GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ /LETO XI./ŠTEVILKA 1/FEBRUAR 1987 Relativno majhna, vendar pomembna investicija v tovarni krmil Kot pri vsaki investiciji, še posebno pa pri rekonstrukcijah in adaptacijah, je pričakovati tudi tu dodatna dela in s tem dodatne podražitve, tako da je nemogoče točno oceniti končno višino investicijske vrednosti. maj sedanjo potrošnjo, smo za potrebo nove briketirke kupili od nemške firme Hen-schel, novi kotel, kapacitete 2800 kg/h pare, pri pritisku 16 atmosfer. Transportno in ostalo opremo za briketirno linijo in silo- V sredini preteklega leta se je začela dolgo pričakovana in nekajkrat odložena izgradnja nove linije za briketiranje krmil in gradnja silosov za krmila v razsutem stanju. To je investicija, ki bo dajala boljše proizvodne rezultate in posredno večji finančni učinek (linija za briketiranje) ter večjo zalogo krmil in v tej zvezi manjše zastoje pri dobavi (silosi za krmila). Gradbena dela za postavitev in montažo linije za briketiranje, ki zajema adaptacijo stare mešalnice, prostora za trafopostajo in kotlovnice ter prestavitev sanitarij in garderob, je prevzelo KGP Drava Ptuj, ki je začelo z deli 25. 5. 1986. Po pogodbi bi naj bila dela končana do 15. 9. 1986. Izvajalec je pogodbeni rok daleč prekoračil. Na intervencijo odgovornih delavcev Perutnine je bil postavljen novi rok za dokončanje del in to do 1. 12. 1986, vendar pa tudi ta ni bil izpolnjen, saj še do danes dela niso končana. Vzrokov za kasnitev je več, so pa v glavnem subjektivne narave. Izgradnjo silosov za krmila v razsutem stanju, je prevzel GIP Gradis Ljubljana, TOZD Gradnje Ptuj. Z deli je začel 7. 8. 1986, pogodbeni rok za dokončanje gradbenih del pa je bil 5. 12. 1986. Pogodbeni rok je bil prekoračen samo za tri tedne, tako, da so bila gradbena dela končana tik pred koncem preteklega leta. Skupna predračunska in pogodbena vrednost investicije brez stroškov projektiranja, prispevkov in pripravljalnih del znaša 574,329.158,— din. Vrednost linije za briketiranje znaša 300,453.239.— din, za silose pa 273,875.919.— din. Vsa strojna oprema je domače proizvodnje. Izjemoma smo uvozili le tiste stroje, ki jih domača industrija ne proizvaja, in sicer briketirko kapacitete 25—30T/h, hladilnik za hlajenje briketov, drobilec in sito ter krmilno optimatiko. Dobavitelj te opreme je znana holandska firma CPM. Glede na to, da sta obstoječa visokotlačna parna kotla premajhne kapacitete, saj krijeta ko- se je dobavil in jo že montira Mlinostroj Domžale, električne instalacije izvaja Elektro-kovinar Ptuj, trafopostajo pa bo inštaliral Elektro Maribor, ki pa z delom še ni začel, čeprav je že v lanskem letu dobavil transformatorja kapacitete 2 krat po 1000 kW. Vzrok za zamudo je zaradi nedokončanih gradbenih del. Instalacije za kotlarno bo izvajal IMP Maribor. Z delom bo začel v sredini tega meseca. Zaradi hitrejšega nakladanja kamionov, bomo pod silosi montirali dve mostni tehtnici. Tehtnici bosta elektronski, proizvajalec in dobavitelj je ISKRA Kranj. Za tovrstni sistem tehtnic smo se odločili zato, ker je tehtanje točnejše od klasičnih mehanskih in da je možna povezava tehtnic s centralnim računalnikom. POMEN INVESTICIJE V razvitem svetu, predvsem v Ameriki in zapadni Evropi, so že pred več desetletji ugotovili, da se doseže s krmilom, ki je termično obdelano, boljše proizvodne rezultate, ki se odražajo v večji teži živali ob isti starosti ter nižji porabi krmila za kg prirastka, in posredno s tem večji finančni učinek. Termična obdelava krmila, ki poteka pri temperaturi 70— 80° C, povzroča boljšo prebavljivost beljakovin in ogljikovih hidratov ter poboljša mikrolo-ško in bakteriološko stanje. Prednost briketov pred moko je tudi v tem, da ne prihaja do razslojevanja posameznih komponent, kar je izredno važno, da ne pride do enostranske prehrane živali. Številni poiskusi so pokazali, da je možno doseči z briketirano krmo, cca 4—5% višjo težo in za isti odstotek nižjo konverzijo. Naša delovna organizacija, ki je v času svojega nastajanja in razvoja v okviru danih možnosti vedno sledila novejšim dosežkom znanosti, bodisi na področju tehnologije vzreje, zdravstvene zaščite ali (Nadaljevanje na 2. strani) Montaža nove briketirke (Nadaljevanje s 1. strani) prehrane, se je tudi tokrat odločila, da na osnovi v svetu doseženih znanj in lastnih izkušenj napravi korak naprej v smeri posodobitve proizvodnje in prehrane živali in s tem doseže boljše proizvodne rezultate ter cenejšo proizvodnjo. Učinek briketiranja krmil ni samo v doseganju boljših proizvodnih rezultatov in v ce- nejši proizvodnji, ampak se z njim doseže precejšnji prihranek pri devizah, kar je v današnjem času izrednega pomena. Kapaciteta nove linije za briketiranje bo 25 do 30T/h. Upoštevajoč že instalirano briketirno linijo, bo možno na uro proizvesti okrog 40 ton briketov oziroma granulata, to pa je nekoliko jveč, kot je kapaciteta mešanja. Glede na večjo kapaciteto briketiranja kot mešanja bomo lahko sejali brikete odnosno granulat in s tem dosegli boljšo kvaliteto kot doslej. Zaradi dejstva, ko dodajamo mast v krmila pred briketira-njem in da je ta dodatek relativno visok, je trdota briketov oziroma granulata slaba. Vpliv dolgotrajnih transportnih poti oziroma proizvodne verige (kamion, silos — krmilni trak) je tako močan, da je pri končnem porabniku bolj moka kot pa granulat. Z namenom, da bi rešili problem slabe trdote briketov odnosno granulata, smo se odločili, da vgradimo v novo briketirno linijo posebno napravo, s katero bomo dodajali mast po briketiranju. Praksa je pokazala, da je to edini uspešni sistem za doseganje zadostne trdnosti briketov, ki vsebujejo večji odstotek dodane masti. Zaradi prevelike vsebnosti masti v krmilu je dodajanje raznih vrst lepil, brez prave koristi. Opremo za maščenje krmila po briketiranju smo naročili in jo že prejeli od znane švicarske firme Biihler. Predvidevamo, da jo bomo vgradili po kočani montaži briketirne linije. Povedati velja, da takšne opreme za dodajanje masti po briketiranju še nima nobena tovarna močnih krmil v Jugoslaviji. Z izgradnjo silosov za krmila v razsutem stanju pa ne pričakujemo tolikšnega ekonomskega učinka kot pri liniji za briketiranje. Izgradnja je nujna, ker je obstoječa kapaciteta premajhna za današnji obseg proizvodnje. V starih silosih je možno vskladiščiti le nekaj več kot znaša enodnevna proizvodnja krmil. Ta kapaciteta pa še ne bi bila tako majhna, če ne bi prihajalo do zastojev v proizvodnji ali do odstopanj pri naročilih, kar se žal pogosto dogaja, vse pa ima za posledico, da pride do hitrega pomanjkanja krmil. Z večjimi zalogami posameznih vrst krmil bomo lažje premostili nepredvidene motnje proizvodnje in omogočili hitrejšo izdajo krmil. Kapaciteta novih silosov bo 400 do 420 ton oziroma skupaj z obstoječimi silosi bo možno imeti na zalogi dvodnevno porabo. Sodeč po sedanjem poteku gradbenih in montažnih del ter zagotovitvah izvajalcev, bodo dela v celoti končana ob koncu tega polletja. Investicija bo izrednega pomena ne samo za našo TOZD, ampak za celotno delovno organizacijo. Prvenstvena naloga nas kot neposrednega koristnika nove investicije bo, da bomo s svojim delom dosegli maksimalni učinek in s tem upravičili finančna sredstva, ki so bila vložena v ta namen. Franc Ribič Konec januarja so se v poslovnem centru zbrali skoraj vsi štipendisti naše delovne organizacije. Ob tej priliki jim je predsednik KPO Alojz Gojčič nazorno prikazal uspehe in razvojne možnosti Perutnine v prihodnje. Poudaril je, da so dobri kadri v naši delovni organizaciji potrebni, zato ni bojazni, da uspešni in delovni štipendisti ne bi dobili dela. Tudi v prihodnje se bo izobraževanju posvečalo ustrezno skrb. Že letos bo razpisanih 41 novih štipendij, vendar Srečanje naših štipendistov za usmeritve, ki bodo dale kadre, kakršni nam v proizvodnem procesu primanjkujejo. Ze par let namreč za nekatere usmeritve ni dovolj kandidatov in ostajajo štipendije neizkoriščene, zlasti za skrajšani program. Med kasnejšim razgovorom so ugotovili, da je potrebno organizirati tesnejšo povezanost štipendistov z delovno organizacijo in da je štipendiste potrebno na ustrezen način pritigniti k sodelovanju, da bi jih navajali na kreativno delo. Na srečanju so v ta namen imenovali skupino (odbor), ki naj pripravi predloge za tako obliko povepovanja. V šolskem letu 1986/87 Perutnina štipendira 81 rednih štipendistov in 17 za študij ob delu. V skrajšanem programu se izobražuje 19 štipendistov, na srednjih šolah 26, na višjih 6 in na visokih 30. Ob delu se jih izobražuje na srednjih šolah 8, na višjih 5, na visokih 2 in dva delavca na tretji stopnji. Urednik Da bomo bolj zadovoljni Za nami je deset let izhajanja glasila Ptujski perutninar. To je dovolj dolgo, da lahko glasilo ocenimo, ugotovimo kaj je v njem dobrega in skupaj poiščemo nove rešitve, kako glasilo popestriti, vsebinsko obogatiti in ga narediti privlačnejšega. Tudi druge oblike informiranja bi radi izboljšali, kar smo že nekajkrat poskušali, vendar brez večjega uspeha, zato smo se v uredništvu odločili, da prek ankete privabimo k sooblikovanju informiranja celotni kolektiv. Zavedamo se, da si človek največkrat ne vzame dovolj časa za izpolnjevanje anket, vendar gre za to, da boste boljše informirani o dogodkih v TOZD in DO in da boste izvedeli tudi druge stvari, ki bi vas zanimale. Včasih se kdo nerad izpostavi, zato smo se odločili, da bo anketa povsem anonimna (izpolnjevalec bo ostal neznan), ker bomo odgovore uporabili izključno za izboljšanje obveščanja, zlasti glasila. Da bi lahko sodelovali vsi bodo v jedilnicah in vratarnicah na voljo zaprte skrinjice, v katere boste dali svoj izpolnjen anketni list. O izpolnjevanju ankete le to, da je pod 2., 7. in 9. točko možno obkrožiti več odgovorov. Kjer je puščen prostor, pa pripišite svoje mnenje, pobudo ali želje zlasti pri 13. točki. Pri vprašanjih na katera odgovarjate z DA, NE, DELNO in podobno, obkrožite le en izraz. V kolikor na katero od vprašanj kljub anonimnosti ne bi žeželi odgovoriti list z drugimi odgovori le oddajte. Pričakujemo, da boste sodelovali in nam tako pomagali izboljšati informiranje, še zlasti pa vsebino in obliko Ptujskega pe-rutninarja. Hvala za sodelovanje! Uredništvo ANKETA O OBVEŠČANJU V PERUTNINI PTUJ 1. Kako ste zadovoljni z obveščanjem v našem kolektivu? SEM ZADOVOLJEN DELOMA NISEM ZADOVOLJEN Če niste zadovoljni, zakaj? ................................. 2. Katera oblika informiranja vam da največ informacij? a) Ptujski perutninar b) Informacije (bilten) c) Vesti na oglasni deski d) Zbor delavcev e) Delegati samoupravnih organov in SIS f) druge (kaj) ............................................. 3. Ste dovolj informirani o dogodkih v vaši TOZD? DA NE Če DA, na kakšen način? 4. Razmišljate o možnosti dnevnih zvočnih informacij (ozvočenje, kjer je to možno)? DA NE 5. Ali veste kateri sodelavci so v vaši TOZD posebej zadolženi za obveščanje? DA NE Kdo? ........................................................ 6. Ste zadovoljni z vsebino Ptujskega perutninarja? DA DELNO NE 7. Kateri prispevki najbolj pritegnejo vašo pozornost? a) Uvodniki b) Prispevki a gospodarjenju c) O razvoju DO — investicije d) O delu političnih organizacij e) Poročilo O poslovanju f) (Intervjuji g) Predstavitve delavcev, kooperantov in upokojencev h) Bilo je pred . . . leti i) Športni prispevki j) Križanka in humor k) Nobeni 8. Kateri prispevki vas motijo? 9. Menite, da bi kazalo uvesti rubriko: a) Drugi o nas b) Dogodki izven DO c) drugo (katero) ...................................... 10. Ocenjujete, da sodeluje z glasilom dovolj sodelavcev? DA O TEM NE RAZMIŠLJAM NE 11. Zakaj sami ne sodelujete? NIMAM VOLJE NIHČE ME NI POVABIL NE ČUTIM SE SPOSOBNEGA 12. Ste zadovoljni z obliko Ptujskega perutninarja? DA NE RAZMIŠLJAM NE Če ne, kaj predlagate?................................... 13. Druge pripombe, pobude, želje Poklic izpolnjevalca — stopnja izobrazbe Pogovori o nalogah v letu 1987 V preteklem mesecu so bili opravljeni po temeljnih organizacijah sestanki z vodstvom delovne organizacije Perutnina. Na njih je tekla beseda o proizvodnji, poslovanju in delu v preteklem letu. Največ pa seveda o nalogah, ki so pred vsemi zaposlenimi v Perutnini v tekočem letu. Vsako leto se opravijo sestanki v začetku januarja. Na njih sodelujejo vsi delavci, ki so organizatorji in izvajalci proizvodnje v temeljnih organizacijah, in predstavniki samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij. Tudi letos je bilo tako. Gre torej za metodo dela predsednika kolegijskega poslovodnega organa in članov tega organa ter poslovodnih delavcev v temeljnih organizacijah. Vsebinsko so letošnji sestanki zajeli precej na široko vprašanja, ki zadevajo proizvodnjo, poslovanje, razvoj in samoupravljanje. Na široko pisati o vseh bogatih idejah in podatkih, ki so bili povedani na teh sestankih, ni mogoče v tem zapisu. Posredoval jih bom le nekaj. Na splošno so sestanke v vseh temeljnih organizacijah ocenili pozitivno kot metodo, ko se z več vidikov lahko posredujejo težave, mnenja in zamisli o reševanju proizvodnih, poslovnih, razvojnih in samoupravnih vprašanj. Nekateri so menili, da naj bi bili sestanki pogostejši. Druga značilnost je vsekakor izredno prizadet pristop k obravnavanju posameznih vprašanj. To pomeni, da imajo delavci, ki so zadolženi za organizacijo in vodenje dela v proizvodnih enotah, v večini primerov odgovoren pristop pri opravljanju nalog. Proizvodnja je beležila v vseh temeljnih organizacijah v lanskem letu v glavnem rezultate, ki so bili predvideni v planu. Nekaj je odstopanj od tega, ponekod nekoliko navzdol. Po posameznih temeljnih organizacijah so bila izpostavljena naslednja vprašanja: Na Perutninskih farmah je bil poudarek na izpolnjevanju planskih nalog, saj je pričetek proizvodnega procesa, ki je sicer v Perutnini izredno povezan in soodvisen, vendar na farmah, in če imamo težave s planom že tu na začetku potem se prenašajo težave tudi na naslednje proizvodne faze. O kadrih so na farmah ugotovili, da se je v lanskem letu tu zaposlilo precejšnje število mladih strokovno usposobljenih delavcev. Nedvomno je to osnova za napredek in razvoj. Zato je treba tudi omogočiti, da si naberejo čimprej in čimveč praktičnih izkušenj in se tako vključijo v celotni proizvodni proces. Omogočiti bo tudi treba napredovanje tistim, ki so pripravljeni si pridobiti več praktičnega znanja in ga poglabljati tudi s teoretičnimi znanji v okviru podiplomskega študija. Vsem kadrom pa naj bo zagotovljeno tudi stalno usposabljanje in seznanjanje z novejšimi dognanji in spoznanji na področjih na katerih delajo. To velja na splošno za celotno delovno organizacijo. Veliko je bilo rečenega tudi o potrebah po posodabljanju ter obnavljanju objektov in naprav. V temeljni organizaciji kmetov — Kooperaciji Hajdina so oce- njevali kooperante po objektivnih proizvodnih dosežkih. Večina dosega dobre proizvodne rezultate, je pa nekaj kooperantov, ki imajo težave. O slednjih so govorili tudi strokovnjaki iz drugih temeljnih organizacij, tako da je bila izmenjava mnenj o težavah in odprtih vprašanjih vsestranska iz česar so sledili tudi predlogi za reševanje v bodoče. V Tovarni krmil so v laškem letu dosegli dobre proizvodne rezultate. Čeprav se dograjujejo proizvodni oziroma skladiščni objekti, so menili, da bi v prihodnjih letih morali postopoma odpraviti pomanjkanje skladiščnih prostorov — silosov. Menili so, da bi naj v naslednjem obdobju, zlasti po investiciji v Mesni industriji, razmislili o nadaljnjem razvoju Tovarne krmil. V Mesni industriji je pogovor tekel o proizvodnji in predelavi mesa ter o izgradnji novih klav-niških objektov. V tem srednjeročnem obdobju je investicija v Mesni industriji največja v Perutnini. Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju še bo vlaganje v razvoj predelave rppsa nujno. Proizvodnja mesa se bistveno ne veča. V tem srednjeročnem obdobju se bo povečala po naših in družbenih usmeritvah do leta 1990 na okrog 40.000 ton letno. Usmeritev k razširitvi obdelave in predelave piščanca je nujna. Pri pogovoru v Mesni industriji je bilo večkrat poudarjeno, da je v tej zvezi treba storiti več. Transservisove dejavnosti so vezane v glavnem na druge temeljne organizacije, kar je bilo izpostavljeno na pogovorih v vseh temeljnih organizacijah, na katere so vezana dela in storitve. ki jih opravlja Transservis. Več je bilo govora o servisnih dejavnostih po temeljnih organizacijah, saj se pojavljajo težnje po širitvi lastnih vzdrževalnih služb. Zato se je bilo potrebno dogovoriti za skupno opredelitev vloge in funkcij servisnih dejavnosti v delovni organizaciji. V Comercu je bila opravljena analiza prodaje v letu 1986, za katero so menili, da je bilo na jugoslovanskem trgu prodanega več mesa in mesnih izdelkov kot v letu 1985. Vendar so opozorili, da so na slovenskem trgu nekoliko zaostajali, za kar menijo, da bodo v letošnjem letu nadoknadili. V Ptujski tiskarni so v lanskem letu dobro poslovali, vendar so opozorili na nekatera odprta vprašanja, med katerimi je opredelitev nadaljnjega razvoja v ospredju. Delavskemu svetu je bilo predlagano da imenuje posebno strokovno skupino, ki naj v roku šestih mesecev pripravi predlog za nadaljnji razvoj te temeljne organizacije. Na kolegiju delovne organizacije, ki je obravnaval vprašanja, izpostavljena na pogovorih, je sklenil, da se za posamezna vprašanja in probleme, ki zahtevajo globljo analizo in preučitev, organizirajo posebni strokovni posveti. Gre za strokovno obravnavo, ki naj prispeva k nekaterim boljšim rešitvam v organizaciji proizvodnje in poslovanja v delovni organizaciji. Franc Tetičkovič Pogled na perutninsko klavnico, kakršen se nam je nudil doslej. Sedaj je že precej drugačen. Druga faza gradnje (hladilnice in ekspedit) je že v teku. Na posnetku pa vidimo nadelavo dovozne poti in parkirišča. Ne prezrite želja uredniškega odbora, najbrž pa celotnega kolektiva je, da bi naše glasilo vsebinsko in oblikovno izboljšali. Za izpolnitev tega cilja pričakujemo tudi vaše sodelovanje. Izpolnite torej anketo, ki je priložena in jo oddajte. Razlike v teži, konverziji in poginu se v reji piščancev morajo zmanjšati Računalniška obdelava podatkov nam omogoča, da razpolagamo s proizvodnimi podatki za vsakega kooperanta za katerokoli obdobje. Vsebina članka je prikaz proizvodnih podatkov od najboljših in najslabših rejcev za leto 1986 po proizvodnih okoliših. Namen članka je, da bi se proizvodni rezultati slabih rejcev izboljšali. Posledica bi bila boljše povprečje slabih rejcev in več kg piščančjega mesa. KAKO DOSEČI NAMEN? Osnovni motiv za dosega boljših proizvodnih rezultatov je boljši dohodek. Prepričan sem, da prepričljivejšega argumenta ni. Brez hotenja in volje tega ni mogoče doseči, zato je izredno mnogo odvisno od človeka — to je od rejca in strokovne službe. Usklajeno delo obeh lahko prinese napredek, v vsakem primeru pa je največ odvisno od rejca, ki je z živalmi največ v kontaktu. ZAKONITOSTI ZA USPEŠNO DELO Z ŽIVALMI? 1. ) Tehnološko usposobljen hlev z opremo 2. j Veselje do dela s piščanci 3. ) Dosledno izvajanje tehnoloških ukrepov reje 4. ) Pravočasna in uspešna zdravstvena zaščita živali 5. ) Neoporečna krma in piščanci ter ostale usluge Poleg tega bi seveda lahko naštel še mnogo manj pomembnih zahtev, ki tudi vplivajo na dober končni rezultat. Marsikaj pa še lahko slišite vsako leto na seminarjih za kooperante, ki so organizirani tudi v letošnjem zimskem obdobju (ob izidu članka bodo predavanja za kooperante že končana). Konkretne nasvete pa je vedno mogoče dobiti od vodij proizvodnih okolišev in od veterinarske službe. KOLIKŠNE RAZLIKE OBSTOJAJO? Iz objavljenih tabel je razvidno, da so razlike med najboljšimi in najslabšimi do 33 %, med najslabšimi in povprečjem vseh rejcev pa do 15 %. Za tako velike letne razlike gotovo ni opravičila, razen če je »opravičilo« slabo delo pri slabih rejcih ter dobro delo pri dobrih rejcih. Računalnik je pokazal, da obstajajo sledeče razlike med najboljšimi in najslabšimi rejci po proizvodnih okoliših (v izračunu je za vsak proizvodni okoliš zapopadeno 5 najboljših in 5 najslabših rejcev): Vsak rejec si lahko tudi sam izračuna izpadli dohodek zaradi slabih proizvodnih rezultatov ali pa se ob priliki obiska o tem pogovori z vodjem proizvodnega okoliša. Pravzaprav je o tem razgovor nujen, saj sicer drugače ne bo napredka v hlevu in v »denarnici«. Za boljši dohodek smo zainteresirani vsi, ali ne? Sam od sebe ne bo mogoč, torej je treba kvalitetneje delati in z večjo pozornostjo upoštevati strokovne nasvete naše službe. Vzreja perutnine zahteva od rejca precejšnje znanje in izkušnje — dobri rejci so to spoznanje že zdavnaj osvojili. Ob koncu članka lahko dobronamerno svetujem, da bi si dobre izkušnje zares pridobivali, jih izmenjavali in pri reji seveda tudi uporabljali. Korist od tega bi imeli vsi, to pa je napredek, ki je zaželen zlasti pri slabih, pa tudi pri vseh ostalih rejcih. Sestavil: Jože Reismap Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja določila nove osnove za 1987 leto Kooperanti, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovanj in prejmejo vsako leto od delovne organizacije del nadomestila za plačilo prispevkov obveščamo, da je skupnost določila za leto 1987 nove osnove in prispevne stopnje. Osnove in prispevne stopnje so višje od leta 1986. Prispevne stopnje znašajo: — prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 13,70% — prispevek za nesreče pri delu in poklicne kolezni 6,20% SKUPAJ 19,90% od bruto osnove, ki so navedene v nadaljevanju članka. Poprečna teža konver. starost Manko Fakt. kg kg dni % usp. Povprečje TOK-a 1,71 2,06 42,65 7,30 1,80 PROIZVODNI REZULTATI PO OKOLIŠIH Koope- ranti Poprečna Poprečna Poprečna teža konver. starost kg kg dni Manko Faktor c roj? usp- lil; Proizvodni okoliš HALOZE I. 1,77 1,97 42,31 5,78 2,00 100 II. 1,69 2,17 42,83 15,79 1,53 76 razlika —0,08 + 0,20 + 0,52 + 10,01 —0,47 24 Proizvodni okoliš PTUJSKO POLJE i. 1,82 1,99 42,71 5,97 2,01 100 II. 1,56 2,12 42,88 9,59 1,55 77 razlika —0,26 + 0,13 + 0,17 + 3,62 —0,46 33 Proizvodni okoliš DRAVSKO POLJE: I. 1,79 2,01 42,30 5,38 1,99 100 II. 1,67 2,14 42,94 15,14 1,54 77 razlika —0,12 + 0,13 + 0,64 + 9,81 —0,45 33 Proizvodni okoliš SLOVENSKA BISTRICA I. 1,81 2,04 43,23 6,38 1,92 100 II. 1,62 2,15 43,45 9,27 1,57 82 razlika —0,19 10,11 10,22 12,89 —0,35 18 Proizvodni okoliš SLOVENSKE KONJICE I. 1,80 2,04 42,66 5,59 1,95 100 II. 1,63 2,10 42,99 8,01 1,66 85 razlika —0,17 0,06 0,33 12,42 —0,29 15 Proizvodni okoliš KOROŠKA + KOZJANSKO: I. 1,81 2,00 42,45 6,69 1,99 100 II. 1,65 2,11 42,75 8,32 1,68 84 razlika —0,16 + 0,11 + 0,30 + 1,66 —0,31 16 Proizvodni okoliš SLOVENSKE GORICE: I. 1,77 2,00 42,00 6,54 1,97 100 II. 1,64 2,12 43,45 7,62 1,64 83 razlika —0,13 + 0,12 + 1,45 + 1,08 —0,33 17 Proizvodni okoliš KZ SLOVENSKA BISTRICA I. 1,78 2,05 42,86 5,86 1,91 100 II. 1,68 2,14 43,05 11,48 1,68 88 razlika —0,10 + 0,09 + 0,19 + 5,62 —0,23 12 LEGENDA: I je 5 najboljših rejcev II je 5 najslabših rejcev Razred Osnova Neto din Bruto din Let. prispev. 1 50% najnižje pokoj. osnove 45.217,— 63.774,— 152.292,— 2 60% najnižje pokoj. osnove 54.261,— 76.530,— 182.748,— 3 70% najnižje pokoj. osnove 63.304,— 89.284,— 213.216,— 4 85% najnižje pokoj. osnove 76.869,— 108.416,— 258.900,— 5 najnižja pokojninska osnova 90.435,— 127.550,— 304,584,— 6 25% najvišje pokoj. osnove 107,152,— 151.127,— 360.888,— 7 40% najvišje pokoj. osnove 171.444,— 241.805,— 577.428,— 8 60% najvišje pokoj. osnove 257.166,— 362.708,— 866.148,— 9 80% najvišje pokoj. osnove 342.888,— 483.610,— 1,154.856,— 10 najvišja pokojninska osnova 428.610,— 604.513,— 1,443.576,— Zavarovanci lahko do 31. 3. spremenijo osnovo (višji ali nižji razred kot so doslej zavarovani) v kadrovskem oddelku »PERUTNINE« Ptuj; kooperanti KZ Slovenska Bistrica pa pri nijhovi organizaciji. Še nekaj veljavnih določil pokojninskega zakona V Uradnem listu SRS št. 27/83 je določilo, ki omogoča kooperantu, njegovemu zakoncu, otroku ali drugemu družinskemu članu pokojninskega staža dokup let. Dokup je možen za čas pred letom 1972 pod pogojem, da je zavarovanec opravljal kmetijsko dejavnost in mu je bi! vir dohodka kmetijska dejavnost. Pogoje (višino prispevka) določi skupnost (člen 162, 163, 165). -V zavarovlno dobo se šteje tudi čas tistim, ki so bili člani kmetijske delovne zadruge v času od 15. maja 1948 do 31. 12. 1959 (člen 166). Dokup let za kmetijsko dejavnost pred letom 1972 je možen do 31. 12. 1988; za vsako leto pa je treba odšteti prispevek v višini 412.452,— din v letošnjem letu, drugo leto bo prispevek zopet višji. V primeru, da je zavarovanec v rednem delovnem razmerju več kot polovični delovni čas in manj kot polni delovni čas, se za razliko lahko zavaruje iz naslova opravljanja samostojne kmetijske dejavnosti (če jo seveda opravlja) — glej Uradni list SRS št. 40/83, 16. člen. Intresenti, ki bi karkoli iz navedenega radi uredili, se naj zglasijo na sedežu svoje območne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Jože Reisman Februar 1987 Zvesti delu in kolektivu Silva Vrtič Marsikdo pogreša tisti prikupni pojoči »proosiim«, če po telefonu kliče Mesno industrijo. Telefonistka Silva Vrtič namreč že več mesecev ne dela zaradi bolezni. Silva Vrtič je začela delati aprila 1961 na farmi Breg kot obratna evidentičarka. »Farmo so takrat šele gradili, mi pa smo v prvih dograjenih objektih že začeli poskusno pitati piščance. Dobivali smo jih takrat iz Pivke, krmila pa iz Ljubljane. Kasneje smo začeli valiti v naši valilnici, za tem pa še proizvajati krmila«, se spominja Silva. Bili so to začetki, zato je bilo treba prijeti za vsako delo, če je tako narekovala potreba. Tudi začetnih težav ni manjkalo, vendar se s ponosom ozira na tisti čas, saj so prav ti začetki in kasnejši rejni uspehi, omogočili, da je prejšnje trgovsko podjetje preraslo v eno izmed najuspešnejših proizvajalk piščančjega mesa v Jugoslaviji. Uspehov začetne intenzivne reje se ni dolgo veselila. Junija leta 1963 ji je med delom brizgnila v oči raztopina lužnega kamna. »Slepa? To je bila moja prva misel in neutešljiv strah. Ne! Nisem ostala slepa, pa vendar se je za me začel čas trpljenja. Takoj po nesreči so me prepeljali v ptujsko bolnišnico, od tam v mariborsko. Prve operacije, nato v Ljubljano, pa v Zagreb. Končno na vojaško kliniko v Sarajevo, kjer mi je profesor Čavka rešil vid. Med tem je prišlo zaradi preslanih bolečin, do nevšečnosti z živci in morala sem spet na operacijo, saj je grozila nevarnost, da bi ohromela. V Brnu na Češkem so mi operirali živec in po preslanih tegobah sem se leta 1965 končno spet Vrnila med svoje sodelavce.« Njeno zdravstveno stanje pa ni ustrezalo delu na farmi, zato so jo po nekaj mesecih premestili na Mesno industrijo za telefonistko. To delo z zadovoljstvom opravlja že skoraj četrt stoletja. Sama pravi: »To delo je pestro, živahno, zato me veseli, čeprav je večkrat živčno naporno. Veselim se tudi hitrega razvoja firme, še zlasti zato, ker poznam naše skromne začetke. Ponosna sem, da sem delček tega kolektiva.« Silva je ena tistih delavk, ki vedno in vsakomur rada priskoči na pomoč, če le more. To najbo- lje vedo mnogi njeni sodelavci, še zlasti na Mesni industriji, pa tudi izven kolektiva to vedo. Ni torej čudno, da jo v času njene bolezni mnogi pogrešajo in ji želijo hitrega okrevanja. Tega si tuda sama najbolj želi, saj pravi, da bi še rada bila med svojimi sodelavci, še bi rada delala. Boji se, da se bo morala invalidsko upokojiti. Marija Sluga Marija Sluga je sezonsko začela delati pri sedanjem Kmetijskem kombinatu. Prvo redno zaposlitev je dobila v Ptujski tiskarni avgusta 1958. »Takrat je bila tiskarna še na Slovenskem trgu«, se spominja Slugova. »Že prvi dan sem začela delati v knjigoveznici in v knjigoveznici sem ostala vseh teh skoraj trideset let. Med tem časom sem seveda delala še razna druga dela, kadar je bilo to potrebno.« »Takrat smo imeli zastarelo tehniko, vendar je bilo lepo delati. Bilo nas je malo, složni smo bili, razumevanje je bilo na višku. Kot družina smo bili.« Ko smo dobili večje prostore v Jadranski ulici smo dobili tudi nekaj blojših strojev z večjo zmogljivostjo, zato je bilo tudi za knjigoveznico veliko več dela. Težava je bila v tem, da je bilo tam veliko prenašanja, kar je bilo zelo naporno, saj je bila knjigoveznica za etažo višje od strojnice. »V novi tiskarni je veliko boljše«, pravi Marija. »Prenašanj praktično ni več, zato je fizično manj naporno delo. Rabili bi nekaj nove opreme, saj so nekateri stroji in pripomočki že krepko iztrošeni, vendar je gospodarska situacija takšna, da je težko z nabavami novih strojev oziroma opreme. Sicer pa je najpomembnejše, da imamo delo.« Srečna je, kot pravi, da jo še zdravje služi, težave ji dela le hrbtenica, kar se ji ne zdi čudno po tolikih letih prenašanj bremen v stari tiskarni. Veseli jo tudi, da je Perutnina začela svoje delavce pošiljati na preventivno zdravljenje in da pri tem niso pomembna delovna leta, marveč resnično zdravstveno stanje delavcev. Marija Sluga sodeluje tudi v gasilski enoti civilne zaščite, vendar meni, da med delavci ni pravega interesa za to področje delovanja. Poleg gospodinjstva je njen hobi pletenje, za krajšanje časa, prav pa pride konjiček vnukici, ki dobi razne babičine izdelke. V naprej si želi zdravja, vsem ljudem pa mir v svetu. L. C. Izobraževalni seminarji za kooperante Vodilo kooperacijske reje piščancev je v tem, da v obstoječih objektih povečamo količino in izboljšamo kakovost prireje piščančjega mesa. Nedvomno je za dosego tega cilja potrebno veliko znanja in dobrega dela. Kot prejšnje leto, so tudi letos organizirali izobraževalne seminarje. K sodelovanju so povabili profesorja dr. Ivana Mrzela z Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine v Ljubljani. Na predavanju je bil dan poudarek sodobni tehnologiji pitanja piščancev in ohranjanju zdravja piščancev vse do konca pitanja. Zaradi velikega števila so bile organizirane štiri skupine in sicer v Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrici in dve skupini v Ptuju. Po predavanjih je dr. Mrzel dajal strokovne razlage na vprašanja kooperantov. Kot že leto prej smo na predavanjih ponovno pogrešali kooperante s slabšimi rejnimi uspehi. Urednik Prišel je v času ročne proizvodnje in konjskih vpreg, odhaja pa v času elektronike in računalništva Jakob Butolen se je upokojil Iz naše sredine je spet odšel sodelavec, ki je četrt stoletja požrtvovalno in zvesto delal za dobrobit Perutnine Ptuj. 25 let je doba, ki sicer hitro mine, če jo pogledaš nazaj, toda dnevi in tedni so včasih dolgi, še zlasti, ko se srečuješ s težkimi in odgovornimi nalogoami. Teh pa je bilo v tako dinamičnem razvoju, kot ga beleži Perutnina, vedno dovolj in delavci na odgovornih mestih so jih še posebej občutili. Tovariš Butolen je opravljal ves čas zelo pomembne naloge. Leta 1962 je prišel v Tovarno krmil, ki je bila takrat v gradnji. Perutnina je bila takrat še mah na trgovska organizacija, v kateri so šele nastajali temelji, na katerih se je začel kasnejši htier razvoj. Kmalu za tem so se pokazale potrebe po dobrih kadrih v upravi, kjer je prevzel dolžnost sekretarja. Takoj je začel delati na iskanju optimalnih oblik organiziranosti delovne organizacije, skrbeti za kadre, pripravljal pa je tudi nova pravila in druge splošne akte. To je bila poslej tudi ena njegovih glavnih obveznosti. V podjetje so začeli prihajati mladi strokovni kadri, ki so prevzemali ključne položaje v proizvodnji. Stopnje gospodarske rasti so se giba- le tudi čez 20% v posameznih letih. Bil je to čas neprestanih gradenj novih zmogljivosti. Taka razvojna pot je močno angažirala ves kolektiv, še posebej pa vodilni kader, ki se je srečeval vedno z novimi problemi in hitrimi organizacijskimi spremembami. Zaposlovanje in formiranje posameznih služb je nastajalo takrat, ko so stvari že začele preraščati v proble- me, prej pa so se dela združevala pri obstoječem kadru. Še danes se čuti izjemna sposobnost tovariša Butolena za optimalno organizacijo dela v relativno mali upravni režiji Perutnine. Hiter razvoj samoupravnih odnosov v naši družbi in istočasne organizacijske spremembe v naši delovni organizaciji so pred Butolena postavljale zahtevne naloge nenehnih dopolnjevanj in spreminjanj samoupravnih dokumentov. Včasih je bila prava umetnost slediti vsem spremembam in razvoju. Tovariš Butolen je to zmogoel z njemu lastno vztrajnostjo in doseld-nostjo pri delu, s širokim poznavanjem problematike in z bogatimi izkušnjami. Nedvomno lahko danes njegovo delo štejemo med tista pionirska dela, ki so naši delovni organizaciji prinesla neslutene rezultate. Zasluge za to, kar danes imamo so v veliki meri rezultat njegovega dela in delavci Perutnine bomo tudi v bodoče znali ceniti njegov prispevek. Poleg plodnega strokovnega dela je vedno našel dovolj časa za bogoato družbeno politično in samoupravno delo v delovni organizaciji in izven nje. V tem pogoledu nam je lahko za vzor, kako se naj človek v družbi ponaša. Še sedaj, ko mu je življenje naložilo šest križev se ni odpovedal svoje družbene aktivnosti in se je najbrž tudi ne bo, dokler bo lahko delal. To je vsekakor velika odlika človeka današnjega dne, ki bi ji morali mladi bolj slediti. Za svoje neumorno delo in izjemne dosežke na strokovnem, političnem in samoupravnem področju je Jakob Butolen prejel številna priznanja in odlikovanja. Vsekakor je treba poudariti, da je prejel plaketo Perutnine, ki se podeljuje le redkim posameznikom. Lepo se je ob upokojitvi ozreti na tako bogato prehojeno pot in človek je lahko resnično ponosen, ko vidi v tem občudovanja vrednem razvoju tudi del samega sebe. Napredka samoupravne socialistične družbe ni brez teoretičnega dela in usposabljanja, seveda takega, ki je vpeto v revolucionarno akcijo in potemtakem vodi v spreminjanje in stalno preseganje danega. Vedno ostaja aktualna Leninova misel, da brez revolucionarne jteorij® ni revolucionalne prakse. Poglavitno vodilo nam je marksizem kot teorija in metoda prodiranja v družbene zakonitosti, kot način spoznavanja resnice o družbi, o človeku in njegovih družbenih problemih. Zavedamo se, da so spoznanja marksistične znanosti temelji, na katerih moramo nenehno sami graditi v konkretnem družbenem okolju, s tem pa nabiramo izkušnje za nadaljnjo bogatitev zakladnice marksizma. To je tudi pot do tiste prave svobode, katere smisel je v odkrivanju resnice o zakonitostih družbenega razvoja. Jakec, kot so mu najbližji sodelavci rekli, je bil tudi prijeten sodelavec in dober tovariš. Njegov nesebičen boj za boljši jutri ga je še bolj zbližal z delavci. Tak odhaja sedaj od nas, svojih sodelavcev, od Perutnine, ki ji je dal vse, kar je bilo v njegovi moči, vsekakor ponosen na svojo zapuščino, ki bo ostala trajna vrednota. Ko se je na poslovitveni slovesnosti zbranim zahvalil za sodelovanje je sam poudaril: »Dragi sodelavci!. V PP sem prišel v času male ekstenzivne ročne proizvodnje in konjskih vpreg, odhajam pa v času elektronike in računalništva, ki vse globlje prodira tudi v to našo moderno organizacijo. Poleg grenkobe, ki jo čutiš ob slovesu, se ob tem prepleta tudi radost in sreča ter ponos, ki lajša prehod v penzijsko življenje«. Za vse kar je tovariš Butolen storil za dobre medčloveške odnose, za razvoj Perutnine in širše družbene skupnosti, se mu ob tem slovesu iz srca zahvaljujemo in mu želimo trdnega zdravja in dolgo življenje v zasluženem pokoju. Sodelavci Znanje, ki si ga pridobivamo v šoli, nas osvešča, nam pomaga odkrivati razredno in socialno resnico družbe ter nam kaže izhod iz danega v novo, lepše. Zavedamo se, da je znanje komunistova moralna moč in ideološko orožje s katerim lahko zmagujemo. Zatorej je naša naloga študirati. Znanje bomo morali znati povezovati s prakso, da bomo lahko oplemenitili svoj odnos do vseh pridobitev sodobne civilizacije, predvsem pa ohraniti vero v človeka, kajti vera v človeka je pomembno bistvo marksizma. Naj na koncu dodam še to, da sem vesel, da je vodstvo TOZD Tovarna krmil, kjer sem zaposlen, storilo vse potrebno, da sem se te oblike idejnopolitičnega usposabljanja lahko udeležil. Želel bi, da bi to zaupanje lahko po končanem šolanju opravičili na svojem delovnem mestu. Miran Marinič V imenu kolektiva se je tovarišu Butolenu zahvalil za njegov delovni prispevek predsednik KPO Alojz Gojčič Idejnopolitično usposabljanje Upokojila se je tudi Veronika Vajda Nekaj dni pred iztekom starega leta smo se ob prijetni zakuski poslovili od Veronike, nepogrešljive sodelavke našega malega kolektiva. Zaposlila se je sorazmerno pozno, saj zaradi treh majhnih hčera ni želela zapustiti doma. K Perutnini je prišla leta 1973. in to v Mesno industrijo, kjer je opravljala pomožna dela v perutninski klavnici. Zaradi svoje marljivosti in zanesljivosti je kmalu sprejela zahtevnejša, vendar pa mnogokrat tudi težja dela, kar se je pričelo odražati na njenem zdravju, predvsem so bile to težave s hrbtenico. Po neizbežni operaciji ji je bilo 13. 5. 1980 poverjeno čiščenje prostorov v laboratoriju. V tem času se je tudi dejavnost laboratorija pričela razširjati, zato je Veronika postala istočasno tudi pomivalka laboratorijske steklovine. Njen delavnik se je s štirih ur povečal na osem. Pri svojem delu je bila vedno natačna in vestna, kar je narekovala tudi narava dela, ki ga je opravljala. Zaupali smo ji lahko tudi delo z avtoklavi in sterilizatorji, kar je bilo vselej opravljeno vestno in brez težav. Srečanje upokojencev Nad sto upokojencev, ki smo v Perutnini izpolnili pogoje za upokojitev, se vsakikrat ob koncu leta najbolj veselimo dneva, ko nas povabijo v Perutnino na novoletno srečanje upokojencev. Ta dan je za nas največji praznik. Že pri vhodu v dvorano nas prijazno sprejmejo najbolj odgovorni delavci. Tako je bilo tudi lani 26. decembra. Zbrali smo se v kar lepem številu. Med nami je tudi bilo nekaj upokojencev kooperantov. V pozdravnem govoru nas je predsednik kolektivnega poslovodnega organa, Alojz Gojčič, seznanil z doseženimi rezultati Perutnine v minulem letu, nato pa še o bodočih načrtih Perutnine. Vsi smo z velikim zanimanjem sledili njegovim besedam ter ob tem bili veseli in ponosni, da smo nekoč tudi mi pripadali temu kolektivu, 'ki tako uspešno napreduje in izpolnjuje svoje naloge. Ob koncu nam je vsem skupaj zaželel veliko zdravja in uspehov v novem letu. Za tople besede in želje se je v imenu upokojencev zahvalil Drago Čater ter zaželel tudi vsem delavcem Perutnine kar najbolj srečno in uspešno novo leto. Ob polni mizi raznih dobrot smo se še dalj časa zadržali v pogovorih med sabo in nekaterimi vodilnimi delavci. Govorili smo o vsakodnevnih težavah, o boleznih, seveda pa tudi o tem, kaj delamo in kakšne uspehe dosegamo. Beseda je dala besedo. Zdravica predsednika KPO našim upokojencem Leta 1984 se je naš laboratorijski kolektiv na novo formiral, številčno povečal in tudi obseg dela se je močno razširil. Preselili smo se v nove prostore na Potrčevi. Veronika ni več zmogla sočasnega čiščenja prostorov in natančnega dela s skeklovino in aparati. Dobili smo znažilko, ki je opravljala čiščenje. Število laboratorijskih preiskav pa je iz dneva v dan rastlo in že v sami pralnici je bilo dela za več kot polnih osem ur. Veronika si je prizadevala, da je delo zmeraj nemoteno teklo. Bali smo se letnih dopustov, kajti šele tedaj smo opazili, kako smo ohromljeni brez nje. Sčasoma je postalo delo za Veroniko, ki je dopolnila že 55 let, prenaporno. Bolečine v križu so postale prehude in proti koncu prejšnjega leta se je invalidsko upokojila. Večkrat se sprašujemo, kje je ob tako krhkem zdravju dobivala moč in voljo za delo v mnogokrat prenatrpani pralnici In ob težkih pogojih dela. Ko se je bomo spominjali, nas bo vedno spremljal njen prijazni nasmeh in vztrajni življenjski optimizem. Sodelavci iz laboratorija Kako vezi s Perutnino še poglobiti? Nekateri bi žeželi, da bi organizirali Izlet upokojencev v zgodovinsko pomembnejše kraje naše ožje domovine. Veseli bomo, če se nam bo ta tiha želja uresničila. Veselimo se, da bomo ob dnevu perutninarjev spet prišli skupaj med nekdanje sodelavce. Komaj pa čakamo na ponovno novoletno srečanje. D. C. Enako kot vsi člani kolektiva lahko tudi upokojenci prispevate svoj delež k izboljšanju našega glasila. Izpolnite torej anketni list in ga pošljite na naslov uredništva Sindikalni aktivistifpri nas Sindikalni delavci iz Varaždina med obiskom v Perutnini Slušatelji občinske sindikalne šole so v svoj študijski program vključili tudi obisk Perutnine. V našem poslovnem centru so se zbrali v soboto 7. februarja. Seznanili so se z organiziranostjo, delovnim procesom in problematiko razvoja naše delovne organizacije. Programski del pa je zajemal obravnavo priprave zaključnega računa in način vodenja razprav o le-tem. Slušatelje je posebej zanimalo kakšni so odnosi do drugih proizvajalcev perutnine v Jugoslaviji, izvozna problematika in delovanje samoupravnih organov. V drugem delu jih je tovariš Gojčič seznanil z aktualnimi dogodki v svetu. Z obiskom pri nas so bili zelo zadovoljni. Saj so se imeli možnost marsikaj naučiti. V petek 13. februarja pa smo gostili člane predsedstva občinskega sveta Zvez sindikatov iz Varaždina, ki so bili pp delovnem obisku v Ptuju. Razgovor je bil zlasti namenjen problematiki nagrajevanja po delu, goste pa je posebej zanimal odnos Perutnine s Koko iz Varaždina in z drugimi sorodnimi proizvajalci. Naj navedem nekaj podatkov, ki jih je podala Marija Kralj predsednica konference sindikata v Koki Varaždin. Glavno usmeritev Koke je genetski mate- rial. S tem pokriva 60 % jugoslovanske in 100 % proizvodnje na hrvaškem. V proizvodnji piščančjega mesa je udeležena s 16 % jugoslovanske in 50 % hrvaške proizvodnje. V letu 1986 je izvozila za 3.000.000$. Enako kot pri nas, tudi Koka širi in modernizira klavnico, gradi pa še silose in sušilnico. Razvijajo lastni domači znanstveni center. Zaposlenih je 1973 delavcev, od tega 901 ženska. Poprečni OD je minulo leto znašal pri njih 90.000 din. Malico dobivajo brezplačno, sofinancirajo pa socialne in preventivne aktivnosti. L. C. Novinarji Srbije, Vojvodine5in Kosova v Perutnini Za večjo varnost v cestnem prometu Vodstvo transporta v naši delovni organizaciji že od leta 1984 skrbi za dosledno opravljanje sistematičnih zdravniškah pregledov in za vsakoletno preverjanje znanja. Vseskozi so bili dosledni kar pa ni bil primer pri vseh prevoznikih. Nekateri so tako obliko dela jemali preveč lagodno. Letos so šli korak naprej. Poleg že uveljavljenega preverjanja znanja so organizirali še Izobraževalni seminar. V Transservisu so ga organizirali skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ptuj in Združenjem šoferjev in avtomehanikov Ptuj 15. februarja. K sodelovanju pa so povabili psihologa tovariša Žerjava iz Ljubljane, ki je predaval o psiholoških momentih, ki vplivajo med vožnjo na voznika in Soršaka in Goriška iz združenja, ki sta obravnavala cestno prometne predpise in izvedla testiranje. Pri testiranju sta sodelovala še Franc Jerenko in Jakob Šic iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Šoferji so bili zlasti zadovoljni s predavanjem in z razgovorom, s psihologom. Tovariš Žerjav se tudi poklicno ukvarja z dejavnostjo, ki služi varnosti v cestnem prometu. Je torej strokovnjak na tem področju, zato je izhajal iz mnogih konkretnih primerov. Predavatelja Žerjava „so že naprosili, da prihodnje leto pride spet med njih. Zadovoljni pa so bili tudi z dobro organizacijo in z uspehom testiranja. Če kdo doseže slab u-speh, mora opraviti ponovni preizkus in takšnih je bilo le devet od sto šoferjev. Vodjo transporta, Adolfa Brgleza, ki je sicer aktiven in uspešen član Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, skrbi le, kako je s preverkami znanja in zdravniškimi pregledi šoferjev v naših skladiščih. Teh podatkov namreč nima na voljo. L. C. Novinarji iz Srbije, Vojvodine in Kosova, ki so bili od 12.—14. februarja v gosteh pri slovenskih novinarjih, so obiskali tudi Perutnino. Z zanimanjem so sledili razlagi predsednika KPO, ki jih je seznanil s povezanostjo Perutnine, z delovnimi organizacijami Srbije in Vojvodine. Zanimala so jih obojestranska sovlaganja, (o katerih smo v Perut-ninarju že precej pisali]. Razgovor so nadaljevali s predsednikom RK SZDL Jožetom Smoletom, ki so ga spraševali o vseh vprašanjih, ki ta čas burijo jugoslovansko javnost, večkrat po nepotrebnem. Zlasti so se zanimali za uradno mnenje o alternativnih gibanjih, kako bo s štafeto mladosti v Sloveniji, s civilnim služenjem JLA, o božičnih čestitkah, kako je s kabelsko televizijo in še marsičem. Med obiskom so si novinarji in gostje ogledali naš informativni film in se podrobno seznanili z našo proizvodnjo. L. C. Sprostitev ob ustvarjanju Za uspešno delo in življenje tako na delu kot doma je zelo pomembno dobro počutje slehernega. Tega pa vam v sedanjem času, ko vse več ljudi hlepi po materialnih dobrinah, največkrat primanjkuje, zato se vse bolj zatekamo k iskanju oblik sprostitve. Oblike dejavnosti, v katerih najdemo zadovoljstvo in tako ohranjamo dobro počutje, so raznovrstne. Od športa, družabnih iger, do raznih oblik ljubiteljske dejavnosti in še marsikaj. V našem kolektivu je veliko konjičkarjev, kar se je pokazalo na bogati razstavi ročnih del ob dnevu žena pred dvema letoma. Na takratni razstavi so naši ustvarjalci prikazali le ročna dela, marsičesa pa ni bilo možno prikazati. Zato najbrž ne bo napak, če kdaj pa kdaj predstavimo koga, ki se ukvarja z ljubiteljsko dejavnostjo od ročnih del, slikanja, gojitve cvetja, križankarjev in kdo bi znal našteti s čim še vse. Tokrat predstavljamo Andreja Božiča, komercialista v TOZD Commerce, ki že vrsto let slika in ki je pred kratkim svoje izdelke razstavil v našem poslovnem centru. Njegovo umetniško delo je ocenil in s tem Božica lepo predstavil Julij Ošlovnik, ki ga poznamo kot uspešnega slikarja. Prepustimo mu torej besedo. Korenine Božičevega slikarstva segajo v same začetke njegovega bivanja. Že kot otrok je kazal smisel za risanje. Užival je ob lepih slikah in podobah. Takih je pravzaprav veliko ljudi. Tudi Andrej je med njimi, morda le s to razliko, da je svoje znanje in hotenje dvignil daleč nad tisto primarno sredino v kateri se je sprva začel udejstvovati. Pred nekaj leti je na prigovarjanje prijateljev le začel resneje slikati. To dela še zdaj in danes se vam prvič samostojno predstavlja. Njegovo slikarstvo je povsem ljubiteljsko, je njegov pravi konjiček, rekel bi »ventil za sprostitev«. Zanimivo je, da je Božič začel in ostal pri akvarelu — slikarski tehniki, ki jo večina poznavalcev smatra za težjo zvrst. Razstavljena dela — pejsaži in cvetna tihožitja — ka- žejo na dobro obvladanje slikarske tehnike. Pred nami zasije Božičev kolorit kot nekaj toplega in prijetnega. Težko je reči, kaj bolj pritegne opazovalca — nostalgija za lepoto, ki čedalje bolj izginja, ali toplina in svežina bravnih odtenkov, ali morda prvo in drugo skupaj. Mogoče se komu zdijo Božičevi akvareli plahi, jpremalo »krepki«, vendar akvarel ne sme delovati »trdo«, kot temu pravijo slikarji. Dober akvarel je prav takšen kot so njegove sončnice, ognjiči, motivi s Krasa, ali naš Destrnik. To so sami pristni a-kvareli, ki delujejo mehko kot dah in ki so hkrati prosojni kot til. Če bo avtor tudi v bodoče šel po poti teh resnično uspelih stvaritev, upamo pa da bo, potem se lahko samo veselimo, njemu pa iskreno čestitamo in zaželimo še veliko uspehov. Uredniški odbor je na svoji 8. redni seji, ki je bila 4. februarja 1987 opravil žrebanje novoletne nagradne križanke. Ugotovil je, da je na uredništvo pri- spelo le 8 pravilnih rešitev. Žreb je namenil nagrade takole: 1. Ema KUMER, TOZD Mesna industrija 5.000 din 2. Aco KRAJNC, DSSS 3.000 din 3. Dragica HORVAT, TOZD Ptujska tiskarna 1.000 din Pomembnejši sklepi s 16. seje odbora za gospodarstvo • Odbor za gospodarstvo je soglasno sprejel predlog delitve dohodka za obdobje I.—XII. 1986 in poslovno poročilo k ZR 1986 ter predlaga vsem TOZD, TOK in DSSS, da o gradivu razpravljajo ter sprejmejo ustrezne sklepe. Odbor je poglobljeno razpravljal o izgubi v živinski klavnici, izgubi pri ovcah ter izgubi v RO, temeljnim organizacijam pa predlaga, da analizirajo odstopanja od planiranih normativov in planirane proizvodnje. O Odbor za gospodarstvo na osnovi predloga strokovnih služb odobrava začetek izvajanja oziroma nabave novih osnovnih sredstev in daje pobudo DS TOZD za odobritev realizacije, kot sledi: 1. TOZD Perutninske farme — Za funkcioniranje AOP t. j. za namestitev terminalov, tiskalnika, arhivske dokumentacije in ostale opreme se odobri nabava pisarniške opreme. — Odobri se nabava pisalnega stroja AVALA za zamenjavo dotrajanega in odpisanega obstoječega stroja. — Za potrebo DE Obratne veterinarske ambulante se odobri nabava dveh osebnih avtomobilov R-4. Nabavo realizira nabavna služba v sodelovanju z vodstvom TOZD. 2. TOZD Mesna industrija Investicijska dela se v okviru investicijskega programa II. A faze, t.j. za zgraditev hidrantne mreže, oddajo po ponudbi KGP Ptuj. 3. TOZD COMMERCE Odobri se začetek predhodnih del za posodobitev in razširitev mesnice na potrčevi cesti Ptuj. — meritve in idejni projekt — izdelava PGD in PZI, z notranjo in zunanjo ureditvijo ter opremo —^ 'izdelava lokacijske dokumentacije — razna soglasja po ponudbi KGP, Projekta Inženiring Ptuj. 4. TOZD Transservis — Odobri se nabava in dodelava ter instalacije za 2 kom. ter-moakomulacijskih peči za ogrevanje kamionov za prevoz DSP po ponudbi Transservis XII-9/87. Odbor za gospodarstvo zadolžuje vodstvo in delavce Transser-visa da prevzamejo odgovornost za pravočasno in pravilno ogrevanje vozil pred nakladanjem DSP oziroma pred transportom. — Odobri se nabava 2 kom. KOMBI vozil ZASTAVA 900 AK za potrebe delavcev servisnih delavnic zaradi dotrajanosti obstoječih dveh vozil KOMBI. 5. TOZD Tovarna krmil Odobrijo se investicijska dela za dobavo in kompletno montažo klimatizacije z avtomatiko, klimatizerji in pločevinastimi kanali za klimatiziranje komandnega in elektroenergetskega prostora. © Odbor za gospodarstvo soglaša s predlogom Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Ptuj, ter ga posreduje DS TOZD, TOK in DSSS v obravnavo in sprejem. Za podpisnika SaS se pooblašča KPO. Odbor evidentira delegata za skupščino SIS v kateri imamo dve delegatski mesti: 1. Franca Vraberja, za deigata in predsednika skupščine, 2. Franca Zupaniča, za deigata. © Odbor za gospodarstvo ugotavlja, da je program skupnega razvoja AŽK Podravja za obdobje 1986-1990 usklajen z razvojnimi načrti in interesi Perutnine Ptuj ter ga posreduje DS DO v sprejem. © Odbor za gospodarstvo sprejme na osnovi 50. člena družbenega dogovora (Ur. list SRS 18/86) in objavljenih poprečnih zneskov (Ur. list SRS 3/87) ter v skladu z našimi akti, spremembo določb za povračilo stroškov na službenem potovanju v državi: 1. Cela dnevnica nad 18—24 ur 5.187 2. Cela dnevnica nad 12—18 ur 4.331 3. Pol dnevnice nad 10—12 ur 2.658 4. Pol dnevnice nad 8—10 ur 2.235 5. Znižana dnevnica ob pogoju 2 uri izven delovnega časa 1.921 6. a) Nočnina v višini predloženega računa za največ »B« kategorijo 4.588 c) v primeru, da ni možno dobiti prenočišča v »B« kategoriji se lahko izplača tudi račun za »A« kateg., če je v potnem nalogu tako določeno, d) stroški za prenočevanje brez računa 1.835 7. Nadomestilo za uporabo lastnih osebnih avtomobilov — z letno kvoto do 15.000 km 64,39 —< z letno kvoto do 20.000 km 56,18 —■ z letno kvoto do 25.000 km 51.26 Nadomestilo za uporabo lastnega osebnega avtomobila lahko dobijo le delavci, če jim je uporaba lastnega avtomobila določena v potnem nalogu. 8. Ta sprememba velja naslednji dan, po sprejemu na Odboru za gospodarstvo, t. j. s 24/2-1987. Predlog sprejmejo DS TOZD, TOK in DSSS. Dvojna merila On Ona Sahisti že tekmujejo Družinska fotografija na njegovi pisalni mizi: Zanesljiv in skrben soprog. Ima prenatrpano pisalno mizo: Zelo je obremenjen in marljiv. Pogovarja se s kolegi sodelavci: Rešuje poslovne probleme. Ni ga za pisalno mizo: Sigurno je na sestanku. Ni ga v pisarni: Prav gotovo je na sestanku s strankami. Kosi s šefom: Ustvarja kariero. Šef ga kara: Obvladuje se. Storjena mu je krivica: Je pobesnel? Ženi se: Umiril se bo, bolj bo zanesljiv. Dobil je naraščaj: Razlog za povišanje plače. Družinska fotografija na njeni pisalni mizi: Družina ji pomeni več kot poklic. Ima prenatrpano pisalno mizo: Je neredna in raztresena. Pogovarja se s kolegicami sode- Opravlja. Ni je za pisalno mizo: Očitno si pripravlja make-up: Ni je v pisarni: Skočila je v trgovino. Kosi s šefom: Nekaj je med njima. Šef jo kara: Bo že plačala! Storjena ji je krivica: Je jokala? Moži se: Prišli bodo otroci in je ne bo. Dobila je naraščaj: Ne bo je v službi, podjetje pa plačuje. Športne aktivnosti naših delavcev so se pričele dne 16. 2. 1987 s šahovskim tekmovanjem posameznikov. Tekmovanja se je udeležilo 16 delavcev iz TOZD in DSSS. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini po osem igralcev. Iz vsake skupine so se prvi trije uvrstili v finale, kjer so dosegli naslednje uvrstitve: 1. Žlender Boris, DSSS 5 točk 2. Sedlašek Branko, TS 3,5 točk 3. Letonja Srečko, PF 3 točke 4. Pijan Milan, PT 2,5 točk 5. Gavez Mirko, TS 1 točka 6. Jug Bernard, Ml 0 točk Teden dni kasneje je bilo organizirano ekipno šahovsko tekmovanje med temeljnimi organizacijami. Ekipe so bile tričanske. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz Ptujske tiskarne, Mesne industrije, Transservisa, Perutninskih farm in DSSS. Največ uspeha je imela ekipa iz DSSS (v sestavi: Žlender Boris, Ciglar Franc, Šegula Roman, Rajič Boris), ki je dosegla prvo mesto. Drugo mesto je dosegla ekipa Perutninskih farm (v sestavi: Letonja Srečko, Beber Alojz). Ttretje mesto je dosegla ekipa Transservisa (v setavi: Sedlašek Branko, Rakuš Alojz, Gavez Mirko). Četrto mesto je dosegla ekipa Ptujske tiskarne (v sestavi: Pijan, Milan, Vidovič Vili in Štegar Edvard). Peto mesto je dosegla Mesna industrija (v sestavi: Zagoršek Franc, Vaupotič Stanislav in Jug Bernard). V soboto 21. februarja pa smo se udeležili šahovskega tekmovanja za pokal maršala Tita, ki ga je organiziralo šahovsko društvo MIP Ptuj. Našo delovno organizacijo so zastopali: Sedtešek Branko, Žlender Boris, Pijan Milan in Rojic Boris, ter dosegli tretje mesto. Z doseženim tretjim mestom smo si jpridobili pravico sodelovati na regijskem tekmovanju. Ciglar Franc Na podlagi Poslovnika o koriščenju počitniških kapacitet Mesokombinata Perutnina Ptuj, objavljamo RAZPIS Gre na službeno pot: To koristi njegovi karieri. Daje odpoved in odhaja na boljše delovno mesto: Zna izkoristiti dobro priložnost. Gre na službeno pot: Kaj pravi njeni mož na to? Daje odpoved in odhaja na boljše delovno mesto? Ženske so nezanesljive. Kadrovske spremembe PRIHOD DELAVCEV — JANUAR 1987 1. Gregorec Elizabeta — snažilka v laboratoriju — Ml 2. Krumpak Jožica — fakturist — TOK 3 Težak Danilo — pomožna dela v predelavi — Ml 4. Gnezda Marija — pomožna dela pri oskrbi perutnine — PFA 5. Zec Ranko — voznik motornega vozila — GO Zagreb 6. Gaberc Dušan — elektrikar — PFA 7. Krajnc Zvonko — pomožna dela — MI 8. Mertuk Franc — pomožna dela v pakirnici — Ml 9. Šeruga Tatjana — dela pni oskrbi perutnine — PFA 10. Solina Črtomir — pripravnik — Ml FEBRUAR 1987 1. Pešec Niko — pripravnik v AOP — DSSS 2. Korpar Izidor — pripravnik v AOP — DSSS 3. Žnidar Anita — oskrba perutnine — PFA 4. Gorjup Ivan — ključavničarska dela — TS 5. Modrič Evgenija — pripravnik — Ml 6. Kramberger Silva — oskrba perutnine — PFA 7. Murko Jožica — oskrba perutnine — PFA 8. Glaser Jana — pomožna dela v Valilnici — PFA 9. Vučak Marta — pomožna dela pri oskrbi perutnine — PFA 10. Zaharija Nada — prodajalka — CO Reka 11. Sliško Drko — pradajalec v kiosku — CO Zagreb 12. Subotič Anastazija — prodajalec v kiosku — Co Zagreb ODHOD DELAVCEV — JANUAR 1987 1. Medved Zinka — oskrba perutnine — PFA 2. Rižnar Elizabeta — pranje perila — TS 3. čaukunovič Ferdo — čiščenje perutnine — MI 4. Kvar Oiril — čiščenje perutnine — Ml 5. Hriberšek Antonija — oskrba perutnine — PFA 6. Rebernišek Branko — elektrikanpripravnik — TS FEBRUAR 1987 1. Brmež Franc — zidar-pripravnik — TS 2. Kuhar Vladko — mesar — Ml 3. Jurhan Janez — pomožna dela — Ml 4. Jazbec Berta — pomožna dela — MI počitniških kapacitet za sezono 1987 1. Biograd n/m — najeta privatna hiša pri Novosel Valentu. 3 štiriposteljne in 4 triposteljne sobe. 2. OTOK CRES — počitniško naselje »Stara Gavza«, oddaljeno cca 2 km od mesta Cres. 6 počitniških hišic s po štirimi ležišči. 3. TERME ČATEŽ — avtokamp Čatež — 3 prikolice 4. FIESA —• avtokamp »Jezero« — 3 prikolice 5. LOVRAN — apartma za 6 oseb 6. MEDULIN — avtokamp »Medulin« -—• 5 prikolic 7. MORAVCI —■ avtokamp Moravci — 2 prikolici 7. UMAG — avtokamp »Stella Maris« — 5 prikolic 9. Vodice pri Šibeniku — -najeta privatna hiša pri Skočič Ljubo-miru Plimica 100. 4 triposteljne in 1 dvoposteljna soba. 10. ZADAR — počitniška hiša PP. 1 štiriposteljna, 4 triposteljne in 4 dveposteljne sobe. Termini letovanja so v vseh navedenih krajih 10-dnevni. Čas koriščenja od 19. 6. — 7. 9. 1987 (razen v Biogradu n/m od 19. 6. — 28. 8.1987). Prijavo za letovanje dobite v tajništvu TOZD oz. TOK, v DSSS pa v sobi št. 177. Izpolnjeno prijavo oddajte do vključno 27. 3. 1987. Prijave se bodo letos reševale na nivoju DO, ne več v TOZD v razmerju s številom zaposlenih. Prijavite se lahko za katerikoli zasedeni kraj in termin. Možnost letovanja bo vsem prijavljenim oz. razporejenim pravočasno sporočena. Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega sina OTMARJA MATJAŠIČA se zahvaljujemo sodelavcem Ptujske tiskarne za solidarno pomoč in spremljanje v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. družina Matjašič Kolektivu Perutnine se iskreno zahvaljujem za prejeto solidarnostno pomoč, ki jo je odobril odbor za gospodarstvo, v času moje stiske. Zahvaljujem se tudi Štefaniji Skaza za njen trud. Vinko Snoj Skladišče Ljubljana Na podlagi 58. člena SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev skupne porabe, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo in 45. člena Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v DO, objavlja Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard RAZPIS ZA DODELITEV STANOVANJSKIH POSOJIL ZA INDIVIDUALNO GRADNJO, ADAPTACIJO, NAKUP STANOVANJSKE HIŠE ALI STANOVANJA V ETAŽNI LASTNINI I. Na razpis se lahko prijavijo delavci in upokojenci Mesokombinata Perutnina Ptuj, ki izpolnjujejo pogoje Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev skupne porabe namenjenih za stanovanjsko izgradnjo ter Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. II. Za dodelitev posojila mora prosilec izpolnjevati naslednje pogoje: A — ZA NOVOGRADNJO 1. Da ima v času obravnavanja vloge gradbeno dovoljenje in da ima novogradnjo v času ogleda dokončano do^ll. faze t. j. klet s ploščo. 2. Da že prejeti skupni valorizirani znesek dolgoročnega posojila ne presega zneska, določenega v pravilniku in SaS. 3. Da gradi stanovanjsko hišo na območju občine Ptuj, izven območja občine pa največ 30 km od sedeža DO oz. organizacijske enote kjer dela, če ima omogočen vsakodnevni prihod na delo. 4. Da je kreditno sposoben. B — ZA ADAPTACIJO 1. Da gre za povečanje stanovanjskih prostorov v obstoječi zgradbi v okviru stanovanjskih standardov, določenih v 15. členu sporazuma in 35. členu pravilnika ali izboljšanje stanovanjskih razmer z uvedbo ali modernizacijo sanitarne opreme in obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij. Za gradbeno konstrukcijo se šteje popravilo nosilnih zidov in ostrešja, razen, kadar gre samo za zamenjavo kritine. 2. Da že prejeti skupni valorizirani znesek posojila za adaptacijo ne presega zneska, določenega v pravilniku in sporazumu. 3. Da ima za prenovo ali preureditev gradbeno dovoljenje oziroma soglasje občinskega upravnega organa, ki je pristojen za gradbene zadeve. 4. Da je kreditno sposoben. C — ZA NAKUP STANOVANJSKE HIŠE ALI STANOVANJA V ETAŽNI LASTNINI 1. Da ima za nakup stanovanjske hiše ali stanovanja v etažni lastnini, kupoprodajno pogodbo. 2. Da kupuje stanovanjsko hišo oz. stanovanje v etažni lastnini na območju občine Ptuj, izven območja občine pa največ 30 km od sedeža DO oz. organizacijske enote, kjer dela, če ima omogočen vsakodnevni prihod na delo. 3. Da je kreditno sposoben. III. Znesek posojila, ki ga prosilec lahko dobi, je naslednji: 1. Za novogradnjo ali nakup stanovanjske hiše in stanovanja v etažni lastnini največ v višini 20 neto poprečnih OD v SRS za preteklo leto. 2. Za adaptacijo največ v višini 10 neto poprečnih OD v SRS za preteklo leto. Če znesek posojila po kriterijih pravilnika pri novogradnji in nakupu stanovanjske hiše ali stanovanja v etažni lastnini ne doseže 5, pri adaptaciji pa 3 poprečne neto OD v SRS v preteklem letu, se posojilo ne dodeli. Višina dodeljenega posojila je odvisna od višine sredstev s katerimi DO razpolaga in od števila prosilcev na prednostni listi. Najdaljša doba vračanja posojila je 10 let, obrestna mera pa 3%, kar se določi s kreditno pogodbo. IV. Prosilci za stanovanjsko posojilo morajo v določenem roku vložiti pismeno vlogo, ki jo dobijo v tajništvu TOZD, TOK, v DSSS pa v sobi št. 177. Dokumenti, katere je potrebno priložiti k vlogi za stanovanjski kredit so navedeni v prilogi vloge. V. Izpolnjeno vlogo za stanovanjski kredit in vso potrebno dokumentacijo, je treba oddati najpozneje do 27. 3. 1987 v tajništvu TOZD, TOK ali DSSS — soba št. 177. VI. Vloga za stanovanjski kredit bo zavrnjena, v kolikor ne bo popolno izpolnjena in pravočasno oddana oz. ji ne bodo priloženi vsi potrebni dokumenti. VII. Valorizacija že prejetega kredita se izračuna na podlagi količnikov, ki se uporabljajo za preračunavanje osebnih dohodkov iz minulih let. Količnike sprejme in objavi Skupnost IPS v SRS. Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard Na podlagi 29. člena SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev skupne porabe, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo in 61. člena Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD, TOK in DSSS, objavlja Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard RAZPIS ZA DODELITEV NAJEMNIH STANOVANJ Na razpis se lahko prijavijo vsi delavci, ki so zaposleni v DO Perutnina Ptuj in upokojenci PP, ki izpolnjujejo pogoje SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev skupne porabe namenjenih za stanovanjsko izgradnjo ter Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. II. Prosilcu ne more biti dodeljeno družbeno stanovanje, — če stanuje v primernem stanovanju, ki je v skladu s stanovanjskimi standardi, — če je lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je primerna, da v njej lahko stanuje in ga to ne ovira pri prihajanju na delo. III. Za prosilce najemnih stanovanj bo narejena prioritetna lista. Pri dodelitvi stanovanja bo potrebno plačati lastno udeležbo v skladu z določili Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. IV. Delavci, ki so vložili vlogo za dodelitev najemnega stanovanja že prejšnja leta, morajo ponovno vložiti vlogo in priložiti vsa potrebna dokazila, če že med tem časom niso rešili svojega stanovanjskega problema. V. Prosilci morajo k izpolnjeni vlogi za najemno stanovanje priložiti: 1. Stanovanjsko pogodbo (fotokopijo) 2. Potrdilo o skupnem gospodinjstvu (pristojni krajevni urad) 3. Potrdilo o katastrskem dohodku prosilca in članov skupnega gospodinjstva (oddelek za družbene prihodke pri SO) 4. Potrdilo o osebnih dohodkih zakonca in ostalih družinskih članov za leto 1986, pri upokojencih pa potrdilo SPIZ o prejeti pokojnini v letu 1986 5. Najemniki privatnih stanovanj predložijo najemno pogodbo. VI. Na podlagi prijav si bo stanovanjske razmere prosilcev ogledala komisija, ki jo bo imenoval Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard. Na podlagi zbranih podatkov in točkovne ocenitve, bo Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard sestavil prednostno listo po določbah Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. VII. Vloge za rešitev stanovanjskega problema dobite v tajništvu vaše TOZD, TOK, ali na DSSS — soba št. 177. Izpolnjene vloge, opremljene z vso potrebno dokumentacijo, oddajte najpozneje do vključno 27. 3. 1987 v tajništvu TOZD, TOK oz. v DSSS —■ soba št. 177. Vlil. Vloga za najemno stanovanje bo zavrnjena, v kolikor ne bo popolno izpolnjena in pravočasno oddana oz. ji ne bodo priloženi vsi potrebni dokumenti. Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard ZAHVALE Ob boleči izgubi drage mame Marije Topolovec, se sodelavcem in sindikatu Perutninskih farm iskreno zahvaljujem, za darovano cvetje in pomoč. Posebej hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni poslednji poti. Anica ZUPANIČ, z družino Ob mnogo prerani izgubi očeta Franca Gaveza se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje sodelavcem in sindikatu Trans-servisa. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami. Mirko GAVEZ Ob boleči izgubi dragega očeta Janeza Lipavška se iskreno zahvaljujeva članom DO Meso-kombinat Perutnina Ptuj, TOZD Transservis, OO sindikata in sodelavcem za izrečeno sožalje ter za darovano cvetje. Posebej hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Janez in Anton Lipavšek Ob nenadni in nadvse boleči izgubi drage mame, se iskerno zahvaljujem sodelavcem iz TOK Hajdina za darovano cvetje in izrečene besede sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Marija GODEC pp ■sw/c SoZDMl vitfl -V mi m FmKi !6W£C mm m\/iA Jož/) mm €!N- ODPISU) V (f07W/C Kem T/ 1&1AVIL •BIii MCkfiOll oh— unsK KOPA' uč&Lfr> U)VMw (jEJWI- m fJfirui IP OSSBNOSt -S/6-/1 VlOUK Pimm m®- T/P oint-o- EhJft /£TOVH ftvsrKV PR€- &O\]0tE ■JOPjSU/ GlffillO npctta mem- pf>?m žeh&KO IH E OU&K- miMt PfLEPo- \!& FlLHSUPt IG-KALLft mm. MSTO \l !ST^| žPA&e:- Nfr nmrf) lof&A Atjc&fj MSSTVV utmoiM GSPUhU1 SLI D&L. Efc6tvW ŽE NSKI pmKi MeSrpfA RlZMOž! AhJTOhf C&fOSL- mnim SlUdlJ mm ZA, ,£KA- KAn-ze EOPK«) v GliUltO /dim mm- AJ/Cfl mN] PSHSB!! FtuW PEKin- m/ieJ' VELIKO muii mmŽrn A/JToti Hff£Tl r - I ■ r «1« Ki 4*5 * mm* rom- hinAP HBm TETLfkjo mesto 0&o£d~ Ž&Hfl VtDMLtf I2TH- 3ATEL/ EECTV JUŽNI AMsim tSm-u- sufi OSE&P fe/te f7 sesiAu EDI KiAsiNC, STISM- L€ %°/fč HUDIČI rpepi- rAnoe 0& EMIL „ SMUSElL SRTfcfl feKRfl MIC-Z OqMI BLIZU SPEiC MOŽ CA||R/- VALELTL ZMW/V Tir>P£f;T: cumi- HB V UTEMi (APJJl pomole T^p LETI/Ifl veliko oAfAU IN O ril SLI mječ mm v PPm VALEC PAe m mi FESUT- nšiLiA) ppi- SfEVK Č PALEC apna UŽITNA rt' Af VrA)!l PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva In kooperantov Mesokomblnata Perutnina Ptuj. izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Alenka Brglez, Lojze Cajnko — predsednik, Rahela Juršič, Olga Mikuleo, Jože Reisman, Marija Širovnik — namestnik predsednika, Dušan Šprah, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2300 Izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrševa 8. Rokopisov In fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dne 5, 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.