||Qpj|J = Corso G. Verdi štev. 37. _______________ se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. Vloge na knjižice obrestuje po 41|2°|0i ........................ vloge v tekočem računu po dogovoru -.. ~ ^ Centrala v Ljubljani. Podružnice: Celje, v Celovcu, Gorici, Sarajevu, Splitu in Trstu. Št. 14 Delniška glavnica K 8,000.000 Rezervni zaklad K- 800.000 ■'“S Prodajalna Kat. tisk. društva v Gorici : : priporoča svojo veliko izbiro krasnih podob za sv. obhajilo in sv.-birmo, raznih rožen vencev in molitvenikov. Ima v zalogi tudi vse tiskovine za cerkve in županske urade, kakor tudi uradni papir od najcenejših do najboljših vrst, razne pisalne potrebščine, trgovske knjige s papirjem najboljše kvalitete, trpežno - - - ----------------*— ------—- vezane po tovarniški ceni — ——---------------*— -----—*—- i N* Na razpolago so še razne druge devocionalije; tudi vse v Marijino družbo spadajoči predmeti n. pr. a\ a\ a\ ,\v svetinje, trakovi, sprejemnice, diplome itd. so v zalogi, av av av av 2 AV AV AV AV AV AV AV Lastnik „Kat. tiskovno društvo* v Gorici. — Tiska „Narodna Tiskarna* v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.