a>vn fcc O,maj... najlepši čas so tvoji dnevi I Zelene trate pclne so cvetja, v logu odmeva od ptičjega petja. V znamenje malo, ki sredi polja stoji pa roka neznana pred tvojo podobo Marija, postavila Šopek belih je rež -Sšmarnic "^epojne dišečih, tvojih cvetk teh 7 prelepih ... ZV tre ka me za roko si vodila, kjer trem sino om lačnim si vsak dan kruh delila. A p e le kruh - :i si nam sebe dala ! 0,mama,iz srca lajlepša h v a 1 a I 0,Bcg, daj,das se uredim, okove greha zapustim in v tebi spet živim III - ge za - O,sonce zlato,ki z neba modrine obsevaš svet in daješ mu življenje, tu vidiš veselost,a tara trpljenje, le ti ostaneš,drugo vse premine . Mineva dan,za njim se noe razgrne, pomlad zelena nam rodi poletje, jesenska mogla zimo nam obeta, ki zopet nam pomlad prijazno vrne. Tako mineva s časom človek bedni, veselja dnevi kraóke so minute, noči trpljenja zdijo se nam tedni. A dolga zima ni tako nobena, da ne sledi pomlad ji vsa zelena, ki v radost, srečo vsem je dodeljena. B-P . fìlciXùs'hfr S suho in uvelo roko ,kisese je rahlo tres-1 la,je mati popravljala šopek poljskega cvet -ja,ki ga je prinesla na mizo.. !-Kar lepa je postala najina domači ja-, j e sa ma pri sebi polglasno mi slila. Vesela kakci’ trok je pričakovala svojega sina. Gctova je bi_ la,da bo danes prišel njen sin,katerega že ta ko dolgo ni videla.Roke so ji bile že trde od dčla.Nič ni pomislila na utrujenost,nič na na por.Očistila je stanovanje,samo,da bo sin veA '.ol «• to c- vrne da t- • č-tijVda g -neti čak> dn dr. ji po® oni 'se . že več kot n j eri živi j en je, Baie, či ste desk v podu, zadnji žark več er n«-ga sonca,ki 30 • »lili skozi okno,da 'se je ri- lo tako pr&znič o, vse tako leno .kot i je 2 ;~ •Ti sijala mati,. dc bo takrat ; ko bo sc e spre/o -la svojega Ivana.Celo resni obrazi s tnikov na lepih, od starosti počrnelih podob..’ po stenah. 30 bili beli veseli, tako vsa, je videi a TatU? ogled ji je obstal na sinov fotografi jfe na steni :mlad fant uni formi ,ka e rema so s-v ob”az že začrtale j rve moške po zs, • ra, prav r.ak bo stal danes p ret menoj.. Kako Itv' a se j ž tako spremenil ? Do daj niči o-par la n i sem da je tako podoben očetu, diko li ■ver ga ne bom pustila od sebe .Ž. ive.ia bova oku-pa, od posestva. - o žabi la je na vse, tudi na to;da so bi/a zac je mesece Ivanova pisma od vojakov zelo res a. . ogled ji je zdrsel na uro.Kazalsi so s: bli2. ali sedmi. ak čas bo pripeljal vlak. Vseeno nisem zastor tako dolgo čakala, naglimi koraki je stopila, v kuhinjo. Hotela j da bi njen sin čutil, da je dobrodošel, da ga ilca* Vse je pravzaprav naredila njemu v čas a zde lo se ,ii je, da čas hiti. Mar ni oilo vče ra yko je videla moža roltvega,ponesrečenega. Koliko se je od tedaj že zgodilo ...Sin ,e c -jkončal šolo,iz dečka je postal fant inz-iaj 7 ? dobiva očetove,moške poteze. V podzavesti je i ‘lo čuti la, da sinu samo njena materinska 1 ju-l zen ne bo zadoščala, ampak si bo moral co.ska ti dekle,nevesto.Toda to misel je odganjala, ( oprav je sina ljubila,se je v njene roi >li ~ikradel kanček ljuboéumnosti. Hotela jo ,če-’av je vedela, da tega ne bo vedno zrno,: la, lati in streči sinu.,Morda bi se pa 1 spri- jazmla z dejstvom« „, ; -^Prepočasna sem,Ivan bo hitrejši od meno-, je qegodovala matidn res,prav tedaj se je za motrim steklom vhodnih vrat pojavila visoka postavk,ob prag so udarili koraki in potrkale je. Vre. ta sb se sunkoma odprla in mati je ob tem prese riečen: popustila skodelico,ki je rahlo zazvenela To je udarila ob krožnik.Kakor otrok,ki v priča Kovanju steče k očetu,j e naglo stopila k Ivanu i::?r*ga objelao ' -Moj Bog,ne veš,kako težko sem čakala tega -ti Sp utka-, j e skoraj jokala od sreč e. Nič več ni mir \\1-' na trpljenjema delo.na skrbi ki jih je ‘r e L:-, s sinom,, Vso jo je napolnila lepa misel,ki V;, navdajala z veseljem : 1 Samo, da sva spet- s • Zrla sta si v oči. Celo sinu,ki je vstopil sen, se je na obraz prikradel žarek veselja. ! Pretekla je minuta,še le nato je stekla t da. Skoraj bi bila pozabila sinu ponudi ti, dob ki mu jih je pripravila,tako je bila prevze cd sreče. -Poglej,Ivan,-je spregovorila,ko sta stopil t. po večerji na prag v lep pomladni večer. ■ip oglej našo hišo,našo zemljo...-Zazdela se ji je še lepša,kefet dozdaj,ko j Čakala na Ivana. Začela mu je razkazovati ,kje. , a latod posejana pšenica,kje koruza,kje je posa jen kro^ircKar-vživela se je v to pripoved; h mo‘rla" verjeti,.da je Ivan ostal tako mncrtf.vo h It jen ob njenem pripovedovan ju^Ivan je - ves f as id 1čal.nato pa je se težki ra,mračnim * glasom n maturino épodbudo povedal,da ne misli ix-vet-Ituk se je zadnje mesece kljub domotožju premi sili,da. gre v mesto,kamor ga vabi ,,, je 'g- pf’skrbel delo in tamor ga. Il# e tud, sr c e* y k dekletu. Mati je videla, da je sin zdaj insano vzdihnil. Verjetno se je bai tega trenu. ' v.£?.i ovedal je »at»ri ,da je oba v. mestu že ‘obir. la1 -n reo on \ e uriš el domov* ifca ti j e costala **o se kopana„P ogled se j 1 1 e ustavil v temnem kotu, oči je obrnila na križe V srce ji je stopila bo jazen .moreča in težkas5rna je vstala pred njo misel,da bo spet ostala sama,brez sina,brez smisla,ki ga je on dajal njenercm življenju,o-stala sama za delo na kmetiji... Ne, v mesto pa ne grem -,je odbila s skrušeni m, a odločnim glasom sinovo ponudbo,čep'•av ne bi mogla reči, da ji je posestvo in domačija pomenita več od ljubezni do sina. -Ivan, p a ne bi mogel ostati doma ?Pogle> na še polje,poglej gozdove in večerno zarjo n njimi.poglej.«. ~ Dalje ni mogla.Ni mogla spomniti sina nr svojo ljube zon j nase. Ni mu mogla po vedati, d? ga je vse leto tr iko čakala.Rahlo se je stresla od jokaj tudi sina je to pretreslo, vefcdar pote ze na obrazu r ; m lo še bolj otrdele in skozi ml3 ha usta je i’ avil: ’*Ne morem mati . ..* Daleč od doma -z višine sem gfted.al pust ■ strehe ¥* in o L ve zi do v^L tuje vasi. Gl e čil revna sem polja in Travnike ožgane te tuje dežele. Le k e je zdaj moja mladost? Kje pustil sem sr ^5o, radost ? Kje je moj dom ? Zaprl oči sem, zaslišal sem pesi n... Snet bil sem domo, sp et sreč en, vese i, sem vri skal , sme; i. se in p asm j si pol SELMO ; Ave ! doneli so zvonovih Ave ! peli so gozdovi tebi,Mati. Rože so dišale tebi v čast in ptički so peli v slavo tebi, Mati. V prelepem maju, v zelenem gaju iz dna srca, ko pela je narava, izvil se mi je vzdih Ave,Mati, Zdrava... -Zv - F R C I 1 VRHU Stresel sera s V hipu sera bil popolnoma buden. Skozi odprto >kno je vel svež zrak.Ozri sem se ven. V ra rat se je razločil obris cer. - vice, zadaj črnim gozda,nad njim pa gorski -v 'b hovi,ki so se zli ali z nebesno sivino.Kmalu so se zbudili tud ostali.Tiho smo se obleki in po stopnicah oa^li v pritličje koče.Od vzour jenosti in pričakovanja sem se rahlo tresel. Sedli smo za mizo :n začeli zajtrkovati.Ozrl sem se skozi okno.F ostalo, mi je tesno pri srci? kajti Jalovec je bil pokrit z godtiroi oblaki. Vreme nas je razočaralo, toda poguma nismo izgubi li .P o jedi smo si pprtali nahrbtnike in za pustili kočo.Ura je bila šest.Zdanilo se je. ^ad dolino so kot sive preproge viseli oblaki. Ha bližnji smreki je bila tabla z napisom: Tamar , Jalovec 3,5 h.V dolini je vladala veličastna tišina. Vsak je v svoje misli zatoplj ni smo hiteli skozi smrekov gozd po dolini Tf • marja ra vzgor.Kmalu je začelo rahlo rositi.Po-tegnili smo kapuce na jjlavo. Voditelj je predla gai desetminutno jutranjo moli tev in premiš -ljevanj e.Tedaj sera spoznal,kako se v planinah lahko moli.Povsod je vladal svet molk, le naši koraki so škrtali po produ,ki ga je nanesel po tok.V tistem trenutku so mi odpovedale vse bese —A O -4 1 ; '\e in molitveni obrazci«Ž, e sata a mis«l n« >oga£ Je bila mogočna hvalnica ir “zahvala*! rigelo me ^e,da bi se vsedel pod smreko in dolgo osai v iem stiku z naravo in Bogom, Kmalu smo prišli iz gozda.P red oči nam te s*b stopil krasen prizor ; na levi strani zada' Sle mo,za njim ra Mojstrovka v oblakih. Vzporedno z nami se je vlekla veriga sten Travnika,Jalovš-ke Škk: i in ne levi strani v a»b vrhu ozebnika Garičica,Na. desni strani razni vrhovi podgorja PonJ, spredaj pa j > Jalovec izginjal v megli in oblakih« Sredi te divj- lepote sam se nočutil silno ne bi» gl ;i = nega in maj brega* besede so se kar z tu o j j al e v crune o in stenah, Včasih se je sLiš, šal éum.(ki' -r j povzročil « sten padajoč ke -0; er., > Ho k lì ' su- o po o gr o nem melišču,ki se je po_ lagoma d vi ! o in ozilo y ozko gaz. Steza je po otajaTs -vedno bolj strma,Tv. in tam je že sooči--letela noga na drobnem pesku.. Grozeči skalni or r)aki,kr oznanjajo pravi vhod v Ozebnik,so bili vedno bliže,Ko smo prišli v samo tesen,je od zgoraj mrzi ) potegnil veter, Načelo je deževati gosteje,Negotovo snro gledali navzgor,v temno ž žrelo,iz katerega so' se podile navzdol megle. Najprej smo obšli ogromne skalno gmoto,ki štrli iz melišča kakor otok sredi reke,Zaradi megle jebiio pjrecej temna, z ‘obeh strani pa so orjaške skale grož'Se zrl. ra nas«Napredovali smo počeši,ker,-je melišče postalo strmo. Vlaga je s površine bunde pečaš, pronicala v notranjost. Na npkaj mestih sem že čutil mokro to. Čez nekaj časa se je m^gla nekolik' dvignila ;prišli smrde snega. Zač°l se je najtežavnejši in mjnevar nejši del vzpona« Brez derez smo s težavo rinil', dalje. Sneg je bil trd, nog® v■ spodletavalfco Vsa zase je moral zel: pazi ti,da bi padel,ker bo bilo tc zelo nevarne, Čez pri litžn' pri ure srn-ponovno prišli do melišča.,Tu se tesen nekolik -razširi « Skal e so tukaj na obeh straneh silno razdrapane.P o njih je v drobnih curkih tekla v voda,ki se j e na to izgubl#$,lav grušču,. Na l-dobro, Qa bo samo zima pri vojakih. Jaz sem se šele pred nekaj dnevi spomnil, da mora.biti pri vas zelo vroče,mislim v-šoli,«.. Prav pozabil sem na tiste strašne dneve,.Kako : je z » m at. e m a i i k o t " No , w zadnjem pismu je dokazal,da je mesto že kar dobro spoznal, saj nam ga je zelo zani-mivo opasal.Odgovor na vprašanje i Z matematiko jr vse po starem«.-Ahil je bit ran ljiv na peti novp/ečen seveniščnik je pa pri matematiki. Janez uživa ‘"počitnice* v Titovem fe3 rsu. Za nimivo mesto ! Janezov naslov: J „J en ko , V-P . 5912-18, T« Veles, Mak.; O dlprr» ćk iz n j ego vaga p i srn a ; '»Pokrajina jo pustari vi j en j e je enolično in prazno.Ž e/ v prvj.h dneh sem . spoznal, da so vo jaki res zelo "olikam" fant j e..''Lepo'15 namreč ravnajo s hrano,saj pogosto leti kruh z enega konca obednice na drugega p® tudi pod 'vizami -i-1 gr- ne man jka... Tuđin ni nobenega slovenskega ča sopita. Tako ne berem ničesar in sem kakor ptič v kle'ki... lpara,đa se $e s tole pošiljko ISK1R stanje vsa, malo izboljšalo. ioaro občutek,da se še najbolje godi Lojzetu. fL.^INKOVEC, V.P . 633o-62,Dapilovgrad,Črna gora), p'a.čeprav pije klorirano vodo.Hodi namreč na iz le^e.Ce^o v samem Sarajevu je že bil.P a tudi dru Jace marsikaj doživi,Kar poglejte: * V nedeljo dopoldne sem bil v danilovgrad lem manastiru (samostan) pri maši in obhajili ^ato me je pravoslavni mehih s svojo ženo - i i~ lovnico povabil v kuhinjo na zaj trk.P o znal j ;elo Bajca in Jerončiča,ki sia ga obiskovala 'za Časa Avstri j e"... i V Satajevu sem naletel na kap lan a.P o hvali-1 peje,da sem se že dobro aklimatiziral v hrvaš l Si...» I Kajne,da se nisem zmotil ? Tone pa gostuje v Bitoli.To je makedonsko Sto mladih,študentsko mesto.^ašemu vojaku Tone u lahko pišete na naslov: T. Gradišek, V.P . 4519 - 1 litola,Mak. Tam ima kar dobro družbo,saj sta v Bitoli pri vojakih tudi Novak in Kvaternik. 1 Piše nam, da so vojaki zelo pohlepni po tuj m imetju.Tako na omari ni dovolj ena ključavnic a. Zelo dobro pa se baje obnesejo ključavnice TIr AN. Sl boste zapomnili ? . Jože (Ipavec J., V.P. 4848 - 25, Bjelovar, Hrv. ) nam je še najbližji. V nekem pismu je poslal čudi križanko,ki bo objavljena v naslednji števil ki.Piše pa takole : '"...vsekakor pa mi manjka duhovnega ozračja, ki ga imate v Vipavi dovolj.Ne moreš si mislit* kako sem se namestil na postelji,ko sera čital I SKRE.P očutil sem se kot naj več ji bogataš,kot kakšen lord ali Amerikanec.Rekel sem sfc -.-Vendar je prišlo nekaj v meje reke,kar se da z užit kom prebaviti...1" Hvala lepa, Jož e, za križanko in za pohvalo , v 'i še Icaj pošlji 1 Branko mslv.ži cesarja'9' v Skopjl B. Melink. ’A-P . 5912-14-3, Skop je, ìiak.) j> a naj i. r sara pove, • ako se vidi na njegove strehe “"Skopjejkraj nesrečnega imena, lež’ do sedaj še neznano in skrivnostno v mojem podn< j, ju. Odkar sem ga zapustil pred skoraj dvema mr seceraa,ni stopila več moja noga na njegove ulice. A "'vremena Kranjcem bodo se zjasnila... koro bom stopil r senčnati gozd minaretov,kj se kot večstopenjske rakete dvigajo proti nei i.Popolnoma jih zmanjka na desnem bregu Vardar j-i, k j er so razvrščene stolpnice kot škatlice ^migalic*^ Tudi Irance spoznava jug v Bi toli.kot Tone. (P.Ncvak, VoP . 4519 - ?4 . Bi tela,kak.. ) teed drugim piše o slovenski maši pri kateri so sodelovali semeniščniki,vojaki,sestre in ne$ kaj civilistov v b..tolski cerkvij o maši srn P o maši smo šli k duhovniku,* i nas je malo pogostil.Nato smo debatirali o različnih stvareh.Ko sem prvič govoril z njim, sem mislil,da f je Sloven ec, tako specialno govori slovensko .P c-tem sem pa izvedel,da je Makedon ec,doma blizu à albanske mej e.Slovenščine se je navadil,ko je bil v šolah... * Tako torej živijo naši vrstniki,ki so pero začasno zamenjali za puško, spanje pa za stražo^ Čas pa teče hitro in ne bo več preteklo veliko - Donave v Jadran,pa bodo naši vojaki začeli šteti dneve do odhoda domoy.Najhujše so pa že prestali .P iši te jim kaj,da jim bo čas še hitre je steseli Hvaležni vam bodo za vsake besedo. Kajne,dragi borci ? Zvone IDRIJSKI PRAZNIK Idrija,mesto živosrebrnega rudnika,nas je zadnja leta že nakajkrat presenetila z dokazi svoje izredne življenjske sile-' red štirimi -f \ s' tamkajšnji izr br.aženei začeli izd« jaci Lite rnjrni list Kaplje-ki s j se iz pvkrajinskeg a g-iasila začele razvijati v vses'1 : venski l:i:-tv-V ganskem novembru sc d skusili javen dialo.a med kristjani in marksistic letošnji prvi maj so pa zgradili in odprli, ^ipvo župnijsko cerkeVjposvečeno sv.Jožefu •- d§ lavcu.To je bil ne samo praznik prvega reda za (idrijo} temveč dan veselja za rse slovenske kristjane. Iz našega semenišča nas je bilo nekaj priča tega i zrednoga praznika. Da bomo razumeli dogddke, meram o poseči male- nazaj. £o je spomladi 19f- '5, gorela starg župnijska cerkev sv Barbare sredi Idrije>kjer sedaj par kirni prostor. so varni Idrijčani jokali od ? losti.Ko pa so zdaj posvečevali novi cerkev so meščani spet jokali - od vese? ja.. Seveda j bils.0 potrebno osem let prošenj ,dopisov. nač- .. y dela in stroškov,da so uspeli«in kako uspeli! "Prvo posvečenje nove cerkve je tila zamisel arhitekta Antona Bitenca .odstraniti prejšnj majhao podružno cerkev in zgraditi novo, moderno župnijsko cerkev,samo zvonik je ostal od prej.Delo je izvedel projektivni biro Sloveni#, projekt j nadziral jo ing., Jož e Kregar. Sli sar ska dela v cerkvi je izdelal akad. slikar Stene Kre; gar. Druga stopnja p' svečenja je bilo uracno odo brenje od strabi oblasti.To pa ni šlo gladko. Prejšnji petek je uradna komisija c dkx niia o>~ do brit 07. ker da dela niso bila končana, -.ato pa je zadnjih pet dni pritisnilo kar dvajset različnih podjetij s številnimi delavci;ki so noč in dan hiteli dopolnit pomanjkljivosti..V torek zvečer je spet prišla deset članska Krmi, sija ia Ljubljane.okrog cerkve pa velika mno - žica Idrijčan.'v.Tedaj je nek domačin rekex ■ predsedniku komisije • e ne boste podpi-Sali, ne vem»kako boste prišli ven/1* in namignil na množico,Ted,ij je predsednik molče pod.pis.il odobrenje .prav na novi oltarni mizi, Ko so odpili vrata je množica napolnili cerkev in zn,- pc-Ia zahvalno pesu ^ Slovesni.-.; pva Slovesnost pravegvr- tret joga posvečenja se ; začelo na predvečer 'r sredo , lo, aprila s konec -tem orkestra in žbčra.iz 1-jU-bJ janske stolnice ki ga je vodil liiirko Cuderman. J zva j ali so pb podpori novih električnih orgc^l Haendlov oratorij Messias.Vsebina oratorija je življenje, delovanje in trpljenje Jezusovo po sv,pismu str re zaveze (prerok Izai ja) in po evangelijih -ali po treh delih rožnega venca.Višek je Kristusovo vstajenj v mogočni aleluji Besedilo je bilo slovensko, zvedba'popolna in je v dveh uh urah osvojila po no cerkev poslušalcev.To ; e bila umetniško p lana glasbena služba božja.. Vtaes je umetne itni zgodovinar prof.dr.}rance Stele predstav .1 navzočim novo cerkey.Zgrajena je po načeli % sodobna arhitekture.£ato o Stele najprej na cratko razložil zgodovino u metnosti od baro1 i do sodobne stavbne umetno s ti z bistvenimi azlikami med slogi, ^ato je po hvalil novo cerkev,kot izredno lepo in funkcionalno zgradbo,ki bo služila bogoslužju,obenro pa bo iudi v čast in ponos mestu,ker je skladno postavljena v svoje okolje.Stavba je osmero kotna, z dvema zvonikoma (prejšnjim in vitkim novim ). Skozi steklena vrata vhodne lope,ob katerih je umetno izrezi, ano leseno razpelo stopimo v svetlo.krasno prej eno notranjščine 0 be steni,leva in desna, sta popolnoma, steklen in bosta poslikani s križevim potom (Stane Kregar )«. Tpvada* j>- kamnita- menza- .01 tar , središče bogoslužnega prostora,obrnjen proti ljudstvu, Oltarno miz^ nosita dve ogromni kamniti-roki Stavba jn širša kot daljša,vsi sedeži so razporejeni v bne® loku (centrirani)proti oltar ju j tako. so . er.niki v novih sedežih circumse -dc-ntes et cir 'urostantos- to bolv ustreza cerkveni funkciji« ve5 prostora, im a cerkev dva kora rnao oltarjem je kor ?t pevski zbor., zadaj je drug ?,a. moške-___ __(daljoj dr , ‘;,p oz ar il __t_ Z S T k V A misijonskih v~.fc.il 1 n podnblc ! V prvi. polovi ci april- je duhovni krožek pripravil razstavo misijonskih votli in podobic riprav ni srao videli, ne likovnih ne literarnih e Mt.nin7je bila raastava po svoje zanimiva. Vabiš \a so nam pokazale,kako se naši duhovniki trudf p in skrbijo za svoje vernike,koliko ljubezni in žrtev vlagajo v svoje delo.Juhovnik,ki se r * ■rudi za vernike,išče vedno novih sredstev, s k feritni bi v njih noglobil vero in izgubljeno p i Y ljal nazaj h Kristusu.Taka vabila so tudi na ■pi apostolata in sredstvo, ki se ga poslužuje o g pt-eko duhovnika, da pripelje človeka zopet k sat U, včasih takega,ki je bil že dolga leta izgubljal Verjetno so tudi besede duhovnikov imele polno 1 cer neznanih, a velikih uspehov, Stan e y nedeljo,11.maj a je semeniška nogometna reprezentanca na vipavskem stadionu v predtekmi nrehagala vipavske mladince z rezultatom 8:1 r> *■ * V ponedeljek se je končalo semeniško pomladno prvenstvo v nogometu.Prvo mesto je zasedla repre zentanca flIV.a,drugo mesto III.a,intttotje mesto La. Sledijo : II.a,III. b,I.b. - Zv - NAŠE PISANJE (nadaljevanje) Kako naj pišemo ? Prišli smo do glavnega in najvažnejšega vpra šanja:Kako naj pišemo,to je,kako naj pišemo,da bo pisanje dobro. Kdor pričakuje kakega vzorca ali celo čudežne formule za dobro pisanje,bo razočaran. Takega 'J vzorca ali formul sploh ni, zato vira je nober pisatelj ne more ■ ati. Način dobrega pisanja mora vsal sam najti Poslušajmo o tem Finžgarja,ki je nekoč dajal nasvete mladim li v.eratom ,kaj naj pišejo in 1 ko : "Vse! Le zgrabi živi jen je,kj er in koderkol , povsod je interesantno-samo opiši in povej t kar 'more vzbuditi'estetični užitek.-Kako na; pišem?-Kakor je komu.dano in dodeljeno-če mi j-je sploh dano-tako paj piše in tako bo piša' do smrti .Ob-takem "kako "pride na dan piščev m individualnost (osebnost),če ni pisatelj le je šni^plagiator (tat ali posnemovalec-tudi epi on imenovan/stila.. Franpo'ž dobro pove: Le stile c’ est Inorarne «Slog je človek sani; to pomeni ,-vsag človek ima lasten ali osebni slog. )Zato opazuj in uživaj,najbolj sam s svojo dušo - in boš videl,uživali bodo ta tudi tisti .ki bodo brali.Iz o ega opazovanci se ti bo rešilo vprašanje po tvoji individualno sti : kako ! Kako mo'reš kakor tvoj individuum -tvoja o-sebnost narekava - Se ti sploh narekava. * Iz gornjih Finžgar j evih besed lahko izlušči mo nekaj dragocenih spoznanj in navodil za pisanje- : Vsak pisatelj ima svoj slog,torej piše vsak drugače : Jurčič,Detela,Tavčar,Cankar, P režihov Vornnc Katerega boste torej posnemali ? -Nobenega, da ne postanete epigoni ! ■ Lepo pravi Ingolič Anton : '"Nobenega pišate lja, tVidi naj večjega,ne morete in ne smete posnemati, učite pa se lahke pri vsak e m zlasti pri boljših i‘n pri tistem,ki ga najraf prebirate. Česa se pri pisateljih naučite ? l)Najprej 'lepega jezika .Vse življenje se moramo učiti čiste,lepe slovenščine,kot nas p opominjajo vsi literarni kritiki, in esteti, od Levstika in Stritarja do danes, če. to velja za vsakega izobraženca . velja to še bolj za v vse.ki hhocejo pisati tJezika se učinio pri vseh pisateljih,ki pišejo lep jezik - zate Čbivo v šo li in pri preprostem, zlasti kmečkem človeku, ket je opozarjal že Levstik.P azlji vc poslušaj, te kmečke ljudi,kako govcrij.ol Ne tolike posamezne besede,pač pa,kako besede zlagajo v stavke,kako pripovedujejo zgodbo,opišejo dogodek,o-značijo človekov značaj,itd. Živa govorica je še vedno visska šola našega jezika. 2) Naučiti se deloma mofcete tudi,kako je treba spis (črtico,novelo,povest,poročile )ses-taviti in zgraditi.0 tem smo se nekaj že učili v besedni umetnosti in pri čitanju pisateljev in pesnikov.Treba je že kar v začetku zgfcabiti bralca in obdržati njegovo pozornost do konca. Zato pazite-,kako dober pisatelj svojo zgodbo začne,kako jo razpleta in kako jo spretno in fe včasih nepričakovano razplete. 3) Pisatelj mora biti čimbolj razgledan človek,tako v temeljiti izobrazbi,kot tudi v nenehnem ppazovanju sveta in življenja. Zato pa se morate najprej užiti šolske in nešclske predmete,za vse se zanimati,vse vam bo prav prišlo,, ; Druga važna zadeva pa je,da Jaodite skozi življenje z odprtimi očmi, bi stro pametjo in ob čulljivim src ero.Človek,svet in življenje,naše in tuj e, j e $na sama velika šola. Zato bistro op. opazujte in študirajte sebe in drugel Ko boste gornje namige vsaj malo uporabili, boste sčasoma sami našli najprimernejši in najboljši način izražanja.'fako boste prišli tudi do lastnega osebnega sloga. SVETO VAVEC NAT3ČAJ ZA CPRTMO NASLOVNE STRANI še traja. Še vi se pridružite oblikovanju svojega lista ! - Vem, da smo zvezani, tole rseeno nisem popolnoma _aV en.--_________—-— E ŠE Vitli UT EM EL J EN D VO M '•»Ali ta riba zares ni stara ? -Kje neki,saj vidite, da je še živa 1 '"No, ja, sa$ ste tudi vi še živi... ’* Lastnik krčme Ko je možak že tretjič priletel iz krčme, se za sm i£4SQ0ro« Wo ftd®Beffinom er ■*—'"Kaj se vendar venomer vračate v to smrdljivo beznico, saj so še druge ucrčroe ! "•Kaj pa morem'" , zatarna ta , •"ko sem pa - krčmari m -li ile- Med bogo slovci "*• .i sploh kaj poznate sv.pisroo je vpraša evangeličanski študent katoliškega bogo-sl vca.MedVero mu je pripeljal gorko tlofoto in dodal: "Matej 5,39 *1 '"Kajti tara je napisano: "•če te kdo udari na desno; lice,mu nastavi še levo*'" -'Me,ampak Lukovo poznam - 6,38'",je odgovoril ta in mu eno pošteno primazal.Tam je namreč napisano : •"S kakršno mero merite,s tako.se vam bo odmeri " o. * - sSaZ- - Dragi prijatelji .pri znati moram,da st s neko. .a -ri. res prizadevni in redno sodelujete pil nase® delu2Ob Iskrah pa rastejo tudi novi talenti, ustanite /vesti sodelavci ISKER in poskrbit fda bu vaš list è- naprej dosegal svoj namen Rad se spominjata tistih lanskih dec en beato h dni. ko smo pripravljali teren sa naše glasilo. t>o je januarja le izšla prva številka Iške % po se ^spreobrnili'" celo najbolj vneti pec--?mLs ti« Nas pa sta rešila volja in-op ti mi zet? ?jdaj so ISKRE ^na pohodu "k Takoj po izidu te številke bo zašel delati nov} (že tretji) uredniški odbor - število n jelovih Slanov se bo povečalo z novimi *aoč'xim « $ to številko zaključujem svoje deli pri ure je vanju ISKER;ker me kličejo druge dolžnosti« Vas pa prosim dragi bralci in prijatelji ra-šdga li sta,poskrbite,da se bodo ISKRE če naprej redno kresale in da bodo ostale priljubljeno glasilo vseh semeniščnikov. Začele so svojo pot, Pa poskrbite, da jo bodo vredno nadaljevale I Vsem Sodelavcem se lepo zahvaljujem za pomoč in sodelovanje pri uredniškem delu,ISKRE pa bolo še naprej rabile vaših rok l { ' Vaš urednik ISKRE ,glasilo slovenskih semeniščnikov v Vipavi ; Ureja uredniški odbor : Kokalj Zvone,Rannata Jože,Milharčič Lojze in Stržaj Jože ; Naslov uredništva: Vipava 149.,p. Vipava ; Odgovorni svetovavec : dr.Tone Požar ; Naslovna stran in likov.oprema: Sever Andre in Jaksetič Vladoj matrice? : ^ Rokopisov ne vračamo Razmnoženo: v 24o izvodih tiska Zoro <& Co