MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Dr»dni*t„o bi «pr«wai Maribor, »upiiln 1■ M / Talriao gradHim »44» uprav 36M bthaja rasaa nodaljo In prasnfcov vsak dan ab 10. ari / Volja waao«no pr»J«— * upravi aB po po«tl 10 Din, destavljsa no do« la Din t Oglasi po oaaifca / Oglasa aprojaa« tudi oglasni oddolah Jubs“ v Ljubi Jani t Vo«M bobovi rabun M, tl .406
JUTRA
Gibanje romunskega fašizma
PRSTI FAŠISTIČNEGA RIMA V NOTRANJOSTI ROMUNIJE.
, Naša soseda in zaveznica Romuni* j* ie že nekaj tednov sredi srditega vodnega boja, ki naj odloči, katera stranka bo v bodoči parlamentarni dobi vo-
'|a romunsko notranjo in zuna-n 9 9°^'^°. Ta volilni boj je kar se tiče klikih starih strank normalen, kar poceni da ostaja na terenu starih romunskih strankarskih tradicij, nove metode Pa uvajajo novi romunski fašisti, ki ?° Povzročili že več incidentov in tudi ^kredov, posebno v večjih, zlasti vse-“Piliških mestih. Najostrejši so bili do-i njihovi nastopi proti Židom, ker Se glede antisemitizma naslanjajo čisto na- nemške narodne socialiste. Gibanje hunskih fašistov sicer ni novo, saj so Pojavili že pred leti, nova je pa nji-"Ova sedanja večja aktivnost, ki ima svoj *2V(>r, kakor se tudi z romunske strani Ugotavlja, nekje izven Romunije. Za Vso akcijo stoji fašistični Rim, ki skuša imunsko fašistično gibanje izkoristiti v svoje politične namene in ga zato ne pod-Pjra samo moralno, marveč tudi materialno.
Prvi početki romunskega fašizma sedajo nazaj v dobo zmage Mussolinija v Italiji. Pokret je bil sprva bolj organizacijski in je skušal v prvi vrsti vzdržati in propagirati razne nacionalne romunske težnje ekstremnega nacionalizma in nacionalnega imperializma. Spo- ........................ .....................
jPinjamo se še dobro brošure »Romania narod je po ogromni večini, pripadnik
ves čas po svetovni vojni, pa se mu nikoli ne posreči — polastiti se romunske zunanje politike in jb pretvoriti v organ svojih namenov na Balkanu in sploh v vzhodni Evropi. Romunski fašizem, ki naj bi prišel do veljave z italijansko moralno in denarno pomočjo, naj bi privede! Romunijo v »romanski« objem Italije, kar bi seveda pomenilo istočasno odcepitev od male antante In od Franclje. Od tod naenkrat novi razmah romunskega fašizma in sredstva za njegovo propagando, tisk itd. Od tod tudi razne izjave posameznih voditeljev, ki nagla-šajo vsak dan bolj, da je romunski narod romanski in mora zato voditi romansko zunanjo politiko, pod katero pa razumejo na čuden način samo politiko ene same romanske velesile, t. j. Italije! Od tod naposled njihove velike simpatije za Mussolinija in italijanski fašizem. Na drugi strani pa vidimo zopet, da pričenja italijanski tisk zadnje čase posvečati romunskemu fašizmu sumljivo veliko pažnjo in zanimanje, vse kakor pa dosti preko mere, ki jo zasluži.
Romunski fašizem stopa tako te dtii prvič v volilni boj, na‘glasen, kričav način sicer, a notranje in zunanje brez vsakih resnih upov na kakšenkoli uspeh, bodisi posredno ali neposredno, s tujimi ali svojimi lastnimi kandidati. Romunski
TUDI PRI NEDELJSKIH OŽJIH VOLITVAH SO DOBILI VEČINO DESNIČARJI KRIZA VLADE. BODOČI MOŽ LERROUX. OBSEDNO STANJE IN NEMIRI
PO VSEJ DRŽAVI.
MADRID, 5. decembra. V nedeljo so bile naknadne volitve v 14 volilnih okrož-
* Mare« (Velika Romunija), ki jo je iz-okoli 1. 1924., v kateri je bil tudi ze-™levid po njem zamišljene romunske dr-žave z znatno širšimi mejami, kakor So sedanje. Na njem je bil n. pr. zaznamovan kot romunski tudi ves naš jugoslovanski Banat. Pozneje je gibanje godilo boj proti Židom, narodnim manjšinam itd. Zavzemalo se je za čisto r o-jn u n i z a c i j o vsega javnega, posebno kulturnega življenja v Romuniji, za izči-*Čenje jezika, ki ima zelo veliko slovanskih izrazov, za popolno poromunjenje krajevnih in rodbinskih imen in za več drugih sličnih vprašanj. Njegovi pristaši so bili pretežno visokošolci, pa tudi srednješolci in drugi omladitici, ki so kolagoma naraščali, ž njimi so pa naraščale tudi politične težnje. Vendar imunska politična javnost na to gibanje ni gledala resno: smatrala ga je vedno 2a poizkuse neresnih ljudi, ki jih ie °mamil blesk Mussolinijevega uspeha in bi se zato radi igrali fašiste, dasi romunske razmere že same po sebi niso ksodne za take eksperimente.
V zadnjem času pa kažejo vsi znaki, da si je Rim izbral prav te ljudi, da bi Č njimi dosegel v Romuniji tisto kar hoče
kmečkega stanu, kmet pa nima nikoli smisla za fašizem. Za tako gibanje so potrebne množice mlade inteligence, posebno brezposelne, in pa industrijskega delavstva, organiziranega v fašističnih strokovnih organizacijah, izhajajočih iz razpadajočega marksizma. Mimo vsega tega morajo pa biti dani tudi pogoji za uspeh v splošnih razmerah. Vsega tega v sedanji Romuniji ni in še dolgo ne bo, zato se tudi romunskega fašizma ni treba bati ne Romuniji ne mali antanti. S tega stališča se tudi nismo dotaknili tega vprašanja, marveč smo hoteli samo kot vestni informatorji naše javnosti pokazati, kakšnih sredstev se vse poslužuje fašistični Rim, da bi dosegel svoj namen in kako siino se trudi, da bi kakor koli oslabi! moč male antante. Kakor se je pa uštel še vedno doslej, tako se bo tudi sedaj! Trdno verujemo v zdrave moralne sile zavezniškega romunskega naroda, ki bodo znale suvereno zavrniti vse tuje zahrbtne uplive, pa liaj se skušajo vtihotapiti v Romunijo na ta ali katerikoli način. Naše zavezništvo ni slučajnostno, ni tudi gola kombinacija, temveč je globoko, v krvi zakoreninjeno čuvstvovanje.
jih. Skupaj se je volilo 95 narodnih poslancev, to pa po večini v Madridu in okolici. Po doslej znanih rezultatih Iz-gleda, da je zmaga desničarjev zagotovljena. V Madridu samem so socialni demokrati še dosti dobro izvolili in so dobili 13 mandatov, dočim so si priboriti desničarji samo 4. Ob 1.30 je notranje ministrstvo izdalo uradno poročilo, da je bilo izvoljeno 10 Lerrouxovih radikalov, 1 republikanski konservativec, 1 neodvisen socialni radikal, 1 neodvisen republikanec, 3 agrarci, 1 član katoliške unije, 2 monarhista, 1 komunist In 8 socialnih demokratov. Notranji minister Mar-tines Barrios Je izjavil, da bodo pri prihodnjih volitvah desničarji dobili prav gotovo 25 mandatov, ostanek pa cen-trumske skupine in socialisti. Socialni demokrati so dobili vsega skupaj okrog 50 poslancev (v bivšem parlamentu so jih imeli 119). Lerrouxovi radikali bodo naj-brže najmočnejša skupina v bodočem španskem parlamentu. Ko so bili objavljeni ti prvi volilni rezultati, Je sklenilo 5 levičarskih ministrov podati ostavko,
med njimi zunanji minister Sanches Al* bornos, dalje trgovinski minister, pro. metni minister, minister ze delo in morna riški minister. Z ozirom na to je nastale kriza celokupne vlade. Kot kandidat za bodočega predsednika španske vlade se omenja voditelj radikalov Lerroux, ki je baje že sklenil s pomočjo desničarskih strank, v prvi vrsti pa agrarcev, sesta. viti protisocialistično vlado.
MADRID, 5. decembra. Novi parit« ment bo sestavljen sledeče: 207 desničarjev, 167 zastopnikov centroma (Ler-rouxovi radikali) in 99 levičarjev (socialistov).
MADRID, 5. decembra. Vlada je nad vso špansko proglasila obsedno stanje, da prepreči revolucionarne . poskuse ekstremističnih skupin.
MADRID, 5. decembra. Obsedno stanje, ki je bilo proglašeno v vsej Španski, ni moglo pomiriti duhov. Vso noč in ves včerajšnji dan je bilo Izvršenih v vsel španski Izredno mnogo atentatov In terorističnih dejanj. Napadi na pristaše des nlčarsklh strank se nadaljujejo in števil« ranjencev stalno narašča.
Preokret v procesu o požigu Reichsfaga
VAN DER LUBBE JE UPORABLJAL PR! POŽIGU POSEBNO KEMIČNO TEKOČINO IN JE PARLAMENT ZAŽGAL LAHKO TUDI SAM.
je bilo mogoče, da je van der Lubbe potfl to tekočino na več krajih in nato zažgal
Tajinstvenost misije Litvinova v Rimu
fiOLJŠEVIKI SO ZAVRGLI TUDI ŽE NAČELO JAVNE DIPLOMACIJE. SOVJETSKI KOMISAR V AVDIENCI PRI ITALIJANSKEM KRALJU.
RIM, 5. decembra. O razgovorih Jbed Lit vino v im in Mussolinijem ni bilo objavljeno še nobeno uradno poročilo, kakor je bil to tudi že doslej običaj, kadar je Mussolini vodil kake
važne politične razgovore. Italijanski ttsk objavlja še vedno mnogo komentarjev o teh sestankih, vendar ima to Pisanje le splošen značaj o odnošajih jjied Italijo in Rusijo ter Rusijo In osta* •Im svetom. Podrobnih informacij o vsebini razgovorov ni, niti jih ni mo-koče izvedeti. Vse se vodi v najstrožj? tajnosti. Kakor izgloda, ho Litvlnov ostal še nekaj dni v Rimu, vendar pa to ni popolnoma gotovo. Kam bo odpo
RIM, 5. decembra. Včeraj dopoldne ob 11. url je odšel sovjetski ljudski ko misar za zunanje zadeve Litvlnov v Kvirlnal. kjer ga je sprejel v avdienci kralj Viktor Emanuel. Pri vhodu v dvor so ga pričakovali visoki funkcionarji in kraljev adjutant admiral Mi-riglia. Litvinova je spremljal sovjetski poslanik Potemkin, italijanski poslanik v Moskvi Attolico in šef ceremonij v palači Chigi grof Senhi. Takoj po kon čanj avdienci pri kralju ie Litvlnov odšel na Pontijska močvirja, kjer sl je ogledal velika osuševalna dela. Tamkaj je tudi obedoval. Nasprotno tujim vestem Mussolini ni osebno vrnil obis-
toval iz Rima, ali v London, kakor se ka Litvlnovu, temveč ie to stori! dr •e Pred nekni dnevi trdilo, ali pa »L5- i žavui podtajnik Suvicb-v Mfiskvo- oj znano.
LIPSKO, 5. decembra. Zagovornik dr. Sack in Seiffert sta predložila včeraj sodišču zanimiv predlog, naj bi se poskušalo ugotoviti, kako je požig palače državnega zbora mogel Izvršiti van der Lubbe sam. V tem predlogu trdita predla gatelja, da je bila v državnem zboru u-porabljena neka specialna kemična tekočina, ki zelo naglo razvija pline, ki se zaradi vročine zelo hitro vnamejo. Tako
na enem mestu. Ogenj se je seveda i pomočjo omenjenih plinov zelo naglo širil iz sobe v sobo in po hodnikih. Sodišče je sklenilo o tem ponovno zaslišati strokovnjake. Ta predlog je Izzval velikansko senzacijo In U mogel pomenit) popoln preobrat v procesu.
Sestanek Beneš-Titulescu
BUKAREŠTA, 5. decembra. O potovanju zunanjega ministra Titulesca v Košiče, kjer se bo sestal s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, izjavljajo poučeni krogi, da bosta državnika razpravljala o nemški ponudbi za pričetek direktnih pogajanj Nemčije s Poljsko, Češkoslovaško In Romunijo. Ob tej priložnosti bosta državnika določila skupno stališče, ki naj bi ga zavzeli obe omenjeni članici male antante in Poljska. Dalje bosta razpravljala tudi o vprašanju priznanja sovjetske Rusije po mali antanti, torej o vprašanju, ki je postalo v zadnjem času zopet zelo aktualno.
KONFERENCA O FINANČNEM ZAKONU.
BEOGRAD 5. decembra. V ministrskem predsedstvu se je danes dopoldne nadaljevala v navzočnosti ministr skega predsednika dr. Srškiča, ministra dr. Kramerja in finančnega ministra dr. Djordjeviča konferenca z večino skupščinskega finančnega odbora. Konferenca se je bavila z davčnimi predlogi finančnega ministra, kakor tudi s stališčem, ki ga zavzema v tem pogledu finančni odbor. ZVIŠANJE NAŠEGA UVOZA V FRANCIJO.
BEOGRAD, 5. decembra. Na intervencijo našega zunanjega ministrstva je fran coska vlada za četrto četrtletje zvišala jugoslovanski uvozni kontingent v Francijo za 33 odstotkov. To zvišanje se na-Nnaša na vse. vrste uvoznega blaga
Nov Chautempsov uspeh
PARIZ, 5. decembra. Zbornična finančna komisija je sprejela finančni sanacijski predlog Chautempsove vlade s 23 proti 10 glasovom. Posebno trd odpor je bil proti odprav! fiskalnih odnošajev, ki so jih dovolile zadnje vlade. Isto velja tudi glede tako imenovanega »uradniškega paragrafa«, ki bo ostal nespremenjen, kakor ga je predlagala Sarrantjeva vlada. Ker se pričeli desničarji nastopati vedno bol) ostro proti vladi, je usoda Chauterap-sove vlade v plenumu zbornice prav tako negotova, kakor je bila usod) Sarrautjeve vlade.
TUDI NEMŠKI SOCIALISTI ZA VARNOST ČEŠKOSLOVAŠKE.
PRAGA, 5. decembra. Nemški sociahu demokrati so sklenili glasovati za kredite za češkoslovaško vojsko z motivacijo, da je zunanjepolitični položaj tako napet, da v takih časih socialisti ne morejo ostati ob strani, temveč morajo tudi s svoje strani pomagati In prispevati po vseh svojih močeh k narodni obrambi.
SILNA BURJA V TRSTU.
TRST, 5. decembra. Nad Trstom in okolico je divjala včeraj strašna burja, ki je dosegla brzino okrog 100 km na uro. Jeklene vrvi, s katerimi je bi] italijanski parnik »Lido« privezan k obali, je vihar potrgal in parnik odnesel na odprto morje. Pri tem sta se utopila dva mornarja. Burja je povzročila v mestu veliko škodo*
Stran 2
Mariborski »Večernik« Jutra
V Maribor u, dne 5. XK. 1933
Dnevne vesti
NEKAJ NAROČNIKOV je še v zaostan-ku na naročnini za drugo polovico leta. Čimdalje odlašajo, tem več se nabere. Zato naj vsak naročnik pregleda zadnji naš opomin, za koliko je v zaostanku in naj zaostanek takoj nakaze, da mu bomo list še nadalje redno dostavljali. Vsem onim naročnikom, ki nam do 15. decembra zaostanka ne poravnajo, sporočamo, da jim list brezpogojno še istega dne ustavimo in dolžno naročnino sodnim potom izterjamo. Da si cenjeni naročniki prihranijo nepotrebne stroške, jih vljudno prosimo, da vsi do 15, t. m. poravnajo svoje zaostanke! Uprava »Večemika«.
Odlikovanje. Z redom sv. Save 4. stop nje sta odlikovana gg. Zmago Zirnfetd, ravnatelj gozdarske šole v Mariboru in veterinarski svetnik dr. Vinko Jeglička pri okrajnem glavarstvu v Ptuju.
Letošnje božične počitnice na naših srednjih šolah. Na naših srednjih šolah bodo trajale letošnje božične počitnice skupno 12 dni. Razdeljene pa bodo na tri dele, in sicer bodo imeli dijaki prosto od 23. do 27. decembra, nadalje bodo imeli prosto na dan starega leta 31. decembra in na dan Novega leta 1. januarja ter od 4. do 9. januarja. Med počitnicami bodo imeli torej šolo od 28. do 30. decembra in 2. ter 3. januarja. Omenjena delitev letošnjih počitnic prav gotovo ni prikladna zlasti ne za one dijake, ki stanujejo izven mesta in je pričakovati, da hodo merodajni činitelji ter naše društvo »Šola in dom« ukrenili vse potrebno, da bodo tudi letošnje počitnice nepretrgane in da ne bodo razdeljene na tri dele.
Razstava »Petorice«: Kos, Košir, Di-dek, Sirak, .jirak. Otvoritev v petek 8. tm. ob 11. uri dopoldne v terasni dvorhni pri »Orlu«. Vstopnina 5 Din, za dijake
2 Din. Opozarjamo na loterijo slik. Obdržite vstopnico, ker z njo lahko zadenete, krasno umetniško razstavljeno sliko! Posebnih vabil ne bomo razpošiljali.
Naši zdravniki za reformo socialnega zavarovanja. Predvčerajšnjim so zborovali zdravniki zdravniških zbornic naše države v. Zagrebli. Na dnevnem redu je bila razprava o reformi socialnega zavarovanja in so si bili v stavljenih vprašanjih vsi navzoči zdravniki edini. Zdrav niki zahtevajo v prvi vrsti odločevanje v vseh strokovno medicinskih vprašanjih, v katerih so imeli doslej odločitev često administrativni uradniki. Zahtevajo pa tudi decentralizacijo socialnega zavarovanja in redukcijo nameščencev.
Maribor ne da rekorda v drobni pisavi iz rok. Tekmovanja med našimi drobno-pisci še ni konec. Maribor se za nobeno ceno ne da Ljubljani. Doslej je imel rekord v drobni pisavi Mariborčan Murko, ki je napisal na navadno dopisnico nekaj nad 58.000 črk. Toda njega je pošteno posekal znani mariborski športnik, diplomirani tehnik g. Franjo Rak, ki je na navadno dopisnico napisal 21.967 besed z 92.491 črkami. Na dopisnici, ki je razstavljena v omarici v Jurčičevi ulici, je napisanih 118 pesmi v 238 vrstah. Višina črk je ena do dve desetini milimetra. V prvi polovici dopisnice sta po dve vrstici vi mm širine in približno 250 črk v dolžino. V drugi polovici so po
3 vrstice v 1 mm širine in do 330 črk dolžine. Povprečno je torej 285 črk in 67 besed v 1 vrsti. Rekorder g. Rak je pisal dopisnico okrog 58 ur 3 mesece, in to samo pri najboljši dnevni svetlobi. Pero, s katerim je pisal, je debelo na koncu desetinko milimetra in je porabil 40 takih peres, preden je napisal na navadno dopisnico 118 slovenskih narodnih in drugih pesmi. Kakor smo doznali, se je lotil drobne pisave tudi Mariborčan g. Ketiš, ki je doslej napisal na navadni dopisnici že 2 cm in skuša spraviti na njo okrog 120.000 črk. Rekorder g. Rak •pa nam je obljubil, da se bo še ponovno lotil drobne pisave iu da bo napisal na navadno dopisnico 130.000 črk. Mnenja smo, da so mariborski rekorderji že davno prekosili svetovni rekord v drobni pisavi in s tem tudi popolnoma odkupili korajžo ljubljanskim rekorderjem, ki pač Mariborčanom ne bodo kos. Umestno bi bilo, da bi se pojavil kakšen mecen in razpisal pripierno nagrado, pa bi videli, koliko imamo mod nami junakov drobne pisave!
Slepa simultanka. Šahovski sekciji Kul turnega društva »Triglava« in SK Železničarja priredita v četrtek, dne 7. dec. ob 20. uri v kavami »Jadran« slepo simultanko internacionalnega mojstra Vasje Pirca. Mojster bo igral istočasno 12 partij brez pogleda na desko.
Darila za Miklavža: pisemski papir, amaterske albume, spominske knjige, polnilna peresa, koledarje, šolske potreb ščine kupujte le pri Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ul. 11.
Zadružno-gospodarski tečaj. Prvi razgovor o programu tečaja, ki ga priredi Združenje brezposelnih učiteljev v zvezi z mariborskim mestnim učiteljskim društvom za brezposelne in aktivne uči telje, bo v sredo, 6. t. m. ob 20. uri v mali sejni dvorani Delavske zbornice. Vablje ni so vsi učitelji-gospodarski delavci, kakor tudi brezposelni tovariši. Predsednik
Družabni večer častnikov. Na rojstni dan našega kralja 17. t. m. priredi uprav ni odbor častniškega doma v Mariboru v prostorih »Uniona« velik družabni večer, na katerega je vabljeno tudi drugo narodno občinstvo, ki bo prejelo posebna vabi'a. V primeru, da bi kdo ne dobil vabila, naj sporoči to telefonično poveljniku artilerijske vojašnice, (tel. št. 21-34) ali pa gamizionarju podpolkovniku Nikoliču). Vsi ki bodo prejeli vabila, naj jih shranijo, ker bodo veljavna za vse prireditve v letošnji sezoni. Obleka je poljubna.
Pevsko društvo »Lima« v Krčevini
ima v nedeljo 17. dec. po šolski proslavi ob 10. uri v krčevinski šoli izredni občni zbor, na katerem se bo razpravljalo poleg običajnega dnevnega reda o nadaljnjem obstoju. Vsi pevci in člani društva ste vabljeni, da se zbora udeležite.
Upokojeno učiteljstvo iz Maribora in okolice ima svoj vsakomesečni sestanek v četrtek 7. dec. ob 15. v gostilni. Ko-štoinaj v Mlinski ulici.
Začetniški tečaj ruščine pri Zvezi mladih intelektualcev se prične v četrtek, 7. decembra ob 20. uri v Delavski zbornici, Sodna ulica 9, 3. udstr. I5oučuje profesor Sokolov. Kdor se želi prijaviti, lahko to stori pred pričetkom prve ure.
Cercle francais. Odbor vabi vse člane ih prijatelje društva na družabni večer, ki ga bo priredil v četrtek 7. t. m. ob 20. v »Vesni«. Spored obsega koncertne točke in šaloigro, sodelovala bosta domača umetnika gdč. Erna Kovačeva z originalnimi plesi, in g. Taras Poljanec, ki bo igral na goslih Paganinijevo sonato v e- molu. Vstopnine ni. Po sporedu čajanka.
Hud mraz. Dobili smo nepričakovano hudo zimo. Zadnje dni, ko se je vreme nekoliko zjasnilo, pa je pritisnil mraz tako, da je že dva dni živo srebro zlezlo nad 10 stopinj pod ničlo. Mraz pa je vztrajen in ne poneha. Te nenavadne suhe zime niso nič kaj veseli naši reveži, ki zmrzujejo brez dela in kruha na ulicah in cestah in pomoči ni od nikoder. S strahom se vprašujejo, bo li kaj kmalu pričela poslovati Pomožna akcija?
Usmiljenim srcem. Mestni socialnopolitični urad odda za svojega 5 mesecev starega nezakonskega dečka Danila Mikundo. Kdor bi se usmilil nedolžnega otročiča in ga hotel vzeti za svojega, naj to sporoči omenjenemu uradu.
Primorcem in drugim! Dve mladi, zdravi 16 in 20 let stari Primorki od Sv. Lucije sta pribežali nedavno v Jugoslavijo k svoji teti. Ker pa je sama revna in ju ne more vzdrževati, išče za njiju kakršnokoli zaposlitev ali podporo. Naslov je na razpolago pri naši upravi v Gosposki ulici 11 I.
Prodaja poštnih znamk in naš! filatelisti. Prometni minister je izdalodlok, da se odstopijo iz prometa vzete poštne znamke kriško-beograjske in londonske izdaje ter pretiskane znamke ameriške in londonske izdaje, kakor tudi 30.087 obletnih serij poplavnih znamk poštam na sedežih poštnih direkcij, da jih pri posebnih okencih razprodajajo strankam v filatelistične svrhe po nominalni vrednosti v popolnih serijah in posamezno. Znamke se bodo prodajale leto, dr?i. račmiaioč od dneva, ko pridejo ponovno v pijpdajo in sicer 15. ckcembr.	-:
I Izredni občni zbor pekerske gasilske čete. Prostovoljna gasilska četa v Pekrah je na svojem izrednem občnem zbo ru, ki ga je imela 25. novembra, izvolila naslednji odbor: predsednik Peter Zorko, posestnik in trgovec; poveljnik Štefan Brezovnik, mehanik; podpoveljnik Frartce Kreuh, posestnik in tesar; tajnik Konrad Pukl, tesarski delovodja; blagajnik Ivan Mulej, posestnik; orodjar Avg. .Kerhe, tesar; četnika pa Jožef Keinzin-ger in France Ribič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Anton Kerhe, Anton Vogrinec, Jože Kerhe, Ivan Kajzer in Peter Hadner.
Na Kapli in pri Sv. Duhu ua Ostrem vrhu prosijo revni šolski otroci kleče in s sklenjenimi rokami obrnjeni proti Mariboru, da bi se jih Mariborčani usmilili iti jim darovali za božičnico najpotrebnejše: obleko, perilo,_jževlje, šolske potrebščine ali pa detjaf, jla bi se blago kupilo. Klub »Meja« je prevzel dolžnost darove nabirati in pravočasno izročiti šolskim upraviteljem, ki bodo revnim otrokom priredili skromno božičnico. Skromno darilce bo ostalo v teh nežnih srcih s hvaležnostjo v spominu, ljudstvo na meji bo čutilo, da ni popolnoma pozabljeno in da se Maribor zanj briga. Mariborčani, ne zavrnite nabiralca, .ki se bo pri vas zglasil in zaprosil zd darilo.' Pa tudi če ne bi prišel z nabiralno polo, oddajte kar ste določili pri g. Terzerju. na Meljski cesti 2 (palača Vlahovič). SPD klub »Meja«.
Zvezna strelska družina v Mariboru sporoča svojemu Članstvu, da bo imela v sredo 20. decembra t. 1. ob 20. uri v ■restavracijskih prostorih Narodnega doma svoj redni letni občni zbor. Poleg članstva vabimo vsa nacionalna in športna društva, da se v Čim večjem številu udeleže občnega zbora.
Uprava strelskega okrožja v Mariboru opozarja vse strelske družine v svojem okrotžju, da opravijo svoje redne letne občne zbore najpozneje do 15. decembra t, 1. ter pošljejo poročila o izvršenih občnih zborih okrožni upravi, ki jih potrebuje za svoj občni zbor in za dostavo zvezi v Beograd.
Tujina nam vrača naše ljudi. Naš izseljeniški komisarijat v Ljubljani je bil obveščen, da se vrne v petek 8. trn. 182 naših ljudi s Holandskega, ki so bili 1. decembra reducirani. Holandske oblasti so našim ljudem plačale vožnjo do Ljubljane. Za naše izseljence je bila nenadna odpoved službe sredi zime hud udarec in še hujši bo za nje pri nas, ker bomo mi te reveže radi velike brezposelnosti težko zaposlili.
Dohodki mariborske carinarnice. V mesecu novembru so znašali dohodki ma riborske carinarnice 4 milijone 981.969.50 Din, in sicer dohodki uvoza 4 milijone 968.947, dohodki izvoza pa 13.022.50 Din.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 97 številki: Uredbo o zaščiti kmetov, odločbo o prodaji tujih plačilnih sredstev potnikov in razne objave iz »Službenih novin«.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 6. tm. Ob 12.15: »Bodimo danes dobre volje«, revija plošč: 12.45: poročila; 13: čas, »Bodimo danes dobre volje«, revija plošč; 18: komorna glasba, izvaja radio-kvintet; 18.30 radio-orkester; 19: Vloga dobrovoljcev na solunski fronti, predava df. Ernest Turk; 19.30: literarno predavanje o Almi Kalinovi, predava Lili No-vijeva; 20: ga. Thierry-Kavčnikova poje operne arije s spremljanjem radio-orke-stra; 20.45: koncert ruskega cerkvenega zbora; 21.30: Fantje na vasi; 22: čas, poročila, radio-jazz.
Kino Union. Danes v torek zadnji dan »Neki gospod Gran« s Hansom Alber-som ih Karirio Hardtovo. Od srede dalje najzabavnejša veseloigra »Kralja valčka«, veleopereta polna dunajskih valčkov zWilli Fritschem, Renato Miiller, Roso Barsony in Paulom Horbigerjem.
Grajski kino. Od danes torka dalje dve bombi Smeha »Buster Keaton kot dobrotnik naroda«. sijajna veseloigra v 6 dejanjih in pa »Ahoi... Ahoi«, Szoke Szakall kot mornar. Oba filma sta v nem škem jeziku. V pripravi eden najlepših in najboljših velefilmoy: »Sen sreče« (Zbogom lepi dnevi) Brigita Helm.
Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabemu želodcu, leni prebavi, čre vesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oporišču, srbečici o-svobodi .naravna »Franc Jožefova* voda delo vseh nabavnih strupov gnilobe.
Na: ©san® giadaitP
REPERTOAR.
Torek, 5. decembra: Zaprto.
Sreda, .6. novembra ob 20. uri: ,»Orlov« Prvič. Red C. Gostovanje Djuke Trbu-ho vica. Red C.
Četrtek, 7. novembra ob 20. uri: »Študentje smo«.. Red A.
Gostovanje Djuke Trbuhoviča. Priljubljeni operetni tenor g. Djuka Trbu* hovič, ki si je tudi v Mariboru pridobil splošne simpatije, gostuje jutri v sredo. 6. t. m. v Granichstadtenovi opereti »Orlov«. Nastopi v ulogi Dorošinskega, ki spada med njegove najboljše kreacije »Orlov« sam je izredno privlačna in me-lodiozna opereta, ki: jo pojo stalno po vseh gledališčih. Letošnja premiera bo v deloma novi zasedbi ter z odličnim go stom v glavni ulogi gotovo privabila mnogo občinstva ter priporočamo zato nabavo vstopnic vnaprej. Premiera bo za red C.
Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo. ker se lahko pomžije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkeri času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi 4 vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Danes v torek: Miklavžev večer v Veliki kavarni. Darija se lahko pri blagajni oddajo.
Miklavžev večer Pomočniškega odbora združenja trgovcev bo 9. decembra 1933 v Narodnem domu.
Žalostna smrt Zakonca Jože in Neža Dobnik sta stanovala v zadnjem času v nekem kletnem stanovanju na Ptujski cesti. Dobnik, ki je bil po poklicu železničar, je bil dober mož iu je imel le to slabo navado, da se ga je včasih preveč napil. Delal pa je to iz obupa nad težkim življenjem, kakor je često sam pripovedoval. Ko je preteklo soboto prišla domov njegova žena Neža, so bila vrata stanovanja zaprta. Ker je vedela, da je mož siten, če je nekoliko okajen in da je najbolje, če ga pusti popolnoma pri miru, je odšla k sVoji hčerki, ki stanuje nekje v mestu, moža pa pustila, da se pošteno prespi. Ko pa se je včeraj zjutraj vrnila od hčerke, so bila vrata še vedno zaklenjena. To se ji je zdelo sumljivo in je poklicala bližnjega ključavničarja ter komandirja orožniške postaje iia Teznem, ki sta s silo odprla vrata in našla Dobnika ležati preko postelje brez vseh znakov življenja. Nesrečnega'moža je zadela kap in je bil na mestu mrtev. Poleg njega so našli še stekleničko žganja, in ker je bil popolnoma izključen vsak sum zločina, so truplo prepeljali v mrtvašnico na pobrežko pokopališče.
Profesorjeva nezgoda. Ko je predava) včeraj dopoldne na tukajšnji realni gimnaziji prof. Modic kemijo in dela! neke poizkuse, mu je po nesrečnem naključju eksplodirala neka kemijska zmes in mu poškodovala Ieyo oko. G. prof-Modica so poklicani reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili takojšnjo pomoč.
Ukraden voziček. Zasebnici Tereziji Maherjevi, stanujoči v Novi vasi je včeraj zvečer nekdo odpeljal z dvorišča 500 Din vreden ročni voziček. Maherjeva je prijavila tatvino mariborski policiji.
Ukradena zimska suknja. Ko se je včej raj dopoldne mudil na okrajnem glavarstvu okrožni sodnik g. dr. Vladimir Travner, mu je nekdo ukradel- popolnoma novo, okrog 2.000 Din vredno zimsko suknjo, ki jo je bil odložil v predsobi o-krajnega glavarja. Tatvine je osumljen neki viničar in mu je policija že na sledu. Umestno bi bilo, da bi bil na okrajnem glavarstvu določen poseben pro; stor, ki bi moral biti zavarovan, kjer bi stranke odlagale površnike, da se jim ne bi bilo treba bati, da bi jim jih kdo ukradel.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 9.8 stopinj C pod ničlo: minimalna temperatura je znašala 10.4 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pr 12 stopinjah 745.8, reduciran na ničlo pt 744.3; relativna vlaga 85; vreme je jasno in mrzla
V Mariboru, dne S, XII. 1933.
Za centralizacijo narodnoobrambnega dela
Resolucija učiteljskega društva za maribor — levi breg.
Mariborski »V e č e mi k« Jutra
Stran J
Kakor smo že poročali, je bila glavna točka velikega zborovanja »Učiteljskega društva za Maribor — levi breg«, ki je bilo v soboto, 2. t. m., v'Narodnem domu ob sijajni udeležbi članstva, razprava o nujni potrebi centraliziranja vsega narod-no-obrambnega dela, zlasti' pa v obmejnih krajih, v eni sami enotni, močni organizaciji, ki naj bi bila po splošni želji in zahtevi Družba sv. Cirila in Metoda.
Na tem zborovanju je bila sprejeta resolucija, katere bistvo je sledeče:
»Naše kot obmejno učiteljsko društvo dviga tokrat zadnjič svoj glas, da bi se končno vendarle izvedla koncentracija naših narodno-obrambnih organizacij in se vpeljal enoten sistem narodno-obramb nega ter vo-bče nacionalnega dela povsod, v prvi vrsti pa v obmejnih krajih. Skoraj neverjetno se sliši, v kako mnogoštevilnih nacionalnih in patriotičnih društvih se dandanes cepi delo in troši denar sicer tako maloštevilnega slovenskega dela našega naroda.
Imamo med drugim Družbo sv. Cirila >n Metoda, Branibor, Jadransko stražo, Narodno obrano, Strelske družine, Sokola, Klub Mejo, podružnico Jugoslovanske Matice, Gosposvetski zvon, Maistrove borce, Društva kmečkih, fantov in deklet itd. Sleherno teh društev in organizacij se skuša uveljavljati, ima krasen prodam, ki ga z velikim interesom in zanosom načne ter razširi med narodom, kjer se pa le delno realizira, dočim ostale največkrat le na papirju. Cesto vodi ta prevelika cepitev dela in delovnih sil celo do trenja med posameznimi organizacijami, ker si pač vsaka lasti glavno vlogo; taka trenja in take vsevprek križajoče se poti ter metode narodnoobrambnega, kakor tudi splošnega nacionalnega dela vsestransko onemogočajo prave in pričakovane uspehe požrtvovalnega prizadevanja še tako idealnih akcij in delavcev. Prav na meji se vidno opaža, da se ves neizmerni trud razblinja bnaz vsake koristi za splošno narodno stvar v prazer. nič.
Prav od učiteljstva pa se zahteva sodelovanje vsepovsod In prav ono mora vsakomur in ob poljubni priložnosti požgati obračun o svojem delu, seveda ob lastni polni odgovornosti; ni pa nikogar, Ue posameznega čjnitelja ne kake korporacije, ki bi v tem labirintu organizacij in njihovih akcij nudil učiteljstvu in ostalim narodnim delavcem vsaj skromno oporo in lajšal težavno delovanje na eni, skupni poti.
Onstran meje se udejstvujejo proti nam močne sovražne sile, združene v eni sami organizaciji z imenom »Deut-scher Schulvereir.-Sudmark«, ki izvaja svoj kulturni in gospodarski program s svojima centralama na Dunaju odnosno v Berlinu enotno in sistematično ter pod-
A. P. Čehov:
Odvišni liudie
Julijskega večera ob sedmi uri. Od Postajališča Hinkovo se pomika proti letoviškim vilam gruča letoviščarjev, prav kar stopivših iz vlaka, večinoma družinskih očetov, obloženih z zavitki, ročnimi torbicami in kartoni za ženske klobuke. Vidi se jim, da so utrujeni, lačni in nejevoljni, kakor da njim ne sije soln-ce in ne zeleni trava.
Med drugim caplja tudi Pavel Mato-lejevič Zajkin, član okrožnega sodišča, visok, nekoliko upognjen človek, v navadni pleteni obleki in z gumbom na obledeli čepici. Ves je prepoten, rdeč in nirk.
»Pa. se vozite sleherni dan na letovišče?« se obrne k njemu letoviščar v rjavih hlačah.
»Nak. ne vsak dan«, odvrne Zajkin čemerno. »Zena in sin živita stalno tu, iaz se pa pripeljem le ob nedeljah. NI Sasa voziti se vsak d$p in tudi predrago bi bilo«.
»To je pa res, da bi bilo predrago«, Vzdihnejo rjave hlače. »Saj do postaje v Mesto ne greš peš, treba je izvoščka. Potem -stane pa še vozni list dva in Štirideset kopejk. Spotoma si kupiš čas-
pira moralno in materielno vse svoje ttino ge in velike akcije doma in na tujem z vsemi združenimi silami. O naših manjšinskih in nacionalnih zadevah pa vodi veliko boljšo evidenco in ima žal često na njihov razvoj tudi večjo ingerenco, kakor pa — mi sami!
Kako žalostno slabotne in šibke so po večini naše obmejne nacionalne postojanke, nas je po pravici sram povedati. O tem, kako drže svoje roke križem mno ge naše vplivne in materielno neodvisne ter sijajno podprte osebnosti, pri vsem na cionalnem udejstvovanju, laste pa si pri tem vso pravico do ocenjevanja in vodstva našega dela, rajši molčimo. Ker nam je pri srcu svetost naših domoljubnih dolžnosti, na drugi strani pa se zavedamo, da imamo pravico, ne le delati, temveč tudi soodločevati pri naših nacionalnih akcijah, postavljamo sledeče predloge za sistemizacijo nacionalnega delovanja:
1. Vsaj v obmejnem ozemlju naj vodi narodno-obrambno delo samo ena organi zacija, ki naj bo Družba sv. Cirila in Metoda.
2. Vsaj v obmejnem ozemlju naj se strne vse ostalo nacionalno delo v enotni organizaciji, ki naj razvije svoje udejstvo* vanje v nacionalni, socialni, prosvetni in gospodarski smeri.
3. V Mariboru naj se ustanovi »Narodni svet«, ki naj izvede to organizacijsko delo.
4. Sestavi naj se tudi narodnostni kataster.
5. Predvsem in vsestransko naj se upošteva obmejno šolstvo.
6. Kakor že prej navedeno, naj se goje ideološko posebnosti programov vseh dosedanjih nacionalnih organizacij samo v eni enotni organizaciji.
7. Materielno naj se skušajo podpirati — pač pa neobvezno — vse ostale organizacije, dočim naj se obvezno podpira samo ena, osrednja in enotna.
8. Povsod naj se pripravlja koncentracija vseh nacionalnih organizacij v enotni skupni organizaciji, v kateri pa so razna društva lahko zastopana po svojih posebnih interesih kot nekaki pododseki.«
Ptuj
Policijske vesti. Policija je prijela te dni nekega Tiborja Sussa iz Budimpešte, ker je na železniški postaji ponujal na prodaj manufakturno blago, ne da bi imel za to dovoljenje. Suss se je izgovarjal, da je blago last Ladislava Kohna iz Zagreba. Policija je blago zaplenila, Sussa pa občutno kaznovala. — Neki stranki iz Ptujske gore so zaplenili 20-dinarskega kovanca, ki je napravljen iž samega svin ca in ga lahko na prvi pogled ločiš od pra vega. Izvor nepravega kovanca bo dogna la šele preiskava.
Tatvine svinj. V noči od 30. novembra na 1. december so še neznani uzmoviči ukradli posestnici Tereziji Rojkovi iz Spodnjega Velovlaka iz hleva 50 kg težko svinjo, vredno 350 Din'. — Isto noč je bila ukradena Ivani Weissbacherjevi, posestnici v Kicarju, 90 kg težka svinja, vredna 630 Din. — Pri posestniku Martinu Arnušu pa so nameravali odnesti celo 100 kg težko svinjo, vendar je Arnuš, ki je slišal v hlevu ropot, tatove pravočasno prepodil, enega ie utegnil, kakor trdi, prepoznati. Ko Je šel pogledat v hlev, je našel svinjo zvezano. Opazil je še sledove treh moških, vodeče proti Velovlaku. Orožniki so osebo, ki jo je Arnuš spoznal, že aretirali in izročili sodišču, ta pa vsako soudeležbo pri vlomu taji. Obstoja upravičen sum, da je vse tri tatvine odnosno vlome, saj so bili zaklenjeni hlevi povsod s silo odprti, izvršila ista tatinska družba.
Vlomilec v cerkvL V soboto okrog 10. ure je bila v proštijski cerkvi neka ženska, ki je v mraku kota cerkve molila. Kar je opazila, da je stopil v cerkev neki moški, ki je, meneč, da je sam, začel iz nabiralnikov za milodare trgati ključavnice. Ženska je nato skrivaj zapustila
cerkev in odšla na policijsko stražnico, kjer je izpovedala svoj doživljaj. Stražni ki so se seveda takoj podali na pot, vlomilca še zalotili v cerkvi in ga aretirali. Pri njem so našli razne ključe in vetrihe, pa razbite ključavnice od pušic. Na stražnici so ugotovili, da je aretiranec identičen s 261etjiim oženjenim Rudolfom Ar-nušom, posestnikovi v Škofcih pri Sv. Urbanu. Mož ima že precej obremenjeno vest, saj je kljub svoji mladosti bfl že 8-krat kaznovan, od tega na triletno ječo radi tatvin in vlomov.
Glasbeno društvo »Volga« v Krčevini pri Ptuju vprizori v petek na Marijin praznik, 8. decembra, ob 15. uri v mestnem gledališču v Ptuju narodno igro »Kajn«, dramo Franceta Bevka v treh dejanjih.
Strelska družina v Ptuju ima v nedeljo, 10. decembra t. 1., ob pol 10. uri v Narodnem domu svojo redno letno skupščino.
so spravili skupaj samostojne točke, ampak so nastopili le skupno s članicami. Drugače pa so se vsi vaditelji: s. načelnica Požegova, brat Bremec, sestra Magda in brat Krajnc zelo potrudili. Bremec se nam je zdaj že drugič predstavil z lastnimi telovadnimi skladbami.
Pevski odsek, ki je že 8. leto v Živkovih rokah, je pokazal zadnji čas velik napredek. Tokrat so naši pevci nastopili skupaj s studeniškim zborom. Nastopila sta tudi dva solista (g. Zebec ir. g. Drozg) ter studeniški kvartet. Orkestralni odsek, ki šteje 10 članov, pa je z vnemo vodil dr. Hronovsky. Dvorana je bila dobro zasedena. Navzoči so bili predstavniki uradov, župan Anton Medved, pogrešali pa smo nekaj, zlasti bližnjih občinskih odbornikov, ki bi se morali zavedati važnosti državnega praznika.
Dopoldne je bila v dvorani zelo lepa šolska proslava, ki se je je udeležilo poleg otrok tudi mnogo drugega občinstva, da je bila dvorana nabito polna. Z obeh proslav so odnesli navzoči najlepše vtise ter mnogo vzpodbud in vere v lepšo bodočnost naše domovine.
Namesto venca na krsto blagupokoj-nega odvetnika dr. Antona Muleja iz Maribora je zbralo studeniško učiteljstvo za uboge tamošnje šolarje 80 Din. Prisrčna hvala!
Poljčane
nike, izpiješ iz navhde kozarček žganja. Vse to so sicer mali izdatki, malenkost, pa če pogledaš, se tega tekom enega leta vendarle nabere okroglo dvajset rubljev. Seveda naročje prirode stane še več, ne bom oporekal idile in drugo, ampak saj vam je znano, kako je treba pri naši uradniški plači gledati na vsako kopejko. Potratiš neprevidno malenkost, pa ne spiš vso noč. Da! Oprostite ... Jaz. cenjeni gospod, nimam še časti poznati vašega imena, prejemam na leto brez malega dva tisoč, imam čin državnega svetnika, kadim pa drugovrsten tobak in nimam nobenega rublja odveč, da bi si kupil mineralno vodo »Vichy«, ki mi jo predpisujejo proti kamnu v jetrah.«
»Sploh je slabo«, reče Zajkin po kratkem molku. »Jaz, gospod, sem takega mnenja, da so si življenje na letoviščih izmislili sami vragovi in pa ženske ter skrajna lahkomiselnost. Le poglejte, to ni več življenje, ampak katorga, pekel. Tu te duši. je vroče, dihati je težko, ti pa se vlačiš iz kraja v kraj kot človek brez obstanka in ne najdeš nikjer zavetišča. Hraniš se hudinian vedi s čem, ne piješ čaja, ker ni nikogar, ki bi pristavil samovar, ne umivaš se, ko pa se pripelješ sem, v to naročje prirode, pa izvoli peš po prahu in vračjni.Pfuj! Ste
Veličastna proslava državnega praznika,
Za 15. obletnico našega državnega praznika se je tukajšnji Sokol prav lepo pripravil. Proslava 1. decembra zvečer v sokolski dvorani je imela zelo slovesen značaj in je izpadla po govorici gledalcev sodeč nad vse pričakovanje. Spored akademije je obsegal nad 20 točk: pretežno telovadnega, nato pevskega ter glasbenega značaja. Tako se je prireditev, ki je bila napovedana za 19. uro, zavlekla do 23. ure. Čeprav se je vršil spored hitro točko za točko je vendar proti koncu že utrujal tako gledalce kot izvajajoče, kar si je treba za bodoče zapomniti.
Vsi telovadni oddelki so nastopili z več izbranimi točkami; zlasti pridne so bile članice, najmanj pa člani, ki na žalost ni-
vi oženjeni?«
»Da! Troje otrok imam«, vzdihnejo rjave hlače.
»Sploh je prav mizemo. Kar čudno, da smo še živi.«
Končno so dospeli letoviščarji do naselbine. Zajkin se poslovi od rjavih hlač in gre v svojo vilo. Doma najde mrtvaško tišino. Sliši se samo, kako brenčijo kotparji in pa, kako prosi pomoči muha, ki je padla pajku za večerjo v mrežo. Okna so zastrta s tenkimi zavesami, sko zi katere se blešči veneče cvetje pelargonije. Na lesenih, nepobarvanih stenah poleg slik dremljejo muhe. V veži, kuhinji in obedr.ici, nikjer žive duše. V sobi, ki se obenem imenuje salon, najde Zajkin svojega sina Peterčka, majhnega, šestletnega dečka. Peterček sedi za mizo, glasno sopeč in z našobljeno spodnjo ustnico. S škarjami izrezava iz razglednice karinega fanta.
»A, si ti, papa!« pravi, ne da bi se ozrl. »Pozdravljen!«
»Pozdravljen! Kje pa je mama?«
»Mama? Peljala se je z Olgo Kirilov-no na skušnjo igrat gledališče. Pojutrišnjem bodo imeli predstavo. Tudi mene vzamejo s seboj. A tl, boš šel?«
»Hm. Kdaj se pa vrne?«
»Rekla je, da zvečer.«
Mož s 119 ženami
»Gazette de Lausanne« se bavi v posebnem članku z notranjimi razmerami v sovjetski Rusiji in zlasti naglaša popoln prelom sovjetskih državljanov z »bur-žujskim« idealom družine. Noben čudež ni — piše omenjeni list — da se dobe v. Rusiji dvajsetega stoletja mnogoštevilni možje z več ženami, ki imajo pa zopet po več drugih mož. V zvezi s tem navaja omenjeni list kratko in značilno izpoved nekega sovjetskega državljana, ki je bila objavljena v moskovski »Pravdi«. Ta »nenavadni« človek piše dobesedno naslednje: »Sem človek, kakor toliko drugih. Z menoj vladajo sile prirode. Posledica: 118 žen v svobodni zvezi. Ne štejem onih, ki sem jih pozabil. Spominjam se 118 žen, stodevetnajsta pa je bila uradno registrirana. Te svoje žene < bi mogel popeljati nikakor iz enega mesta v drugo, iz vasi v vas, iz enega kraja v drugi. Kaj bi pa bilo, če bi hotelo teh 118 vladati z menoj in nad menoj? In če bi še pripeljale s seboj tudi vse svoje otroke?«
Otroška usta.
Učiteljica vpraša v šoli učenko:
— Zakaj nisi bila včeraj v	šoH?	.
— Rodil se mi je brat.
— Kako je to mogoče, ko	je vendar tvoj oče že več let v tujini?
— Oče je v tujini, toda nam tu in tam — piše...
Zagotovljena samota.
Pianist: »Ah, gospodična, moji žfvd so tako prenapeti! Najbolje se počutim, če sem čisto sam.«
Gospodična:	»Zakaj pa ne priredite
koncerta?«
»Kje pa je Natalija?«
»Natalijo je mama vzela s seboj, da M ji pri predstavi pomagala napravljati se, a Akulina je šla v gozd po gobe. Papa, zakaj pa dobijo komarji, če pikajo, rdeče trebuhe?«
»Ne vem. Zato, ker sesajo kri. Torej ni nikogar doma?«
»Nikogar. Le jaz sem.«
Zajkin sede v naslanjač ter za trenutek topo gleda v okno.
»Kdo pa nam dd večerjo?« vpraša. »Večerje dar.es niso nič kuhali, papa! Mama je mislila, da se danes ne pripelješ in ni, naročila kuhati večerje. Ona bo z Olgo Kirilovno večerjala pri vaji.«
»Hvala lepa; kaj pa boš ti jedel?«
»Mleko sem pil. Za mene so kupili za šest kopejk mleka. Papa, zakaj pa sesajo komarji kri?«
Zajkin začuti naenkrat, kako nekaj tež kega gomazi po njegovih jetrah ter ga začenja skeleti. Postalo mu je tako bridko, težko in zoprno, da mu ni dalo niti dihati in da se kar trese; zahoče se mn skočiti pokonci, udariti z nečem težkim na tla in se pošteno skregati, toda v tem hipu se spomni, da so mu zdravniki strogo prepovedali vznemirjanje; vstane in se sili žvižgati nekai H »Hugenotov«.
(Se bo nadaljeyaIoJ
Mariborski »Večernik« Jutra
\ Mariboru, dne 5, XII. 1932.
■m——M— m rr '•"**'
Denis Dlderot:
Skrivnosti	s
Roman.
Če sem le dvakrat zakašljala, sem smela kesneje vstajati in bolj rano hoditi spat, kakor da samostanska pravila zame niso obstojala. Mnogo se nam je govorilo o tem, kaj se v svetu dogaja. Vse pa se je spreminjalo in izkrivljalo v večjo čast in slavo božjo, da bi novice bile tembolj hvaležne Bogu, da jim je dal priložnost biti v samostanu, daleč od vseh takih neprijetnosti.
Tako sta potekli obe leti in napočil je čas odločitve, ki sem jo pričakovala s hrepenenjem, a č-esto tudi z razdvojenostjo. Bila sem žalostna. Občutila sem veliko nezadovoljstvo s samostanom, toda tega nisem povedala niti predstojnici niti vzgojiteljici, še celo tovarišicam ne. Te ženske se znajo maščevati za vsako dolgočasenje. Hinavstvo, na katero so obsojene in brbljarije, ki nam jih pripovedujejo, jih niti najmanj ne vesele, delajo pa vse to radi sto dolarjev, ki jih zasluži samostan za vsako novo redovnico, a to je glavna stvar zaradi katere lažejo ter mladim in neizkušenim dekletom pripravljajo če ne večno, pa vsaj dosmrtno nesrečo, ker od sto onih, ki nmro po petdesetih letih, jih Je polovica pokvarjenih, ne računajoč one, ki postanejo bebaste ali nore. Nekega dne je planila taka redovnica iz temnice. Nikoli še nisem videla nič strašnejšega. Lasje so ji bili razkuštrani, oči izbočene, okoli rok pa Je imela priklenjene težke verige. Bila
je skoraj naga. Glasno psujoč sebe samo in ostale, si je rula lase in skušala skočiti skozi okno. Z grozo sem gledala v njej svojo lastno bodočnost, in od tistega dne sem odločila, da rajše umrem, kakor da bi se izročila taki usodi. V samostanu se je čutilo, kakšen utis je napravil ta prizor name. Zato so ga skušali zabrisati, govoreč mi, da je bila ta redovnica blazna, že ko je stopila v samostan, da se je nekoč nečesa silno prestrašila ter da jo mučijo prividi In podobne stvari. Potem se je govorilo, da je samostan vreden obžalovanja, ker je moral sprejeti med svoje zidovje tako bitje. Toda pri meni so vse te lepe besede osta le brez uspeha, ker neprestano sem morala misliti na blaznico, zato sem odločno ponavljala svoj sklep, da nočem napraviti zaobljube.
Končno je napočil dan, ko sem morala izvršiti ta svoj sklep. Neko jutro, po službi božji, me je obiskala predstojnica, držeč v roki pismo. Bila je videti potrta in žalostna in roki sta ji mrtvo viseli ob telesu, kakor da ne bi imeli dovelj moči nositi pismo. Ko me je zagledala, so ii oči zalile solze. Po daljšem molku mi je pričela govoriti o navadnih vsakdanjih stvareh. Vprašala me je, kako se počutim. Kako mi je ugajala jutrnja pobožnost, dokler ni naposled spretno napeljala pogovor na moje starše ter mi naglo izročila pismo.
»Od matere?«. sera vprašala.
»Da, vzemite in čitajte.«
Ojunačila sem se in odprla pismo. Najprej sem ostala mirna, toda čim dalje sem čitala, tem večje je postajalo moje vznemirjenje. Strah, sovraštvo in upor so se menjali v mojih prsih z razočaranjem ter strahom in bilo mi je, da bi raztrgala pismo, ga zmečkala in vrgla preč.
»No, drago dete, kaj bomo odgovorili?«
»To veste sami, mati.«
»Ničesar ne vem. Casi so hudi, vaša rodbina je doživela nesrečo, razmere so se s poroko vaših sester spremenile, za vas se ničesar več ne more storiti, tem manj, ker je že vaše dosedanje življenje v samostanu precej stalo. Mislilo se je, da boste na ta način preskrbljeni, pa je vest o vaši zaobljubi povsod razširjena. Vendar morete vedno računati na mojo pomoč, ker vas nočem zadrževati, če vas Bog sam ne kliče v to hišo. Ce njegova milost ne dovoli srcu, bom molčala, da si pozneje ne bom morala očitati nesreče bitja, posebno-vas, ki vas tako ljubim. Dobro vem, da ste samo zaradi mene storili ta korak, h kateremu vas nihče ne sme siliti. Hočete torej ostati v samostanu?«
»Nočem.«
»Ne vidite prav nikake privlačnosti v samostanskem življenju?«
»Ne.«
»Vi odrekate staršem pokorščino?«
»Da.«
»Kaj bo iz vas?«
»Vse, samo ne redovnica. To nočem in ne morem postati.«
»Dobro. Sporazumeli se bomo z vašo materjo.«
Lotili sva se sestavljati pismo, ki je \’ir gledalo zelo umerjeno. — Vendar so moji starši storili vse, da me prisilijo k privolitvi. Najprej me je skušal pregovoriti samostanski spovednik, potem pridigar, ki je govoril takrat ko sem stopila v samostan, in celo sam škof Aleppo se se trudil, da bi to dosegel. Pobožne žene, ki so mi bile popolnoma neznane, mi niso dale miru ne ponoči ne podnevu. Obkrožali so me duhovniki in redovniki, dočini sem od svojih sester prejemala pisma; potem me je obiskal še oče in naposled je prišla sama mati.
Bila sem zaklenjena v svoji sobi in oddeljena od vsega sveta. Pričela sem razumevati, da bodo delali tudi proti moji volji, toda kljub vsem prošnjam in pret* njam sem ostala trdno pri svojem sklepu. Radi tega je trpelo moje zdravje. Zato sem sklenila, nekaj zaradi obupa in trpljenja, kar se morda ne bo odobrilo. Sporočila sem predstojnici, da sem pripravljena pokoriti se volji staršev. Moj načrt je bil z enim samim udarcem uničiti vse trpljenje ir. javno protestirati proti nasilju, s katerim so postopali napraiu meni. V samostanu je nastalo zaradi tega veliko zadovoljstvo. Spet so bili napram meni vsi ljubeznivi ffl prijazni. »Bog j« spregovoril v mojem srcu.« Predstojnica novic je dejala, da ni v vsem svojem življenju imela sposobnejše učenke od mene in da so prav najpobožnejša srca izpostavljena takim zablodam. To da je bilo laskanje vraga, kateremu sem srečno utekla. Čimbolj sem pretiravala trpljenje samostanskega življenja, tembolj bom občutila njegove dražesti . . . tako so mi govorili.
(Dalje prihodnjič.)
Soort
SK Ptuj:SK Drava p. L 3:0.
V tekmovanju za prvenstvo drugega razreda mariborskega okrožja bi se morala odigrati še tekma med SK Ptujem in SK Dravo. Ker pa je SK Drava izjavila, da k prvenstveni tekmi ne nastopi, je MOLNP v Mariboru predlagal LN'P, naj se verificira tekma par forfait 3:0 za SK Ptuj.
Prvenstvena tabela izgleda sedaj ta-ko-le:
SK Svoboda	5	5	0	0	30:4	10
SK Gradjanski	5	4	0	1	19:8	8
SK Mora	5	3	0	2	18:6	6
SK Ptuj	5	2	0	3	11:14	4
SK Panonija	5	1	0	4	6:24	2
SK Drava	5	0	0	5	4:22	0
Prvo olimpijsko prvenstvo Jugoslavije v Mariboru. Na rednem občnem zboru Glavne kolesarske zveze kr. Jugoslavije, ki se je vršil 3. t. m. v Zagrebu, so mariborski delegatje imeli lepe uspehe. Na pobudo predsednika Mariborske kolesarske podzveze g. Slavka Markoviča je večina sprejela predlog, da se izvrši v prihodnji sezoni I. olimpijsko prvenstvo kraljevine Jugoslavije v Mariboru, na katerem naj se preizkuša moštvo naše države, ki bi zamoglo reprezentirati ju-
goslovansko kolesarstvo na olimpijadi v Berlinu leta 1936. Ta važna prireditev, ki jo bo financiralo ministrstvo za vzgojo naroda, bo za mariborski kolesarski šport kakor tudi za že v Mariboru obstoječi olimpijski odbor velikega pomena in važnosti. Dejstvo, da se te prireditve udeleži številno zmagoslavno moštvo vse države, zlasti pa iz Zagreba in Ljubljane, kakor tudi, da ima to velikopotezno prireditev v rokah priznano, izkušeno in agilno vodstvo, daje zagotovilo, da bo ž njo pridobilo tudi ostalo občinstvo Maribora. Občni zbor je sklenil, da se za to prireditev zaprosi 50°/«r.i popust na železnici. V novi upravni odbor glavne zveze je bil soglasno izvoljen za podpredsednika predsednik tukajšnje podzveze g. Slavko Markovič, s čimer si je mariborski kolesarski šport zgradil novo olajšavo za bodoči program.
Zimskošportni prospekti. Pretekli teden so se pojavili v Mariboru prospekti smučarskega kluba Sv. Lovrenc na Pohorju. Prospekt je lično izdelan in bo gotovo dosegel svoj namen. Graje vredno pa je, da rabijo šeatlovrenčani v srbo hrvatskem tekstu tega prospekta namesto domačega pristnega »smučanja« tujo nritepenko »skijanje«, ki se je v srbohrvaščino privlekla na približno enak način kakor n. pr. »fabrika cindara i
Mali o
Razno
VELIKA ODPRODAJA
pohištva: spalnic, jedilnic in kuhinj radi selitve po tako znižanih cenah. Za prvovrstno izdelavo lastnega Izdelka in za Izborno blago se lamčl. Obisk naših zalog neobvezen. Priporoča se: Produktivna zadruga mizarskih mojstrov, r. z. z o. z. v Mariboru, zamo: Vetrinlska ulica 18.	4502
VELIKO MNOŽINO
rabljenih, dobro ohranjenih, peči, dobite pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tatten-bachova ulica 14.	4657
Prodam
SPALNICA, nova, mehka, za 1800 Din na prodaj. Mizarstvo Miklošičeva ulica 6.	4656
MESARSKI MLAD PES
na prodaj. Vprašati: Vrbatio-
Kuplm
VEC OROŽNOVIH UČBENIKOV
ruskega jezika kupimo. Naslov v upravi.	4653
Stanovanje
360 Din NAGRADE
dara tistemu, ki mi preskrbi dvosobno stanovanje v centru mesta, do Novega leta Naslov v upravi »Večernika« 7004
DVOSOBNO STANOVANJE
išče s januarjem 1934 ali takoj. mirna, zanesljiva stranka brez otrok, v sredini mesta. Ponudbe sod šifro »Dober plačnik« na upravo lista. 7005
Sobo odda
va ulica 8.
4654 vi.
ODDAM MALO SOBICO
scelo oskrbo. Naslov v upra-
4655
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje in vso oskrbo. Sprejmem tudi več oseb na hrana Oregorči čeva ulica 24.	4*44
Službo liie
BANČNI URADNIK
s 15. letno bančno prakso išče zaposlitve v industriji ali kakem večjem podjetju. Ponudbe na upravo »Večernfka« pod »Vsestransko verziran«. 7005
Prefcffc
PREKLICUJEM
žaljive besede, katere sem izrekel o gospel Mariji Janžekovič. ker so popolnoma neresnične, saj io poznam kot skrajno blago in pošteno osebo. — Nekrep Franc. 4658
Dopisi
LEPA NEZNANKA
z zadnje zabave! Izgubil naslov. prosim javite se pod »Madona kje si!«	4646
Soomnite se CMD
hosentregera«. Tega uvoza tujih navlak so se zavedli Srbohrvati tudi že sami in je n. pr. že celo beograjska »Pravda« pred dnevi objavila članek »Skijanje ili smučanje«, kjer se odločno zavzema za domač izraz. Ako že torej Srbohrvati sami hočejo prevzeti naš izraz, ne vsiljujmo jim nič tujega. Opozarjamo na to tudi druge klube,' ki pripravljajo svoje prospekte.
ArsenahDunaj 4:2 (2:0). V Londonu se je včeraj odigrala nogometna tekma med angleškim prvakom »Arsenalom« in avstrijsko reprezentanco, ki je tokrat igrala kot reprezentanca Dunaja. Tekma se je končala s porazom Dunaja v razmerju 2:4.
Za olimpijske igre leta 1940 se ponujajo Rim, Tokio, Buenos Aires, Budimpešta, Lausanne, Dublin in Barcelona.
Nacionalna liga. V nedeljo 10. t. m. se odigra zadnja tekma za državno nogometno prvenstvo, in sicer v Zagrebu, kjer se bosta srečala Vojvodina (Novi Sad) in Hašk.
Sokolstvo
Sokol Matica. Prednjaški zbor ima jutri v sredo ob 20. url v društveni pisarni v Narodnem domu svojo sejo. Prednjaki pridite vsi in točno. Ob 19. uri pa je v društveni pisarni v Narodnem domu seja načelstva.
Iz župne uprave. Izredna ožja seja župne uprave bo v četrtek ob 19. uri v
župni pisarni v Narodnem domu. Ude« ležba je nujno obvezna. Zdravo! Tajni* štvo.
Sokol Pobrežje. Pobrežki Sokol ima svoj Miklavžev večer na praznik, v pe* tek 8. t. m. ob 19. uri v Renčljevi dvo* rani. Zdravo!
Kako je iz Perzi ca postal Nemec
V Košicah je bil pred dnevi aretiran neki tujec, ki se je izdajal za perzii* skega državljana Abdula Haimbera i t Teherana. Ker pa je bil policiji zelo sumljiv z ozirom na dejstvo, da je iskal stike le z bogatejšimi meščanskimi rodbinami, pri katerih si je izposojal večje vsote z izgovorom, da je v trenutni denarni zadregi, so mu pretipali nekoliko natančnejše njegove grešne obisti; oblasti so ugotovile, dajmajo opravka s 401etnim nemškim državljanom Viljemom Schonvvaldom iz Essena, ki ga iščejo tudi nemške oblasti zaradi poneverbe 200 tisoč mark. Slepar si je pobarval kožo in si pritrdil na obraz ponarejene brke iti brado. Aretiran je bil v trenutku, ko je hotel odpotovati na Francosko, kar se mu pa ni več posrečilo.
Priznanje.
— Povsod bom pripovedoval, kako slab človek si.
— Jaz te bom pa tožil radi razžaljeni® časti.
Lepo in praktično miklavževo darilo je ovoj
PISEMSKEGA PAPIRJA
Za mal denar napraviš mnogo veselja
Veliko izbiro pisemskega papaja po man ceni dobiš v
Knjigarni In papirnici Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova cesta 13
Izdaja konzorcij »Jutra« .v. Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
STANKO DETELA X Mariboru
k	£