POLITIČEN LIST ZP SLOVENSKI NAROD. ™
Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—12. ure dopoldne. Kokopisl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UrednlSkega telefona Stev. 74.
V"
V Ljubljani, v torek, 10. maja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
V
.JL.
-----^
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. t. ^ Vsprejema naročnino, Insernte In reklamacije. — loieratl se računalo enoBlopna pelltvrsla (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, za trikrat
9 b, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enoBlopna garmondvrsl« 36 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren populi.
UpravnlSkega telefona Stev. 188.
J
Gorenjska dolina je govorila.
(Konec.)
Dr. Krek
se je najprej nekoliko pomudil pri tržifkem Gassnerju in načelno izpodbijal njegove trditve, da štrajk oi katoliški in ne krščanski. Izpodbijal je to na temelju resnice, ki jo priznava in jo potrjuje naša vera. Ko bi go spod Gassner delavce vprašal, izvedel bi bil, zakaj so stopili v stavko. Krščansko je, da se resnica spozuava in uvidi, ali se je de Jala krivica. Če brez preiskave kdo trdi, da se tovarni dola krivica, tedaj to ni krščansko. Pogodbi z delavcem in delodajalcem so dali liberalci znak prost9 kupne pogodbe. Pogodba pa mora biti pravična, zato pa je trebp, da dalavstvo skupno nastopa, ko sklepa take pogodbe. Pri odmerjenju plačila mora biti merilo, da delavec zasluži toliko, kolikor potrebuje on sam, njegova družina in kar potrebuje za starost. To je cena, ki je dostojna človeški moči, pod drugimi pogoji se tepta človeška narava in potem sledi upor. Kdor ne spoštuje božje natore v človeku, tisti sam spodbija redna razmerja. Dolžnosti drug do druzega imata cba deU: gospodar in delavec, ne pa samo eden. Čo s svojo organizacijo, s svojo vzajemnostjo dvignete načelo, da naše ljudstvo ni za to, da bi se po njem hodilo, tedaj bodete za napredek v naši deželi storili več, nego vsi liberalci. (Živahno pritrjevanje.)
»Koristi" tovarn in njih dolžnosti.
Macgo so govori o koristi tovarn. Ali so pa te koristi res take, kakor se trdi ? Železni kartel je predvsem povzročil, da je že* lezna industrija po malih naših krajih propadla, da so Kropa, Zalezniki in Kamna gorica pc stale vasi, polne beračev, da, tako predrzna je baje ta tovarns, da so je menda vmešavala v stavko delavcev v Kropi in v Kamni gorici. Co je rep, kar trdi neko došlo mi pismo, tedaj ta tovarna ondotnim delavcem ni niti privoščila boljšega plačila in je zagrozil?, da onim gospodarjem, ki bi zboij-šali plače delavcem, ne da železa. (Klici skrajnega ogorčenja ) Ako je to res, potem tako podjetje ne sloni na moralni podlagi. „Po tovarnah pride med ljudi več denarja", — da, a delavstvo se izrablja, kakor citrone, ki se izžemajo. Ti bledi delavski obrazi pri čajo, kako se življenjske moči delavstva izrabljajo ; v krstni in mrtvaški knjigi bos videl nasledke delavskega življenja. Govornik se zgraža, kako more potem gotova gospoda še pisariti proti temu, da bi si de-lavstvo zboljšalo svoje razmere. Ti napadi se gode pri ljudeh, ki Si i o v večnem mačku, zato bi moralo biti načelo, da kdor hoče biti voditelj narodov, ne sme biti pijanec. ' Iz „Narodovihu člankov puhti dim alkohola, pravi špirit. Gotova gospoda naj bi raje skrbela, da bi mogol dalavec dobiti boljšo hrano, ugodnejše stanovanjske in druge razmere — da človeka prično spoštovati v delavcu.
Kdo hujska? — Naše načelo.
Delavstva mi prav nič no bujskamo, huj s k a j o t i s t i , ki zaničujejo človeške pravice delavčeve. Če meni pa kdo, da smo duhovniki zato tu, da bi delavcem rekli: klobuk lepo pod pazduho držite, ko škrica vidite, in da naj ponižno vprašajo, če smejo prositi dovoljenja, da bi se po njih hodilo, če kdo to zahteva, da bi rekli delavcu, da je samo zato tukaj, da drugi dobo kaj od njega in da umre za druge, tedaj se moti. Držimo se načela, ki ga nam je dal Gospod, čutiti dostojanstvo nost božje pcdobe v človeku in da smo si pred Bogom vei ljudje enaki. Nismo samo lato tu, da pritligujemo navzdol, ampak udi zato, da povzdigujemo glave navzgor.
Edinost mej kmeti in delavci
Ta štrajk, nadaljuje tffitf&ftflhjfcsl6 P0' kazal edinost mej kmeti rR!«^»gKwelika grdobija je od socialno - demoKrafiKfficvodi-teljev, da hujskajo delavca preti kmetu, nesramnost liberalcev, da hujskajo tudi oni kmeta preti delavcu. Oba imata skupnega sovražnika; v skupni armadi morata biti zdiužena, sicer se jima bo smejal le njihov sovražnik. Boljše plačano delavstvo pomeni boljšo ceno kmečkemu pridelku. S skupno pomočjo bi se dalo doseči, da bi delavcev tudi kmet dovolj imel. V prvi vrsti je tu potrebno državno zavarovanje kmečkih delavcev, potom bo mnogo delavcev ostalo na kimetin, tem več pa, če bi se kmečkim delavcem dale za delo na kmetiji h olajšave pri vojaščini, kakor jih imajo kmečki sinovi.
Govornik priporoča kmetom zadružno misel in poziva kmete in delavce, naj skupno korakajo v boj za svoje človeške pravice !
V politični boj!
Poleg stanovskega pa morajo oni sloji, ki ne služijo z delom svojih rok avoj kruh, biti tudi političen boj za splošno in enako volivno pravico (Hrupno pritrjevanje), tudi v politiki se morajo kosati z onimi, ki imajo denar. Tudi v politiki mora veljati načelo, da je delo več kot denar. (Dolgo trajajoče odobravanje.) Tisti, ki ima samo denar in ne dela, mora v politiki biti od spodaj, tisti, ki da važnejšo stvar za državo: svojo življenjsko moč, mora imeti politično cblest. Čivkanje naspre trnkov proti splošni volivni pravici ne bode doseglo zmagonoBnega klica množic ! Vse, kar pošteno misli, vse, ki ljubijo ljudstvo, vabimo v ta boj! Stranka, k i ne m ore reč i, da obsega vse ljudi, ki so pošteni, da imajo v njej prostora vsi, ki hočejo posvetiti srce in roke za trpečega brata, ki se ne ozira na splošne koristi, taka d t r a n k a mora propasti! Ljudstvo vstaja, ž njim skup gremo na skupno delo, potem se manjšajo liberalne vrste in od vse liberalne stranke ne ostane druzega, kaker dolg, umazan jezik! (Živahna veselost in pritrjevanje.) Javni naši thodi imajo namen javnega pouka, javne vzgoje — ne silimo nobenega, da bi mislil take, kakor mi, a prisiljen je vsakdo o tem premišljevati 1 Uver-jeni smo, če bo to premišljevanje resno, mora pravica, katero branimo, končno zmagati! (Burno odobravanje.)
Glas delavstva.
Nastopil je nato tovarniški delavec I v. Glavič, ki je spretno naslikal položaj delavstva. Kdo je začel štrsjkati, fedo je bil voditelj ? se vprašuje. Vsi smo pričeli štrajkati, vsi smo eno telo. (Gromovito pritrjevanje) Premalo smo zaslužili po 10 gld. na mesec, drugi še manj — stavka se je torej pričela, ker nismo mogli več shajati. Tri meseco smo se prej pritoževali, a niso nas hoteli slišati. (Klici : Tako je!) Sedaj pa pravijo: »Mi nismo nič vedeli«, ekoro tako govore, kakor bi hoteli reči, zakaj pa nisto prej začeli stavkati. (Veselost.) Pravijo, da je delavstvo jim napravilo škode. Oni so nam napravili škodo, ker so nam dajali prazne kuverte. (Klici: Tako je !) Pravijo sedaj : Lepo tovarno smo vam postavili, tako skrbimo za vas. Ali bomo tovarno jedli ? (Hrupna veselest.) Dalje trdijo, da smo bili nahujBkani iz Ljubljane. Tri dni potem, ko so jo stavka pričela, zvedeli so Se le v Ljub ljani za stavko. (Klici: To je resnica !) Pravijo, da so nas cahujskali agitatorji iz Ljubljane. (Delavstvo burno klife: To ni res. To so grde laži !) Kdo nas jo vendar na-hujskal ? G. Luckmann nas je nahujskal,
ker nas ni zadostno plačal. (Delavstvo kot en mož na glas pritrjuje.) Pravijo, da prepolna vr«ča poči, pri nas je oa počila prazna vreča. (Živahna veselost) G j vernik poziva delavstvo, naj Be združi v strokovni organizaciji.
Konec shoda.
Nato je govoril še tov. Iv. G o s t i n -čar iz Ljubljane, ki je kazal na »Narodove« laži in pozival delavstvo, naj izvaja iz tega konspkvenoe.
Koncem shoda, ko je bila predložena resolucija soglasno sprejeta, je še enkrat govoril dr. Susteršič, ki je povdarjal, da je tudi glede tobačnega delavstva »Narod« ruval proti delavskim koristim. Čudno je tako »Narodovo« početje. Ali ne pride, če se delavstvu helje godi, denar v domače roke. Stranka, ki tako nastopa proti delavstvu, ni slovenska, ona rabi samo še s'o venske psovke pri svojem »delovanju«, na svoji strani ima le napuhnjene ljudi, ki so se precbjedli, liudstva pa ne !
L »živio« klici cesarju in sv. očetu je bil zaključen velepomembni shod.
Ob zaključku poročila smo dobili z Dunaja od dr. Šusteršiča nasednje i udefonično poročil", k«taro z ozirom na včerajšnje poročilo priobčujemo na njegovo prošnjo : »Kakor sem se tu prepričal, vlada ni naročila 250.000 ton, ampak, le 250.000 meterskih stutav železa, vsled tega se cena zmanjša na desetinko, od 44 milijonov na 44 milijona, torej dobiček ni 11 milijonov, ampak le desetinko tega«.
Rusko-japonska vojska.
Japonci na delu in njihovi uspehi.
Japonci nadaljujejo s svojimi „burskimi« uspehi.
Vojna sreča je sedaj na njihovi strani. Rusi so bili nezadostno pripravljeni in če je res, da eo kar sami zapustili Niučvan, potem bi bilo to žalostno dejstvo zadostna ptiča za to trditev.
Koliko se je poročalo o trdnih niučvan-skih trdnjavah in novih obrambnih delih — in vse to naj bi bili sami zapustili. V po znejši dobi vojske bo pač zopet stopila vojna sreča na stran Rusov, kajti loično bo vendarle ruska premoč zaduš.la živahnega ia junaškega Japonca.
Posebno velikega boja za Fenvančen ni bilo. Da bi bil zadostno utrjen, bila bi ondi lahko trdnjava tolikega pomena, kakor je bila za Turke Plevnn, a ker ni bilo zadostno utrdb in ker so Rusi imeli tudi premalo vo jaške sile, bili so to pot baje toliko pametri, da so pravočasno umikanje ruske intanterije krili kozaški oddelki, ki so se zapleli z Japonci v manjše bitke.
Dobili smo še naslednje brzojavke:
London, 9. maja. Iz S a n g a j a i poročajo, da so Japonci vzeli Ta-1 i e n v a n, iz Čifu se pa poroča, d a s o Japonci vzeli Daljni. Port Artur so Japonci zopet obstreljavali.
Berolin, 9. maja. Iz Tokia poroča »Lokalanzeiger": Na Liaotungu izkrcani Japonci so že pričeli korakati proti Port Arturju in stoje sedaj okolu 30 klm. oddaljeni od Port Arturja. Čete, ki ee bodo izkrcale prihodnje dni, se bodo podalo proti soveru poluotoka, da s tem preprečijo, da bi prišle za hrbet Port Artur oblegajočih japonskih čet, ruske čete, deloma pa. da so združijo z od Fenvančena proti Mukdenu prodira jočo armado generala Kurokija. Bombardiranje Port Arturja bo istočasno od morsko strani in s suhega. Japonsko brodovje in čete na suhem občujejo med seboj potom brezžičnega brzojava.
London, 9 maja. Ruske čete so v soboto ponoči zapustile Niučvan. Topove so poneči odpeljali iz trdnjave in jih spravili v L i a o j a n , kjer se korcentruje ruska vojna moč. Včeraj so vojaške in civilne oblasti sklenile, da za-puste mesto, ko se približa mestu japonsko bojno brodovi«. ki spremlja japontke transportne ladje. Eno rusko bojno ladjo, ki je še v luki in ne more več uiti, bodo Rusi sami razstrelili in jo potonili. Angleška bojna ladja ostane za varstvo Evropejcev v luki, ako ruske oblasti zapuste mesto.
Berolin, 9. maja. Iz Petrograda se poroča: V tukajšnjih vojaških krogih so mnenja, da se za Ruse položaj cbrne na bolje šele pri Mukdenu. Bitka bo pa gotovo prej tudi ša v Motien-gorskem sedlu mej Penvanfienom in Liaojanom.
Berolin, 9 maja. Rusko poslaništvo je dobilo poročilo, da je bila tudi druga bitka pri Hohmutanu za Ruse nesrečna. Rusi so izgubili na mrtvih, ranjenih in ujetih 1800 mož.
London, 9. maja. „Daily Telegraph" poroča iz P e k i n a : Potrjuje se, ds so Rusi zahodno od Liao zasedli nevtralno kitajsko pokrajino. (?)
L o n d o n , 9, maja. Mej tem ko si je prva japonska armada priborila prehod čez Jalu, je bila druga armada ob Jalinem izlivu koncentrirana na japonskih ladjah, da se, če bi bilo potrebno, izkrca in pomaga prvi armadi. Ko sd bili naznanjeni japonski uspehi, odplul je del brodovja, da zapre vhod v portartursko pristanišče. Drugi dan se je izkrcala diuga armada na poluotoku K v a n -t u n u.
London. General Kuroki prodira s 60 000 mož močno armado proti Liao-janu. Vsak dan prehodi armada 30 kilometrov.
London, 9. majs. Listi povdarjajo veliko važnost Fenvančena, ki je križišče treh cest. Ako se bodo Japonci ondi dobro utrdili, jih bo Rusom poznejo težko pregnati.
Ruske izgube.
Včeraj smo že priobčili poročilo generala Kuropatkina o izgubah pri reki Jalu Poročilo pravi, da je sovražnik imel petkrat večjo premoč. Ruski polki so se morali z bajoneti preriti skozi sovražnikove vrste, ki jih je obkolil. Več kompanij 11. in 12. polka je izgubilo nad polovico moštva. Vsled izgub moštva, konj in pokrajinskih tožkoč ni bilo mogoče odpeljati topov. Skupne izgube so 70 štabnih in drugih častnikov ter 2324 mož. O generalroajorju Kaštalinskem pravi Kuro-pstnin, da je padel smrtno zadet na glavo od kanona; iz Petrograda so pa danes zopet poroča, da je bil K a s t a 1 i n s k i ranjen, a da š e ž i v i.
Tokio, 9. maja. V vsakem nadaljnem Kurokijevem poročilu so višje cenijo ruske izgube v bitki ob Jalu. Japonci so pokopali do 1400 padlih Rusov. 503 ruske ranjence so »sprejeli v vojaško bolnico. Misli ae, da so Rusi izgubili nad 2500 mož. Več kot 300 vjetih Rusov je na potu v Matsujamo, kamor dojdejo v sredo.
Rusko japonska vojska v nemškem državnem zboru.
Berolin, 9. maja. V nemškem drž. zboru je danes govoril soc. demokraški voditelj B e b e 1, ki je kritiziral brzojavko nemškega cesarja, ki je povodom nesreče »Petropavlovska« brzojavil carju, da je žalost Rusije, žalost Nemčije. Bcbel je dejal, da je ogromna večina Nemcev na strani Japoncev, in da on želi, da bi Rusija propadla. Državni kanoelar je odgovoril Bobelu, da bo-sedila brzojavke ni prav povedal, da pa je nemški cesar res dal duška človrškomu sočutju. »Jaz le obžalujem«, dejal jo državni
kancelar, da se v našem časopisju, posebno * šaljivih listih, tako grdo govori o ruskih porasib. Ako Bebel pravi, da želi, da bi Ru sija podlegls, je to kršenje nevtralitete, s čimer se ne morem strinjati.
Japonske izgube.
Tokio, 9. maja. Pri zadnjem poskusu Japoncev pred portartursko luko je bila njih zguba 1 Častnik in 5 mož mrtvih; 5 častni kov in 15 mož ranjenih, 13 častnikov in 74 moi se pogreša; 8 Častnikov in 36 mož je bilo s potunul h ladij rešenih.
Aleksejev ostane carjev namestnik ?
Petrograd, 9. maja. Ruska brzojavna agentura poroča, da pc rodilo nekega lista v L ndonu, ki je poroča', da bode na zahtevo generala Kuropatkina in admirala Skrydlova carjev namestnik Aleksejev odpoklican in da pride na njegovo mesto veliki knez, Nikolaj Nikolajevič, ni resnično.
Jalu prestopa bregove
S o e u 1 , 9. maia. Jalu je vsled tajanja snega zelo narasla. Dočim je njena navadna širina 150 m., se je sedaj razširila na 400 m., ter se je bati, da se se razširi. — V bližini Jalu živeči Korejci so sa umaknili na otoke, ter si napravili tam svoja bivališča. Zi časa zadnjega boja so si v svojih kočah skopali jame, da se zavarujejo pred streli.
Ruske priprave.
Petrograd, 9 maja. Presenečenje radi poraza ob Jalu počasi ponehuje. Kakor se poroča, so se vršile manjše praske, in če bi se Rusi teh izogibati, bi se za nje bitka dosti bolje končala. Generalu Kuropat-kinu predbacivajo, da je s sestavljanjem mešanih korov iz večih vojnih korov raz trgai zveznost med vojaštvom ter postavil čete in voditelje, ki so bili vojaštvu neznani. Tudi je pri korih premalo topništva — bojevalo se je namreč v zadnjem boju 40 ruskih topov proti 110 japonskim. Radi tega se mandžurska armada znatno pomnoži. Pričelo so je že z mobilizacijo orenburske kozaške divizije in uralske kozaške divizije, in 15. maja se pričneta mobiiizovfcti 10. vojni kor (Ihrkov) in 17. (v Moskvi) Baje bodo poklicani k vsem vzhodncsibirsbim četam nadomestniki.
Berolin, 9. maja. Kakor se je »Bari. Tageblattu« iz Petrograda sporočilo, so so I umaknili Rusi z višav pri Fenvančenu ter se*koncentrujejo v gorovju med Fenvančenom in Liaojauom. Iz Liaojana so Kuropatkin pod nobeno ceno ne umakne.
London, 9. maja. »Standsrd« po roča iz Sanglnja: Kakor se poroča iz Pe kina, delajo Rusi na obeh straneh reke Liao pri Ibinmintinu močne vtrdbe. Brž kone se nameravajo polastiti kitajske že leznice.
Mukden, 9. maja. Navdušenje ru skih čet je kljub bitke cb Jalu in izoliranja Port Arturja neizpremenjeno. Vojaki težko čakajo priliki, da se spoprimejo z napBdalci. Ranjenci iz bitke ob Jalu so se tu mimo peljali po železnici proti Hsrbinu.
Protivladna agitacija v Rusiji.
Revolucionarni elementi v Rusiji izku-šajo vodo napeljati na s?oj mlin. Zato porabijo vsako napako ruske armade za ssojo agitacijo. Ne more se že izvedeti za vse, ki so utonili na »Petiropavlovsku«. V pristani-šču niso imeli zapisnika vaeh mornarjev, ki so bili na admiralovi ladji. — Razširjajo se vesti, da tudi vlada sama noče povedali, koliko jih je poginilo, da bi zadržala nevoljo ljudstva. Revolucionarji sa norčujejo, da je bilo toliko truda in veselja zaradi rešitve enega častnika, ki je slučajno veliki knez, a ne skrbi se za usodo stotero drugih. Dalje pravijo ti agentje, da bo se zato razširile vesti, da se je s »Petropavlovskim« potopila vojna blagajna, da bi se s tem zakrile velike goljufi e.
Kitajska.
R i m. Sanghajski dopisnik »Tribune« poroča, da močne kitajske čete korakajo preti južno-zahodni mandžuraki meji. Kitajci so pomnožili svoje posadke v Mongoliji. To je baje v »vezi z umikanjem Rueov proti severni Mandžuriji in prekoračenjem ruskih čet mongolske meje.
Tolstoj in vojska.
Tolstoj piše sedaj delo, ki bo posve čeno rusko japonski vojski. Naslov bo delu: »Junaštva vojske« S prijateljem, kateremu je to zaupal, pogovarjal se je tudi o veri. Tolstoj je dejal : »Brez vero nič ne uspeva«.
Japonske izgube.
Tokio, 9. maja. Japonci so izgubili v boju ob Jalu, kakor se poroča cfinielno : garda : 1 častnik in 20 mož mrtvih, 7 častnikov in 122 mož ranjenih ; 2. divizija : 1 častnik in 84 mož mrtvih, 13 častnikov in 305 mož ranjenih; 12. divizija: 3 častniki in 76 mož ubitih, 5 častnikov in 265 mož ranjenih.
Napad na vlak.
Petrograd, 9. maja. Tukajšnjemu
„Rdečemu križu« so poroča, da niso japon-
ski vojaki, ampak kitajski »roparji« streljali na iz Port Arturja prihajajoči bolniški vlak. Poklali so ranjence in vlak spremljajoče vojake. Četudi ta vest le ni uradno potrjena, vendar vzbuja občno posornost. Ako je res nična, bati «e je diplomatičnega razdora med Rusijo in Kino.
Baltiško rusko brodovje
Pariz, 9. maja. »New York Herald" poroča ia Petrograda, da bo plulo baltiško brodovje, obstoječe iz 11 oklopnic in 17 križaric mimo Kap Ilorna na bojišče.
Rasna poročila.
London, 9 maja. »Times« poročajo iz Tokia : Vseh osem parnikov, ki so imeli zapreti vhod v portarturski pristan, je imelo vsebine 17 313 ton. Posadke so imeli 159 mož. od katerih jih je ostalo nepoSkodova nih 36 18 mož je bilo ranjenih, 15 ubit h, 90 jih pa pogrešajo. Dalje ee še poroča, da japonski častniki zelo hvalijo hrabrost ruskih čet Na J ilu so Japonci zaplenili Rusom tri majhne parnike.
Niučvan. 9, maja. Kitajska poročila trdijo, da je Aleksejev ranjen in da je le s težavo ušel iz Port Arturja.
A I ž i r , 8. maja Ruska torpedovka »Bujni«, katero so od 27. marca popravljali v tukajšnjem pristanišču, je odplula danes proti Port Saidu.
Po dunajskih občinskih volitvah.
Po končani volitvi v dunajski občinpki svet so sedaj stranke razdeljene tako: 136 kršč. socialcev, 20 libaralcev in 2 socialdemokrata. Liberalci so izgubili kar dva okraja in bar so še obdržali, so obdržali s pomočjo židov. Sa celo scc. dem. »Arbei-terca« sa norčuje iz liberalcev, ki so tako propadli, da ne tvorijo niti več zadostne opozicije.
Prekoračenje stroškov pri gradnji železnic.
Dunaj, 10 maja. Vlada namerava, kakor se čuje, predložiti danes zbornici za konske načrte, ki določajo, kako naj bi se pokrili stroški za velike alpske železnice, ki naj bi bile dovršene v 1. 1908. V začasno izračunjenih stroških za stavbeno dobo 1906 do 1908 se upoštevajo vse skušnje, ki so se izkazale v prvi stavbeni dobi ter se izkazuje zvišanje prvotno proračunjene svote za 31 023 000 K. Skupne potrebščine se računajo na 86,454.000 K.
Izredna vojaška potrebščina in nje pokritje.
Dunaj, 9. maja „N. W. T « poroča, da bo finančno ministrstvo za izredno vojaško potrebščino za 1. 1905. najelo rent ni dolg na amortizacijo. Potrebščina se torej no bo p ^krila iz državne blagajne, katera je jako oslabljena. Ta način pokritja je izbralo finančno ministrstvo, ker računa s tem, da bo državni z b e r z a dalj časaodgoden.
Parlamentarne vesti.
Tabo r. Glasilo poslanca Kramar* pravi, da Mladočehi niso s silo preprečili delegacijsko volitev, ker niso nikdar poizkušali se na Dunaju pretepa vati. Ako narod to želi, mora voliti druge poslance. Na Češkem je pač 60 mož s krepkimi pestmi, ki ae ne boje nobenega tepeža. Čim prej so da narodu priliko izjaviti se pri volitvah za taktiko, tem ljubše je sedanjim poslancem.
Ogrsko.
Budimpešta. Ogrski finančni minister Lukacs namerava d e m i -s i o n i r a t i. Svojo demisijo hoče uloiit', ko bode rešen proračun za I. 1904. Vzroki demisija so zasebni. Lukacs bi se namreč rad ločil od svoje žene. Njegov naslednik bode baje sedanji državni tajnik v finančnem ministrstvu Aleksander P o p o v i c.
Budimpešta. Baron B a n f 1 y je bil včeraj proglašen v Segedinu za kandi data v državni zbor. Pri tej priliki je razvijal načela, ki naj bi bila vodilna za po njem ustanovljeno novo ogrsko etranko.
Budimpešta. Ogrski drž. zbor jo imel včeraj sejo. Izvoljena sta dosedanja pod predsednika Jakahffy in baron Feilikuch. — Danes bode zbornica volila odseke, jutri de legaoije. Jutri bo imel tudi finančni minister svoj ekspose.
Budimpešta. Državni proračun za leto 1904, katerega predloži finančni minister baje v sredo zbornici, bode pokazal v prihodkih in stroških povišanje za 30 milijonov kron. To povišanje temelji na mnogih uravnavah plač, na povišanju civilne listo in vojnega proračuna. V prihodku so znatno povišajo neposredni davki.
Vladna večina v pariškem občin, zastopu.
V P a r i z u je sedaj v občin, zastopu vladna večina.
Izvoljenih je 44 vladnih, 33 antisemi-tiskih in 3 neodvisnii občin, svetniki.
Balkan.
- b o f i j a. Glede povratka beguncev je turška vlada predlagala, naj se jih spremlja do meje, kjer jih vsprejmejo najstarejši krist janski vaščani in turški uradniki.
Carigrad. Pri Jenidje Verdarju (vi lajet Solun) so se vršili zadnje dni boji z neko bolgariko vstaško četo pod poveljstvom šef« Apostola.
Carigrad. Neka danes iz Bitlisa došla brzojavka poroča, da se je vršil pri Ge bighizanu v pokrajini Sassun boj z armenskimi revolucionarji, v katerem je bilo sa dem vojakov ubitih, 13 pa ranjenih. Ar menci so večjidel ušli. Vjetniki pripovedu jejo, da Armenci niso imeli dosti izgub.
Carigrad. Pri Denidje-Vardarju v solunskem vilajetu bo bili zadnje dni boji med bolgarskimi vstaši in Turki. Isid boja ni znan. — Grško ministrstvo se je obrnilo na velevlasti s prošnje, naj razsodijo pre porno zadevo o patentnem davku, ki je povzročil dogodek v Smirni. Francoska in angleška vlada sta porti naznanili, da francosko angleška pogodba, v kolikor sa tiče E?ipta, ue zmanjšuje sultanove suverenitete. Pogodba ima zgolj fioancielni značaj. — Pri Gelighizanu se je vršil spopad med armenskimi uporniki in turškimi vojaki. Sa dem vojakov je ubitih, 13 ranjenih. Armenci so večjidel pobegnili.
Belgrad. Kralj bode obiskal zahodne srbske kraje. Nastale vesti o ministrski krizi in da se kralj nsmarava odpovedati prestolu, niso resnične. Rjzširjerie so bile tudi govorice, da se namerava spremeniti ustava. Merodajni krogi zatrjujejo, da se to ne zgodi. Dne 8. t. m. je bila v cerkvi sv. Marka na starem pokopališču, kjer počivata kralj Ala ksander in kraljica Draga, maša zadušnica. Pri cerkvenem opravilu je bil tudi kralj Pe ter in veliko vernikov.
Carigrad. Mad Albanci vlada razburjenje zaradi reform in piipravljaio sledeči razglas, v katerem zahtevajo: 1. Glavani, ki so bili pregnani v Malo Azno, Sanopi itd., se morajo vrniti v Albanijo. 2, Pomiioščeni naj bodo vsi politični kaznjenci ne glede na vero. 3 Albanski davki naj se porabijo za Albanijo. 4. Predno se ne vpeljejo resne reforme. se Albancem ne sme vzeti orožja.
Belgrad. Nemčija in Angleška baje ne pošljeta svojih diplomatičnih zastopnikov v Belgrad.
Petrograd. Dopisnik „Nov. Vr." je bil včeraj sprejet pri srbskem kralju Petru v avdienco. O makedonskem vprašsnju se je izrazil kralj jako skeptičro. Rekel ie da se boji korop'ikacij. Vplival bode, da so Srbija ce bo vmešavala v to vprašanje. Kralj so je izrazil nadalje, da je na željo Rusije odstranil zurotnike z dvora Kiiub tamu pa jih smatra za korektne patriotiške junake.
Nemčija.
Pruski državni zbor je dovolil za že-lezničarie 3 milijone mark. Svota so je nakazala železničarskemu penzijskemu zavodu.
Zopet razpor med socialnimi demokrati je v Nemčiji. S^cialdemokraško bavarsko glasilo »Post« v Monakovem poroča, da se je B arnstainu odpovedalo stalno eotrudništvo pri »Vorwa-tsu«. Sjc. dem. vodstvo hoče izstradati Bernsteioa.
Razpor med Brazilijo in Peru.
Zaradi obmejnega zemljišča med Peru, Bolivijo in Brazilijo »Aore« se je med Bra zilijo in Peru razpor zelo poostril. Brazilijan ska vlada je zahtevala, naj se peruanaki vojaki iz Acre odstranijo. Vlada v Lmi pa na tozadevno vlogo brazilijanske vlade ni niče sar odgovorila in tudi ni odstranila svojih vojakov iz Acre. Brazilijanska vlada ;e izdala povelje za moblisacijo in oborožuje vojaštvo in mornarico. Do vojske pa najbrže ne bode prišlo. Ca se ne pogodita nasprotni vladi, bodo najbrž posredovale Zadiojene države.
Vatikan in Poljaki.
Lvov, 7. maja. Poljski listi pravijo, da se bo Vatikan pod Pi.em X, najodloC-nejše zavzel za zatirane Poljake in v tem oziru storil n&jodločnejše korake pri pruski in ruski vladi. S -', oče je te dni sprejel polj ske romarje, mej katerimi je bil tudi deželni maršal Bidoni. S>\ oče je izražal Poljakom v svojem odgovoru sočutje radi njih krute usode ter jih vspodbujal k vztrajnosti. Meriy del Vsi jo tudi dejal, da bo Vatikan vedno podpiral Poljake.
, h brzojavk.
Dunaj. Vojni minister je poslal proti dvobojni ligi dopis, v katerem obvešča ligo, da smejo biti sprejeti kot člani neaktivni častniki in kadeti.
Berolin, Barolinski diplomat, krogi zelo dvomijo, da bi se nemški poslanik povrnil v Belgrad. Razmere na srbskem dvoru so se znatno poslabšale. Ko so se zastopniki posameznih držav zopet povrnili v Bel grad, so so najodličnejšim zarotnikom dale še boljše službe, kakor so jih imeli prej. Angleški poslanik se ne novrne.
Budimpešta. Neki zlikovec je streljal na 83 let starega grofa Ivana Zichyja,
ki je sedel na otoku Margareten. Grof je bil lahko ranjen. Napadalec je nato udaril grofa in mu vzel denarnico, nakar je po« begnil.
A 1 i c a n t e. Med katoličani in republikanci je včeraj prišlo do prepirov. Ženske so napadle stanovanja republikanosv s ka-menji in klicale: „2ivila vera I Smrt republikancem 1"
Budimpešta. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se danes ne udeleži dvornega plesa, ker pričakuje veseli družinski dogodek.
B u d j e v i c e. Južnočeškim .Sokolom" je glavarstvo prepovedalo binkoštni izlet v Prahatič.
R i m. Dne 8 maja zvečer je policij« izvršila v Nasijevem stanovanju v Rimu in Trapaniju hišne preiskave. Polioija je zaplenila mnogo pisem in brzojavk.
S e v i 1 a. Kralj Alfonz je došel sem. Množica ga je viharno pozdravljala. Včeraj je bilo tu aretiranih 57 sumljivih oseb, med njimi več vodij anarhistov.
v
Štajerske novice.
š Pred celjskimi porotniki je stal
radi tožbe dr. Jaborneggovih uradnikov odgovorni urednik »Domovine«, gosp. E k a r. Zadava se je poravnala s tem, da »Domovina« priobči neko izjavo.
š Celjski župan je silno korajžen mož. V obč. zastopu |e imal govor, v katerem je pozival nemške volivce, naj vsi grede na voiišie povodom volitev v okrajni zastop celjski. Dajal je, da bi Nemci, ako dobe odbor v roke, narodnega boja v odboru ne izvrševali. Hinavci I
š Vojaštvo proti roparjem. V soboto zaseciel je esnadron dragoncev Ptujsko polje, da onemogoči beg roparjev iz Pohorja. Tudi 2 bataljona 47. pešpolka in deželni brambovci so bili poslani v Pohorje. Vojaki preiskujejo okolico, kjer so se dosedaj pokazali roparji in so že prijeli štiri sumljive osebe. Sumi se, da je eni prijeta oseba član roparske tolpe. Po splošnem mneju so člani roparska tolpe le premoženju nevarni. Da ne nameravajo napadov na ljudi, se sklepa iz tega, ker so dosedaj še vedno pobegnili pri na|tnanjšam šumu. Upa se da bodo tolpo zajeli ia da se bode vsled roparske tolpe rezburjeno prebivalstvo zopet pomirilo
š Zanimiv dvoboj. Te dni se je v
Gradcu vršil dvoboj med drž. poslancem barot.om R o k i t a n k i m in med glavnim urednikom ,Grazer Tagblatta' Hermanom K i e n z l - o m. Bila sta ee s sabljami. Kienzl je bil tažko ranjen na desni roki. Vzrok dvoboja je bila v listu priobčena kritika o Rokitunskiievem govoru v Poelsu.
š Duhovniške vesti Župnijski izpit so delali siedeSt čč. gg.: G o t h a r t Ferme, kaplan v Braslovčah; Jakob Fink, kaplan v Ž»lcu, JožefJanže-kovič, kaplan pn S/. Križu pri Slatini; Andrej Keček, kaplan v St. Rupertu v Slov. goricah ; J. K r o h n e , kaplan v Vojniku; P. R a j m u n d Kubinek, mostni kaplan * Ormožu; Anton Lajn-š i č , kaplan v Ž »Icu ; Jožef V o d o š o k, kaplan v St. Pav'u nri Preboldu.
š Ormož ob Dravi. C. kr. namestnik za Štajersso imenoval je č. gosp. Andreja G S i e b e - t a , mostnega župnika v Ormožu, kot zastopnika v okrajni šolski svet ormoški. „
š Čisti Germani. »Nemški« visoko-šolci v Cdiju snujeio društvo. Ns oklicu sta podpisana »čista« Garmana Jurij Sioberne in Karnl Pnulitsch.
š Predstavo „X.egionarjev" ponovi mariborska čitalnica 15 t. m.
š Gospodarstvo nemških nacional-cev v Gradcu D.i bi so pokril velikanski pn manj ki) a | v graški meetni upravi, nameravajo vpeljati občinski davek na žvaplenke, plakata, Frankovo kavo, milo, vino in okna, dalje povišati ptsji d.*vek in zvišati nameravajo tudi zemljiščni davek,
Primorske novice.
p Služba namestnika državnega pravdnika je razpisana pri okrožnem sodišču v Rovinju. Prašnje je vložiti državnemu pravdništvu v Trstu do 18. maja.
p Sleparski pek. V Trstu ao aretirali 19 let starega pekovskega pomočnika Alojzija Msstena, ki je oaleparil svojega gospodarja Biaža Madona za 121 kron.
p Pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredi v nedeljo, dne 15. maja 1904 koncert s sodelovanjem vojaškega orkestra c. kr. Dešpolka št. 47 v veliki dvorani hotela „Cantral". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sadeži I—III. vrste 2 K 50 vin, IV,—VI. vrste 2 K, VII,—X. vrste 1 K 50 v., stojišča 70 v, Po veselici prosta zabava s sodelovanjem vojaškega orkestra. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. maja. f Dr. Šandor pl. Bre»tyensky.
Iz Zagreba smo dobili danes zjutraj brzojavno vest, da je prošlo noč umrl dr. S a n d o r pl. B r e s z t y e n s k y. To je občutna izguba za hrvaško stvar, kajti dr. Breszlyansky je bil eden najplemenitejših in najzuačajnejših hrvaških domoljubov. Dalo-val je kot profasor zagrebškega vseuSilišča, a ker je v javnosti krepko zagovarjal hrvaške pravice, je Khuenova vlada dosegla, da je izgubil vseučiliško stolico. V saboru je neustrašeno zastopal hrvaške koristi proti mažarskemu nasilstvu. Zadnji čas so je trudil, da zbere needine hrvaške bojevnike pod prapor složnega odpora proti skupnemu nasprotniku. Bil je značajen katoliški mož. Imel je pred seboj velik cilj: Združiti vse južne Slovane v katoliški veri. Zato je izdajal list »Balkan«, kateri je znanstveno in stvarno razpravljal o razkolu. Bil je med glavnimi snovatelji nove katoliške hrvaške stranke, ker je spoznal, da je v njej rešitev iz političnega razsula. Zal, da ga je bolezen priklenila na posteljo in ni mogel delovati, kakor je želel. Sadaj je vrli bojevnik za resnico in pravico izd hail svojo blago dušo. Ko izražamo hrvaškemu narodu svoje sočutje, mu pa hkrati želimo, da bi iz sedanjih borb jim zraslo še več takih kre aenitih značajev, kakor je bil pokojni Br<,sztyenaky !
Umri je sinoči č. g. Al. K r e i n e r, župnik v Črmošnjicah. Pokojnik je bil rojen dne 27. aprila 1862 v KtfUrjih (župnija stara cerkev) na Kočevskem. V mašnika je bil uesvečen 10. julija 1887. Kot kaplan je služil v Čatežu ob Savi in pri Sv. Križu pri Litiji, kot župni upravitelj v Polomu, kot župnik pa od 1. 1897. v Črmošojicah. Bolehal je Ž9 dolgo, a je do zadnjega opravljal svojo službo. Pogreb bo jutri ob 10 uri dopuldne. N. v m. p. !
Župnijski izpit so napravili pretočeni teden sledeči čč. gg.: B o n c e 1 j Frančišek, župnijski upravitelj v Dražgošah; Golf Anton, kaplan v Dobrepoljah; Jarec Alojzij, kaplan v Slavini; Ka-dunec Matija, žup. upravitelj v Pre-loki; Koblar Jožef, kurat na Gori pri Sodražici; Kramar Janez, benefioijat na Vačah; Lavrič Andrej, kurat v Gočah; Lengsteld P. Hugo, mestni kaplan v Metliki; Mihelčič Janez, kaplan v Železnikih; Pavlič Franc, mestni kaplan pri sv. Petru v Ljubljani; Podobnik Alojzij, kaplan pri svtti Trojici; Poljšak Anton, kapian v Naklem; Stazinski Nikolaj, župn. upravitelj v Pianini; Zupančič Franc, kurat v Ustju.
- Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro je b.ia 5. t. m. v Livadama. V preteklem poslovnem letu je družba imela dohodkov 74 558 K 70 v. Društveno premoženje je v pretentam ietu na raatlo na 38 004 K 64 v. Družba vzdržuje 11 šol in eno zabavišče in ima 15 učiteljskih moči.
—	Pretep V nedeljo sta se stepls Janez Iliebš in Jožef Olar, oba hlapca pri 'VVeberju v Lukovici. Hlebš ja udati! Calarja sprva z vilami po glavi, potem mu pa prizadejal čji več ran na nogi.
—	Žepni nož v srce si je zasadil v Zagrebu utiiiiovljoni msjor Aleksander Gassner. Bil je takoj mrtev.
—	Ponarejevalci bankovcev za prti. Dunajska policija je zaprla več ec-na-rejevaioav in razširjevalcev bankovcev. Brata Liebl, oba zobotehnika sta razpečavala ponarejene bankovce po 8to kren. — Policija je kmalu dognala, da sa bankovci niso izdelovali na Dunaju. Dunaj-:ki policiji se je posrečilo, prijeti neko damo, ki ae ja pripeljala iz Zagreba in katero je Herman Liebl čakal na kolodvoru. Pri hišni preiskavi v titanov* njih bratov Liebl našlo se je vseskupaj 138 ponarejenih lOOkronskih bankovcev. Psi takih dokazih ao se obdolženci udaii. — Harman Liebl je pred nekaj mssecev ao seSel v Gradcu s svojo nekdanjo ljubimko Marijo Z 1 & m a 1 , ki mu jo povedala, da jo omo-žena a lastnikom litografne tiskarna v Zagrebu, Ambrožem Z U m a 1 e m , a da no moreta priti naprej. Liebl je sedaj Marijo Zlamalovo nagovarjal, da naj mož prične po-narejevisti bankovce in žena je res pregovorila potem svojega moža. Brata Liebl sta prevzela razpečavanje ponarejenih bankovcev. Med Zagrebom in bratoma Liebl na Dunaju je posredovala Marija Zlamal. Vsled brzojavnega poziva je bil v Zagrebu prijet tudi Ambrož Zlamal. Pri njem so jo našla plošča za ponarejovanje bankovcev in veliko število
že izdelanih bankovoev po sto kron. Brata Liebl sta živela zelo potratno in sta bila zlasti znana v kiogih, ki se pečajo s športom. Pri dirkah sta stavila visoko in sta veliko izgubila. Potratno življenje je povzročilo, da je brata pričela nadzorovati policija. Tudi iz Belgrada se poroča, da v mestu kroži mnogo ponarejenih bankovcev.
—	Semenj. Dne 9. t m. je bilo na sejm prignanih 570 konj in volov, 139 krav in telet, skupaj 709 glav. Kupčija je bila pri govedi srednja, pri konjih živahna, ker so prišli no konje Lahi.
—	Tilnik zlomil Blaž Čemaiar, posestnik v Stiicih, je na vrtu svojega doma drva zlagal; pri tem delu se mu je pa spo drsnilo in je padel, a drva so ga tako nesrečno pHiela, da si je?ti'nik zl"rriil.
—	Hlod na trebuh padel je pri sekanju dr* 60 let staremu drvarju Plešu Podkoren m. kateri je bil takoj mrtev.
—	Žrtev žganjepitja. V rakovni škem goidu pri ZavrstmKu so našli t uplo 40 kt starega Franceta Gr- z lika. Kakor se je po zunanjosti trupla sodilo, ležal je gn-tovo že več dni ondi. Mož je bil zelo žganje-pitju vdan in ker ni bilo opaziti na njem nikakih poškodb, je bil gotovo žrtev ne zmerne?« žganjepitja
—	Zakonska žena hotela umoriti svojega otroka 2y etna Marija Brundula iz li .jana šf. 271 je bila siretovana predsi nočnjim. ker ie hotela »rtiči v neki vodnjak svoje 10;nesečno dete. Do tega blaznega in zločinskega poskusa jo je pripravil prepir, katerega je imela s Bvojim soprogom.
—	Obesil so je, kakor se nam poroča z Vrhnike, včeraj v svojem stanovaoiu ko važ z Lupegs, Blaž Kune, star 50 let. Zapušča ženo ia več otrok. Vzrok menda alkohol.
—	Čez 500 nadomestnih rezer vistov klicanih je bno k orofc->i vaji na 9. maja, a došlo iih ni niti 200. Odsotnih j s nad 40 odstotkov! Jako značilno za slučaj mobilizacije.
—	Slovenci v Gradcu. Društvo »Naprej« v Gradcu vabi na slavnostni večer ob prilki petletnice svojega obstanka, kateri se vrši v soboto, dne 14 maja 1904, v »Steinfelder B i e r -h a 1 1 e «. Vspored: Tamburanje, petje moškega zbora itd.: J. pl. Farkaš: »Ban o-vae«, koračnica, tamb. zbor; S. Vilhar: »Mornar«, poje operni pevec gesp. J. B o 11 e t o. Gledališka igra : »Kdor se poslednji smeje«, gluma v enem dejanju. Slavnostni govor. J. Parma: Pesem Polonce iz »Rokovniačev", poje gdč. Kočevarjeva; B. G v.k: »Koncertni komarl", golo na geslih, g. B. P a f i k ; S. Vilhar : »Pitaš dušo", poje operni pevec g. J, B e t t e t o. Gledališka igra: , Pri v r a t a r i u " , burka s petjem v enem dejanju. Pri gledaliških pred stavah sodelujejo: gospa Danilova, gdč. Kočevarieva, gg. Danilo, Vero v sek in NuČiČ, člani slovenske drame iz Ljubljane. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krono.
—	Umri jo ra Proseku posestnik in cerkveni kijuSar g. K r i s t i j a n L u k s a.
—	V Kokro je baje padel — kakor ae govori — raz železni most »ia Primskovem minulo sredo zvečer okrog 10 uro 261etni t«esr Janez Beton, p. d. Guzi ia Rupe pri Kranju. — Prišel je vinjen na most in hotel ssakati čez ograio, rekši svojemu spremljevalcu: »Poglej, kako znam telovaditi!«, a obtičal je onkraj ograje in ni mogel rsazaj. — Tudi njegov spremljevalec mu ni mogei pomagati.
—	Osebne vesti. Nadštabni zdravnik II. razreda dr. I v a n S c h i f f r e r , šefni zdravnik Terezijanoke vojaške akaden-iije v Dunajskem Novtim mestu, je irmnovan nad štabnim zflrauiikcm I razreda. Imenovani je rodom z Gorenje Sive pri Kraniu. — Bivši načelnik železniške postaje v Rajhenburgu g. P o d k r a j š e k je zopet nastonl službo na tuk. južnem kolodvoru. — V L ubljano je prestavljen is Zidnega mesta poduradnik južne železnica g. G r e g o r e o , na Z dan raont pride pa uradnik gosp. II as e x iz Ljubljane.
—	Samomor vojaka. I« C Icca je pobegnil vr>|ak 17. pešpolka Jožef B u r -gor. Dne 7. t. nioa. so ga našli v Porečais obešenega.
—	Generalni štab jo bil 7. t. m. v Vipavi slovesno sprejet. Zvečer so ognjegasci priredili Joakljado in serenado.
—	Žele&niski poslovodje in maši-nisti pri ministru Witteku. Minister za železnice Wtiek jo sprejel ceputacijo poslovodij in mašinietov državnih železnic, ki ao izročili ministru spomenico o svojih težnjah. Minister je natanko pretresaval njihovo želje ter izjavil, da se za sedaj rie moro ugoditi njihovi želji, da bivse vse podurad nike povišalo za uradnike. Železniška uprava se trudi, da poskrbi za zboljšanje položaja železniških uslužbencev. Minister jo odpustil deputacijo z obljubo, da hoče izročiti njih težnje v preiskavo posebnemu strokovnemu oddelku ministrstva za železnice.
—	Na poti umrla je dne 5. t. mes. Marjeta Jenko iz Topol. Sla je v družbi v vas Celje. Blizu tega kraja je jela tožiti, da ji slabo prihaja, vsedla se je na travo, a je bila zadeta od srčne kapi takoj mrtva.
—	Nagla smrt. Dne 5 t. me«, prišel je k posestmei Magdaleni Dremelj v Rudniku pekovski pomočnik Matija Podržaj iz Male Račne, ter jo je prosil, če bi smel pri nji ostati, ker ne more zaradi naduhe dalje. Go spodinja mu dovoli, da sme na podu nočiti. Drugo jutro okoli 10. ure je vstal Podržaj, da bi šel proti Ljubljani, a se hipoma mrtev zgrudil.
—	Ameriike novice. Stavka. V
Elly Min. fitraika 700 rudarjev, večinoma S ovanov. — Pomanjkanje dela. V Bwabiku Min. 500 do 600 Slovencev ie od novembra dalje nima dela. Tam pa, kjer delajo, je plača silno znižana. — S 1 o v e n ski duhovniki. Slovensko župnijo v Čikagi bode odslej pastiroval č. g. Alojzij Krašovec. Č. g. Luka K 1 o p 6 i č , ki je bil velikonočni ponedeljek posvečen v duhovnika od škofa Esa v Marquette, bo odslej ostal v calumetu kot dušni pastir za slovensko iupnijo. — U m r 1 je v Clevelandu Franc Jakšič, doma iz Žužemberka. V S'.eel-tonu je umrl D. Suštarflič, doma iz Gradaca na Dalen sfcem. — Nezgoda našega rojaka. Rojak Anton L o g'a n je padel v Cievesnrlu v kotel kis'in v tamkajšnji ži-čarni. Vsled ran je umrl. V Calumetu se je nevarno ponesrečil rojak Martin M a j e r 1 e. — Zaprte tovarne. Iz Pittsourga po ročajo: Vse tovarna od American Sheet St?el Ci., razun dveh, so zaprli, radi česar je zgubilo 800 delavcev delo. Oitale tovarne bodo zaprli ta teden — Boj med mestnimi očeti. Iz Woshinarton, Pa: Med mestnimi svetniki v mestu West Alex*nder je prišlo sinoči do hudega boja, v katerem so bili trije svetniki težko poškodovani.
—	Novice iz Planine pri Rakeku.
V četrtek, 12. t. mes, so bo poročila gdčna. MaraGartnerjeva iz občespošrovane krščanske obitelji v Planini z g. d r. G v i -dom B a y e r , zdravnikom z Dunaja. — Koncem meseca maja sa povrne visoka knežja obitelj "VVindischarraetzova z Dunaja na svoje posestvo Hiasberg. — Te dni je došel semkaj knez Robert W i n -dischgraetz na lov na divje peteline. Ta interesautni lov postaja v naših gozdih čimdalje neu3pešnelši, ker so tega zamaknjenega divjega petelina deloma že postreliii ali pa prepodili v odrlaljeno hribovje. — Naš jeseni zgrajeni vodovod odtaka vodo na mnogih prepovedanih krajih. Graditelji bo preveč hiteli z delom. — Prav ugodno so se 7. t. mes. završile občinske volitve v planinskih podob č i n a h. O županski volitvi pozneje, — Prirediti nameravamo poleti večji shod Marijinih družb iz Notranjske na Planinski gori. Pretekli teden je zapadel sneg to božjo pot.
—	Radi podražeaja mesa so imeli v Calovcu uradniki shod. SUeniii so usta noviti gospodarsko društvo, iti bo imelo tudi mesnico.
Ljubijansk« norice.
Skušnje učiteljske usposobljenosti za ljudske in meščanske šole so napravili v Linbljani: L% meščanske šole z oemškim učnim jezikom: Karol JavorSek, Rudolf fcS c h l e n z in Karol W i e s i n g e t (e odliko), — Z* ljudsko šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom : Marta A n d o 1-š e k , Ana B i t e n c , Ernestina Bradaška, Terezija D e b e v e c , Josipina Derstvenšek, Emlija Grebene Marija G r o s e 1 j (z odliko), Mar. J » n S aj Z iftta Kalan, Julija Kos, Jsrica Krašovec. Ana M a 1 1 y, Viucenoija N o -v a k, Ana P f o i f e r, Ena Piesko, An« P o I i a n e c , Albina S v e t e k , Ljudmila Umberger, Viktor Jam-šok, l.aa Kocijančič, Ivan P e -t r o v č i č , Ludovik P i r k o v i č , Rud. P i e s k o v i «3, Friderik Praprotnik, Anton T u r k , Ivan V o r t o t, Viljem Zirkelbach. — Za ljudske šole z nem škim učnim jezikom : Mara G r ee s e 1 pl. Baraga, Andrej E p p i c h , Josip P o ■ lane. — Zi Iiuflske šolo s slovenskim učnim jezikom : S. Fsbiana N e u \v i 11 h. — Posebne skusn?« so napravili: Ivan Lack-n e r zi ljudske šole s slovenskim in Joa-him T o n č i o za ljudska šole z nemškim učnim jaz kom. — Mej onimi, ki ao napravili skušnjo iz francoščine z nemškim učnim jezikom, sta S. Marija B a h a r iz Gorico in Ivan Belo, učitelj v Ljubljani. — Dopolnilno skušnjo iz veronaufta je napravila Marija F a j d i g a.
Bohinjska železnica in promet po tujcih v Ljubljani. Po otvoritvi ta železnice bo L ubljana v marsikaterem oziru močno udarjena, zlasti pa glede obiska po tujcih. Zdaj naj pa občinski svot ša glode draginjo roko križem drži, kakor jih je dozdaj!
Glavna cesta k novemu pokopališču bo dosedanja podaljšana Martinova oesta, ki se seveda razširi.
Slovensko trgovsko druitvo ,,Merkur1
je priredilo preteklo nedeljo izlet na Vrhniko, katerega s a je udeležilo 68 društve-nikov z rodbinami ter obilo prijateljev društva. Izletniki so si najprvo ogledali tovarno za lesne izdelke g. Leiarčiča ter šli nato k izvirkom Ljubljanice. Zvečer so bb sašli izletniki v restavraciji tamofinje čitalnice, kamor je prišlo tudi več občinstva z Vrhnike ia okolice. Vrsto govorov je otvoril g. Bihovec, ki je naglašal pomen društva tar spodbujal društvenike k skupnosti in izražal željo za večkratno prireditev izlet)v in sestankov. Posebno navdušeno je govoril g. P., ki je povdirjal, kako je slovenskemu trgovstvu potrebno, da se združ', ter se b tem obvaruje gospodarskega propada, ki nam preti od sovražnikov našega naroda. Dalje je g. govornik tudi omenjal namen našega društva, namreč povzdigniti naše trgovstvo potom strokovne in splošne naobrazbe. Končno je g. govornik pozdravil gg. samostojne trgovce, ki so se izleta v tako častnem številu udeležili ter s tem dokazali, da se zavzemajo za napredek našega društva. G govorniku, e?gar govor je bil z velikim navdušenjem sprejet, se je zahvalil v imenu gg. trgovcev I. podpredsednik društva g. Lilleg, ki je ob jednem pozdravil navzoča Vrhničans Na-daljni govorniki so vsi razpravljali o pomenu našega društva. Nato je pevski zbor zapel več zborov ter žel obilo pohvale, po-sabno pohvalo pa jo žel g. Lilleg, ki je pel »solo"-točke. Omeniti je še, da je poletela na Vrhniko tudi n3ša lanska plesna šola ter da sa ja razvil v čitalnični dvorani živahen ples, katerega se je u leležilo tuli več ta-moSnjih gospic. Da je izlet tako krasno uspel, je zasluga načelnika našega zabavnega odseka g. Josipa Perdana, ki je izlet aranžiral.
V mednarodni panorami so razstavljeni prekrasni prizori Andreejeve vožnje na sever. Ta panorama je ros vredna priooročila. — Prihodnji teden pride na vrsto N e a p e 1 j.
Župan Hribar se je za štiri dni podal na Dunai
Umrla je v Gradcu vdova generalnega majorja, Frančiška baronica Henniger pl. S e o b e r g Eberg, taSča načelnika pradsadstvenih uradov tuk. dež. vlade Viljema I I a a s a.
Zgradba hotela „Union* vsled ugodnega vremena in zadostnega štavila delavcav dokaj hjtro napreduje.
Živahen del. mesta bo nsstal v kratkem ob pudaijšanih Siofiih ulicah pri Sv. Petru. Nič manj kot štirinajst hiš ia tri vile bodo tvorile na parcel, knezoškofijskem svetu novo naselbino.
Umrli v Ljubljani. 6 maja: Mar. Skri-
nar, zasebnica, '37 lat, Bieivveisova cesta 1, Circiaomatosis; Franja M»rn, delavčeva hSi,
4	leta, Hradecnega vas št. 17, ošpica in raz-tvorba krvi. — V bolnišnici. Dae
5	msju: Ilalena Soliškar, kiparjeva žena, 45 let, Circinoana ventriculi. Fran Oven, delavec, 25 let, jetika. Valentin Ul&ga, umi-roirlieni skladiščni paznik, 69 let, ostarelost. — Dne 6. maja: Jera Pregelj, del., 41 let, Neptiritis.
Stavka prevoznikov. Prevozniki danes šo stavkajo. Nekaj stavbinskih podjetnikov jo kupilo konie in si je majsebojno obiiu-bilo pomoč. G F^anc Petarca nam poroča, da ao jo pomotoma razširila o njem vest, da bi bil on gleda zahtev prevoznikov podal kako iziavo, ker sa gledo prevoznikov ni z nobanim menil ia oploh nima s tukajšnjimi prevozniki nič opraviti.
Nesreča v tovarni. Včeraj je priiei stroj v To irnesovi tovarni delavca M. Fiuxa za roko ter mu en prst odtrgal, dva pa popolnoma zmečkal.
Cene mesa za vojake. P^e se nam: Poročilo v sobotni štaviim »Slovenca«, da dobava vojaščina klg. mesa po 40 kr. ni isti— nita. Pešpolk št. 27 n. pr. plačeval jo že do sedaj meso po 56 kr. in sedaj se bo ceaa tudi zuišaia skoro gotovo na 60 kr. Bstaljon domaČega 17. pešpolka plačuje do sedaj meso po 52 !tf. klg., a sadaj bo osna tudi zvišana na 56 kr. Pri tem pa treba upoštevati, da meso za vojake ni prve, ampak skoro zadnje kakovosti. Torej so ceno, če sa upošteva veliko množino vsak dan porabljenega mesa slabse kvalitete tudi za vojaščino še vrdno donti visoke.
Občni zbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani so vrši, tiakor smo ze poročali, jutri, v s r o d o , 11. maja, ob 8. uri zveSer v ..Narodnem domu". Na že objavljenem dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi volitev enega odbornika.
Kranjska skupina prvega splošnega uradniškega drnštva in pa tukajšnje hranilno in posojilno uradniško društvo imata svoj 1 o-tošnji redni občni zbor v prostorih I ljubljanskega uradniškega konsuranega društva (ogal Vegovih ulic in Kongresnega trga). Da bode občni zbor sklepčen, treba biti navzočih 30 članov.
Pomanjkanje delavcev na kolodvoru. Čujemo, da jo na tukajšnjem južnom kolodvoru pomanjkanje začasnih delavcav. Vzrok jo stavka na Ogrskem. Zaostali prevoz se sedaj ves nakrat razvija. Radi ogromnega dela delavci šo v nedeljo predpisani ča3 ne morejo imeti prosto.
Književnost in umetnost.
* V koncertu »Glasbene Matice"
m bo t s o b o t o zvečer prvikrat v Ljub< ljani izvajal dr. Antona D v o f a k a slavnostni spev za mešan zbor in orkester, op. 113, ki je vsled prerane smrti skladateljeve zadnja njegova kon certna skladba za zbor in orkester. Delo je bilo 1. 1901. zloženo in se je na gloma po Češkem razširilo. V zadnjih dveh letih je pa Dve rak edino le skladal opero »Armido«. Besede slavnostne kantate je zložil slavni pesnik in Dvtfakov prijatelj J a r o a I a v V r c b 1 i c k y. Vsak ton Blav nostnega speva doni k srcu in briljantna inštrumentacija dvigla skladbo k biserom Dvcfakovega skladanja. Delo se tudi raznim pevskim društvom kct hvaležna in nepre-težka koncertna točka priporeča. V k o n o e r t u „Glasbene Matice" jo bo izvajal šolski zbor glasbene dole, dijaški in dekliški zbor ter oddelek ženskega zbora »Glasbene Matice"; vsi ti zbori imajo na praznik Vnebohoda, v četrtek dopoldne, ob 11 uri skupno pevsko vajo v »Glasbeni Ma tiči«.
# Vegov obširen življenjepis, katerega izda v nemškem jeziku stotnik F. Kavčič v drugi pomnoženi m ilustrovani izdaji, bode tiskan le v tolikih iztisih, kolikor se bo oglasilo naročnikov, torej se prosijo interesenti, da se kmalu na knjigo, ki bode stala s poštnino vred K 1-20, naročijo, ker bo subskripcija v kratkem dokončana. Knjigo bo krasil krasno kom-poniran Zajčev projekt Vege vega spomenika.
Aškerčeve pesmi, katere je priob čil zadnja leta v »Ljubljanskem Zvenu« in »Slovanu«, pomnožene z nekaterimi novimi njegovimi pesmimi, to te dni izdala tvrdka Kleinmayr & Bamberg.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Šolski učenci zažgali šolo. V Čikagi so trije šolski učenci zažgali šolo, ker se niso strinjali z učnim načrtom. — Železniški uradnik pobegnil. Iz Dunajskega Novega mesta je pobegnil višji eficijal južne železnice, L u do vik Q u a r t a 1. Poneveril je velike svete. — P o s I a n e c s e j e obesil. Deželni poslanec ekraja Topl ce na Češkem, Jožef Borjan, se je vsled neozdravljive bolezni obesil. Bil je star 60 let. — Gora seje udrla pri Cadoretalu na južnem Tirolskem. Sedem kmečk'h koč je skalovje potegnilo teboj. Tri osebe eo mrtve. Več vasi so morBli izprazniti, ker se je bali še nesreč.— Štirinadstropna hiša se jo podrla v t>t. Etienne. Dcslej so izpod razvalin potegnili 12 mrtvecev. — Z e m • ske ostanke JanaKollarja pre peljejo prihodnjo soboto z Dunaja v Prago. — Požar v gledališču. V Prcctora-gledališču v New Yorku je nastal požar. D*a tisoč navzočih oseb je v miru zapustilo gle dališče, ne da bi se kdo ponesrečil. Občinstvo je naučeno, kako naj se obnaša pri požarih. — Stavka kanale snaže-čih pomočnikov. Z Dunaja se po-reča: Na 9 t. m. se vršečem shodu sklenili so kanale snažeči pomočniki na Dunaju, radi nizkih piač pričeti s stavko. — Pes-nikujoča policaja. Anl\verpen ima prednost, da ima dva stražnika, ki sta ravnokar izdal« vsak po eno dramo. Policijski agent Van den Lede je spisal štiridejanko »Rosa van de Molenberg", stražnik Butsaert pa komedijo »Izgubljena dedščina". Ti dve igri bedo igrali udje »Fraternite", društvo stražnikov.
Telefonska )n br%o)avvts poročila.
Japonskc-ruaka vojska.
Petrograd, 10. maia. (Kor. urad) Oblasti v Kronstadtu so zasledile, da so bili storjeni poizkusi, da se kronstadska luka zažge. Poizkusi so ee izjalovili. Po-žigalcev še niso vseh dobili, eden je prijet v OBebi nekega japonskega agenta, ki je preoblečen služil v luki. V kronstadskem laboratoriju so bili uslužbeni tuji delavci, ki so sedaj vsi odpuščeni.
London, 10. maja. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Sarliaikvana; Rusi nadaljujejo izpraznjevanje Niučvana. Rusi bo obljubili, da puste ondi zadosten vojaški od-
delek, da si kitajski roparji ne bodo upali pričeti z ropanjem.
London, 10. maja. (Kor. urad.) Neki dobro informirani kitajski trgovec zatrjuje, da imajo ruske vojne ladje v Port Arturju premoga še za 6 tednov, v trdnjavi Port Artur pa je za 8000 moi tri mesece dovolj hranp.
London, 10. maja. (Kor. urad.) „Daily Cbronicle« poroča, da je Aleksejev zapove-dal Kitajcem zapustiti Mukden.
London, 10. maja. (Kor. urad ) li San-gaja se poroča, da se je tatarski general Congči branil zapustiti Mukden ter je izjavil, da heče vstrajati do zadnjega trenotka.
London, 10. maja, (Kor. ur.) Kitajski roparji so pri Tašičiasu razdrli oesto v II»i-čen ter so poskušali razdreti železnico v Dalnji, a so bili pri tom zasačeni.
Petrograd, 10. maja. (Kor. urad.) Ruska brzojavna agentura javlja iz Muk-dena: Japonske patrulje, ki so v petek zasedle Fenvančen, so bile opažene v smeri proti Liaojanu, M»1 japonski vojni oddelek je zasedel Kuandiansian.
Petrograd, 10 maja. V Kronstadtu se noč in aan dela na oboroženju brodovja, ki odplove v Tiho morje.
Petrograd 10. maja. Namestnik Aleksejev je javil, da je tudi vojna blagajna pre-nešeria v Mukden.
London, 10 maja. Japonska vlada je nakupila tu pet transportnih parnikov; ti psrniki cdplovejo okolu Alrike v vzhodno Azijo.
Dunaj, 10 maja. Iz Petrograda prihaja popravek ruske uradne brzojavke. Kaštalin-ski ni ubit, ampak samo r.a glavi ranjen.
London, 10 maja. Japorci so razrušili tri železniške mostove na progi Port Aitur-Niučvan. Dva vlaka, ki sta se odpelj-la iz Niučvana v Port Artur, sta se morala vrniti, ker so ju Japonci napadli.
London, 10. maja. Od vseh strani prihajajo poročila, da so Japonci Dalnji zasedli. V Dalnjem so električne naprave za razsvetljevanje Port Arturja in on dotnega rtilaktcrja. Port Artur ja popolnoma izoliran. Tudi kabel s Čifu je pre trgan.
London, 10. maja. Kitajski viri sodijo, da število Rusov v Mandžuriji ni zadostno, ter da se bodo umaknili proti Harbinu.
Berolin, 10. maja. »Vosaische Zeitung« poroča, da je Kuropatkin brzojavil carju, da bo ruske vojne moči v vzhodni Aziji nezadostne in da se japonskemu prodiranju ne bedo mogle zadostno ustavljati. Zato je koncentriral ruske čete za obrambo Muk-dena in Harbira.
Petrograd, 10. maja. (Koresp. urad.) Car je odredil, da se za pomnoženje ruskih čet v vzhodni Aziji pošlje v Azijo vojaštvo iz Kijeva in Moskve, dalje so poklicani pod orožje rezervisti iz okrajev Poltava, Harkov, Kursk, Arizan, Kaluga in Tula.
Meteorologlfino poročilo.
Dunaj, 10. maja. V današnji seji dr žavnega zbora je dr. Susteršič interpeliral glede položaja starih provizijouistov, njihovih udov in sirot v Idriji.
Dunaj, 10. moja. Danes ob 3, uri popoldne je predsednik Vetter naznanil, da je zasedanje drž. zbora zaključeno. — Nekateri poslanci so si klicali: »Srečno novo leto". Novo zasedanje ee prične šele pozno jeaeni.
London, 10. maja. (Kor. ur.) Preiskovalec Afrike S t a n 1 e y je umrl.
Zagreb, 10. maja. Uradno glasilo dja kovarske škofije je ostro obsodilo agitacijska potovanja Stjepana Radiča ter izjavilo, da je prišel čas, ko se morajo zbrati vse moči za obrambo pravic katoliške cerkve. To smatra »Hrvatstvo« kot dokaz, da niso res nične trditve »Obzorašev«, da bi se odločilni faktorji djakovarske ške fije ne strinjali z novim katoliškim gibanjem.
Petrograd, 10. maja. Bivši upravitelj finančnega minisirstva, Pleske, je umrl.
flSina nad morjem 306-2m, srednji tračni tlak 736-0 mm					
g Cm op»-Q »Y»nj»	8 tuj. barometra. * m.	Temperatura CoUH»	Vetrovi.	Neb«	i s 1 2!'
9, 9 zvec.	• 34-9	n-a	sl. jvzh. ,del. jasno		25 2"
l0| 7' zjutr. 738-5 1 10"1 1 sr. ssvzh. | 2. popol. 738-5 | 14-6 | s . sever Srednja včerajšnja temperatura 12 6".				dež pol. ob), norm. 13-	
Dve hiši
z vrfom
aar naproti«) j. ~m
Občina Videm (Štajerske) proda dva hiši, v katerih so jako primerne sobane. Ena hiša stoji ob okrajni cesti, druga sredi vrta. Iz to peslednje je krasen razgled na železnioo, savski most in Krško; posebno primerna je zi letovičarje.
Več se izve pri podpisanem.
829 3-2
Franc Ban,
župan.
Trgovci, obrtniki in zasebniki, kateri hočejo imeti
= prahu proste =
prodajalniene prostore, pisarne, skladišča in druge prostore, naj uporabljajo moje po dolgotrajnih preizkušnjah prrej^no in kot npjbohše sredstvo za prepreče-nje nadležnega prahu priznamo
olje proti prahu. ^J
Cena kilogramu 80 vinarjev.
Adolf Hauptmann
189 25-22 v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Dunajska borza
dnč 9. maja.
Skupni državni dolg v notah..........100 25
Skupni državni dolg v srebra..........100 25
Avstrijska zlata renta 4%......118 95
Avstrijska kronska renta i%.....99-70
Avstrijska inv. renta 3'/,%......91-05
Ogrska zlata renta 4%.......117-96
Ogrska kronska renta 4% .....97go
Ogrska inv. renta 3>/, % ......89 15
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 09
Kreditne delnice..................638-75
London vista........"...	339 42'/®
Nemški drž. bankovci za 100 "m. nem. drž. v."	ll7-22'/r
20 mark............2S 46
20 frankov.......", '. . '. 19 o 7
Italijanski bankovci ...'.!!' j 95 20 C. kr. cekini . . ....... ! '. 11-34
Stedilno leštilo za tla lSc!meider
rv - n •	« ■	& (j0i n£|i
Dunaji) je najcenejše in najpripravnejše sredstvo za domačo porabo pri leštenij parketnih lužilnih in li-flilmh tal, se posuši tekom jedne ure. Dobva se prf jvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 8 11—6
Pn7nrl Le »TenjPUeV- in „Styrla-vre-
1 UZ/Ul ! leo" sta zakonito zavarovana kot.
rogaška kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamemla .Templjev-vrelec" ali Styria-vrelec" in ki se varljivo prodajajo kot „Rogaška kisla, voda', naj se odklanjajo.	>03 o 3—1
Deželna vrelska uprava RogaSka Slatina.
m mmmmmmmmm
Kuharica,
v starosti 35 let, vešča vse kuhinjske stroke in druge ob teliske doižorsti, ob jednem šivilja, želi si službo dobiti pri kaki slovenski hiši, na deželi ali v mestu.
Naslov se iz\e pri upravništvu »Slovenca" pod imenom »kuharica". 812 5-5
Prodajalna na Starem trgu št. 26
pripravna posebno za 828 3-3
-prodajo —
prekajenega mesa = in klobas =
se takoj odda v najem.
Pogoji pozvedo se istotam ali pa na Mestnem trgu št. 7, I. nadstropje.




sp «
Jr priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko M s d spadajočih predmetov:
Ji = napravo in popravo različnih strojev	JjJ
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših L™j konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.	[R
Avgust Žabkctr
v Ljubljani, Dunajska cesta.
W žeiezolivarnci,
strojna in ključavničarska tovarna
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
i
fj? Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne
JJ križe, kotle, peči, vrtne klopi, mi?e, stebre, frombe za vodo ifd.
WJ Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo- ftir
stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih RS in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike KS
^ raznih velikosti.	m
fj| Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. Tu
U Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah. Ul
JL 472 50-16


'TMm^au^iam^di
Naprodaj je v Št. Vidu nad Ljubljano
največja jednonadstropna hiša
štev. 51 „pri Kraljici"
ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, lede« nico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom itd.
Ponudbe in vprašanja sprejema K Meglič, Ljubljana, Rimska cesta št. 20;
ustmene informacije se dobo istotam vsak dan rd 12. do 2 ure popoldan. 8iH 14—5
I
Nakup in prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, sre&k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Provese za vsako Irebanje. E o 1 * n t n a i * v r S i t e t naročil na borst.
Menjarična delniška družba
„]?■ K It C U K"
I., Holbeili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2.
«MT Pojasnila	v vseh gospodariklh in finančnih
■tvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor je mogoče vuocega obrekovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 328
lidajatelj in. odgovorni nreduik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljaoi.