ŠTEVILKA
LETOXLVI. 21. NOVEMBER 2014 CENA 1.60 EUR
	r
Í/V S)	
	-r-
Prodaja nekdanje upravne stavbe Savinja
n
L

BF- FIH
E R A
Edinstvena lokacija in odlična cena
Na odlični lokaciji v srediiču Mozirja vam v nakup
ponujamo bivio upravno stavbo Savinje. Objekt zajema klet, pritličje, nadstropje In mansardo - stavbi iče 304 m'.
Prednosti:
•	v centni mesta
•	ob glavni cesti skozi mesto
•	lastno dvorHče s parkiriščem (164 m7)
Za ogled in dodatna vprašanja pokličite 041 725 420 ali 03 620 3110
V Društvu diabetikov Zgornje Savinjske doline podelili priznanja in zahvale za prizadevno delo
STRAN 7
Oglasi
I
2
Savinjske novice št. 47, 21. november 2014
Iz vsebine:
Tretja razvojna os:
Za najsprejemljivejšo predlagajo zahodno traso na Šentrupert.............................6
Skupnost občin Slovenije:
Župani na usposabljanju o pripravi proračuna.............................................7
Hospic:
Ni poklica, ki bi pripravljal na smrt...................8
Občina Nazarje in UE Mozirje:
Uspešen dogovor o neodplačni
uporabi poslovnih prostorov.............................8
Srečanje podjetnikov:
Za mala podjetja so izobraževanja še posebej dobrodošla.......................................9
Galerija Mozirje:
Razstava lesenih izdelkov,
na katere so lahko vsi ponosni........................ 11
(ŠS)
1 I
Tretja stran
Vzletišče Pobrežje:
Govorci spregovorili o treh jubilejih...............12
Nazarje:
Martinovanje pri frančiškanih.........................16
Spodbujanje dobrega branja vse pomembnejši izziv knjižnic
»Knjižnice sodobnega časa niso samo prostor, v katerem bi bile knjige spravljene in kata-logizirane. So ustanove, ki so odgovorne za neomejeno dostopnost svojih gradiv in razvoj bralne kulture. So mesta, na katerih se ljudje srečujejo s kulturo. So informacijska središča in središča znanja ter socialni prostori, ki delajo vednost dostopno in s tem prispevajo k demokratizaciji državljanov. So javni prostori, morda eni najbolj javnih prostorov, v katere ima vsak dostop brezplačno, brez pogojevanja s socialnim ali katerim drugim statusom. So intelektualno srce vsakega mesta, v katerem stojijo.«
Tako je pomen knjižnic v sodobnem času razumel bivši minister za kulturo dr. Uroš Grilc, žal pa so danes knjige vse bolj podvržene tržnim zakonitostim. Njihova eksistenca je odvisna od dobička in ekonomije obsega, pogosto na račun njihove kakovosti. Dobre knjige se v takih razmerah hitro »izgubijo« v poplavi raznovrstne literature. Spodbujanje dobrega branja postaja zato vse pomembnejši izziv knjižnic.
Evidentne vrzeli tržnih mehanizmov skuša zapolniti internetni projekt Dobreknjige.si. Gre za spletni portal s priporočeno kakovostno literaturo. Njegovo zanesljivost, nepristranskost in ažurnost vzajemno zagotavljajo vse slovenske splošne knjižnice v sodelovanju z bralkami in bralci. Portal nastaja sproti z ambicijo predstaviti dobro literaturo s težiščem izbora na sodobnem romanu. Namenjen je vsem, ki v nepregledni po-
nudbi literature iščejo nekaj »res dobrega«.
Zgornjesavinjčani smo lahko več kot zadovoljni, da imamo osrednjo knjižnico s krajevnimi izpostavami, ki deluje na tako visokem nivoju. Čeprav se že dobesedno dušijo v pretesnih prostorih, mozirski knjižničarji vestno zbirajo, obdelujejo, hranijo in posredujejo knjižnično gradivo, zagotavljajo dostop do elektronskih publikacij, katalogov in drugih baz podatkov, sodelujejo v medknjižnični izposoji, pridobivajo in izobražujejo uporabnike, zbirajo, hranijo in posredujejo domoznansko gradivo, poleg tega pa organizirajo različne prireditve.
Ne glede na to, da je digitalizacija na vseh področjih v strmem vzponu, osebno menim, da na knjižnem področju nikoli ne bo v celoti izpodrinila tiskane besede, razen če bi se zgodilo, da bi izumrla papirna industrija. Pa še v tem primeru bi zagotovo našli alternativni tiskarski material.
Nedolgo nazaj sem začel brati elektronsko »knjigo« z nekaj več kot 300 stranmi. Nisem prišel do konca, saj me je ves čas motil občutek dezorientacije. Nikoli nisem vedel, kje v knjigi se pravzaprav nahajam. Sedaj berem tiskano verzijo iste knjige in »uživam« ob dejanskem obračanju listov. Knjiga je zakon.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
Šokat:
Po padcu z mostu umrl v bolnišnici.............22
ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 47, 21. november 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com	„ . . ,	,
Savinjske novice št. 47, 21. november 2014 3
Tema tedna
DAN SLOVENSKIH SPLOSNIH KNJIŽNIC
Knjižnice povezujejo in ustvarjajo dodano
vrednost
20. november je tradicionalen praznični dan slovenskih splošnih knjižnic, letos ga 58 splošnih knjižnic, med njimi tudi Osrednja knjižnica Mozirje, povezuje z deljenjem izkušnje z dobrimi knjigami. Sicer pa se knjižnice vedno bolj spogledujejo s svojo dodano vrednostjo, torej koristjo, ki jo ima družba od njih.
Tudi v mozirski knjižnici se trudijo svojim uporabnikom poleg osnovne dejavnosti izposoje knjig ponuditi čim več brezplačnih storitev, je pa za kvalitetno izvajanje širokega spektra dejavnosti potreben primeren prostor. Ker se soočajo z vedno večjo prostorsko stisko, se je v iskanje primerne rešitve za širitev oziroma selitev knjižnične dejavnosti podala tudi ustanoviteljica, Občina Mozirje.
KORIST, VPLIV IN UČINEK DEJAVNOSTI KNJIŽNIC
Knjižničarji so se v Sloveniji med prvimi zavodi spoprijeli z ugotavljanjem dejanske oziroma potencialne vrednosti knjižnic ter skušali izmeriti korist, vpliv in učinek dejavnosti knjižnic na okolje v denarni obliki. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ter Matični knjižnici Kamnik so javnosti predstavili, koliko sredstev prihranijo upo-
Zaradi prostorske stiske v mozirski knjižnici na zelo majhnem prostoru veliko otrok posluša pravljice in sodeluje na ustvarjalnih delavnicah.
(Foto: Tatiana Golob)
Naša anketa
Kako dobro poznamo ponudbo v knjižnicah?
Uporabniki knjižnice še vedno predvsem povezujemo s knjigami, čeprav dandanes nudijo veliko več. Pripravljajo razstave, literarne večere, ure pravljic ... Poleg knjig ponujajo v branje časopise, revije, izposojo filmov in glasbenih albumov, povezavo s svetovnim spletom ... V koliki meri so z vsem tem seznanjeni Zgornje-savinjčani?
Fanika Lamprečnik, Spodnje Kraše
Knjižnica pripravlja razne delavnice, ure pravljic, literarne večere, skrbi za izposojo knjig. Prav tako preko interneta obvešča o rezervacijah knjig. Seveda so tu tudi različne razstave. Zato menim, da ima knjižnica pomembno vlogo na področju kulture.
Aleš Krančič, Trnovec
V družini za izposojo knjig in ostalih storitev knjižnice skrbi žena. Sam od časa do časa opazim kakšno obvestilo o rezervaciji ali podaljšanju na elektronski pošti. Tako so otroci hodili k uram pravljic, si izposojali različne knjige in DVD-je. Knjižnica je tudi tista ustanova, ki skrbi tako za postavitev razstav kot za organizacijo različnih kulturnih dogodkov.
Bernarda Prodnik, Solčava
Paleta storitev knjižnice je zelo velika in vseh ne poznam. Sama se poslužujem izposoje knjig. Ta ustanova pa združuje ljudi na različnih področjih in se vključuje v življenje kraja. Povezuje ljudi po
dolini, saj so izpostave osrednje knjižnice po različnih krajih naše doline. Sicer sem prepričana, da knjiga ne bo nikoli izumrla in bo imela mesto in veljavo, kot jo je imela do sedaj.
Ivan Rop, Bočna
Trenutno bolj malo prebiram knjige iz knjižnice, zelo rad pa obiščem kakšno razstavo. So pa zato boljši obiskovalci knjižnice moji domači. Lahko rečem, da je knjižnica prostor različnih kulturnih dogodkov.
Ana Kladnik, Ljubno ob Savinji
Knjižnica je središče različnih kulturnih dogodkov, ki povezujejo ljudi v skupnosti in je velika pridobitev za vsak kraj. Poleg izposoje knjig ima številne otroške programe, skrbi za izobraževanje ljudi. Prav tako sledi razvoju informacijske družbe, saj sedaj lahko opraviš številne storitve, povezane z izposojo knjig in DVD-jev kar preko interneta. Sama najraje posegam po dobri knjigi.
Blaž Podrižnik, Kokarje
Storitve knjižnice dobro poznam. Sam sem največ uporabljal storitve COBISS, s katerim sem lahko ugotovil, v kateri knjižnici je trenutno dostopna tista literatura, ki sem jo rabil, ter uporabil možnost rezervacije knjižnega gradiva. Tisti, ki nimajo dostopa do interneta, lahko do slednjega pridejo v knjižnicah. Knjižnica ni le prostor, kjer si lahko izposodiš knjigo, temveč se v njej odvijajo številni kulturni dogodki, ki povezujejo ljudi. Zelo dobro knjižnica sodeluje tudi z osnovnimi šolami po dolini pri pripravi gradiv za različna šolska tekmovanja.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
4 Savinjske novice št. 47, 21. november 2014
Tema tedna, Aktualno
rabnikom z izposojo gradiva, organizacijo prireditev, s ponudbo brezplačnega dostopa do spleta in ostalih storitev ter kakšno protivrednost ustvarijo za vsak evro, vložen v knjižničarsko dejavnost. V kamniški knjižnici so izračunali, da za vsak vložen evro ustvarijo 4,25 evra dodane vrednosti.
V Osrednji knjižnici Mozirje so se poslužili enake metodologije in dobili sledeče rezultate. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo v njenih enotah izposojenih 63.697 knjig. Vrednost ene ocenjujejo na 10 evrov, število izposoj so pomnožili z 0,75. Revij s povprečno vrednostjo 4 evre so izposodili 1.338, ne-knjižnega gradiva s povprečno vrednostjo 12 evrov pa 1.726 enot. Naredili so okviren izračun stroškov pri-
prebivalci je bila opravljena leta 2011. Rezultati so pokazali, da se visok delež anketirancev strinja o koristih, ki jih prinašajo splošne knjižnice širši skupnosti, visoka je tudi njihova stopnja zadovoljstva s splošno knjižnico v okolju in delom knjižničarjev. Kar 94 odstotkov anketirancev je menilo, da naj se splošne knjižnice tudi v prihodnje financirajo z javnim denarjem.
ŠE VEDNO NAJBOLJ PREPOZNAVNE PO IZPOSOJI KNJIG
Anketa je pokazala, da je zunanja podoba splošne knjižnice v lokalnem okolju v največjem deležu še vedno povezana s knjigo. Več kot polovica anketirancev uporabnikov pozna in uporablja le najbolj
V prvem polletju leta 2014 se je v osrednjo mozirsko knjižnico vpisalo 123 novih članov. Tako je bilo 30. junija zabeleženih 3.054 aktivnih članov, ki so knjižnico v omenjenem obdobju obiskali 26.041-krat in si izposodili 66.761 enot gradiva. V istem obdobju so v knjižnici zabeležili prirast knjižničnega gradiva v višini 2.046 enot in s tem zbirko obogatili na 94.369 enot. Izvedli so 22 različnih prireditev za odrasle, katerih se je udeležilo preko 700 obiskovalcev, in 52 pravljičnih ur z ustvarjalnimi delavnicami in zabeležili 400 obiskov otrok.
reditev, ki je pokazal, da povprečna cena obiska na osebo znese 4 evre. Na podoben način so izmerili še druge storitve in prišli do izračuna, da za vsak vložen evro ustvarijo 4,1 evra dodane vrednosti.
Zadnja javnomnenjska raziskava o podobi splošnih knjižnic in vrednotenju njihovih storitev med
tradicionalne storitve splošnih knjižnic, torej izposojo literature ter pridobivanje informacij od knjižničarjev. Manj kot polovica jih pozna in uporablja izposojo filmskih in glasbenih CD-jev in DVD-jev, dostop do interneta in elektronske pošte ter dostop do COBISS-a.
Tatiana Golob
Roman Mežnar, namestnik direktorice Osrednje Knjižnice Mozirje:
»Knjižnica s svojimi storitvami ima pomembno vlogo pri razvoju bralne in informacijske pismenosti ter sposobnosti razumevanja, kar je neprecenljivo za razvoj lokalne skupnosti. Kljub tej vlogi smo v Osrednji knjižnici Mozirje želeli tudi ekonomsko ovrednotiti njen pomen v lokalnem okolju, zato smo po vzoru kamniške knjižnice z metodo izračunavanje povrnitve vlaganj (POV) prišli do ugotovitve, da prebivalci Zgornje Savinjske doline imajo koristi od uporabe knjižničnih storitev.
Vprašljiva pa je kakovost zagotavljanja teh storitev, saj se v mozirski knjižnici že vrsto let soočamo s prostorsko stisko. Za kakovostno zagotavljanje svojih storitev bi v knjižnici potrebovali bistveno večji prostor, saj sedanji niso v skladu s Standardi za splošne knjižnice, ki jih je sprejel Nacionalni svet za knjižnično dejavnost že davnega leta 2005. V mozirski knjižnici razpolagamo s 512 m2, po omenjenih standardih pa bi samo za postavitev knjižničnega gradiva, ki ga tiščimo na sedanjem prostoru, potrebovali vsaj 950 m2, če pa upoštevamo še ostale storitve knjižnice, potrebna kvadratura zraste na slabih 1.200 m2.
Pomanjkanje prostora pride do izraza pri neustrezni postavitvi knjižničnega gradiva in neustreznem prostoru čitalnice, ki ne omogoča kakovostne uporabe knjižničnega gradiva v knjižnici. Najbolj pa se pozna pri izvedbi pravljičnih uric, saj na zelo majhnem prostoru veliko otrok posluša pravljice in sodeluje na ustvarjalnih delavnicah. Prostorske stiske v Osrednji knjižnici Mozirje se zavedajo tudi na Občini Mozirje, ki je ustanoviteljica knjižnice, in se aktivno zavzemajo za rešitev le-te.«
VOC CELJE VZDRZEVANJE IN OBNOVA CEST, D.D.
Pripravljeni na zimsko vzdrževanje cest
Na nedavni predstavitvi letošnjega poslovanja so na VOC Celje spregovorili o poteku zimskega vzdrževanja cest. Družba ima državno koncesijo za vzdrževanje cest tudi na območju Zgornje Savinjske doline.
Ob gradbeništvu v redni obseg njihovih del sodi vzdrževanje državnih in lokalnih cest. Vodja vzdrževanja Bogdan Kočevar je povedal: »Na vseh teh cestah poleg vzdrževanja prometne signalizacije, znakov in označb na cestiščih skrbimo za vzpostavitev prevoznosti ob elementarnih dogodkih, kot so poplave in žledolom, vključno z odpravo posledic.« Do-
dal je, da so imeli v letošnjem letu največ dela prav zaradi elementarnih nesreč.
»Za zimsko vzdrževalno sezono, ki se je začela v soboto, 15. novembra, in traja do 15. marca, smo že v polni pripravljenosti. Ekipa več kot 150 sodelavcev - voznikov, strojnikov, preglednikov, cestarjev in vzdrževalcev opreme -bo to zimo skrbela za nekaj več kot 1.700 kilometrov državnih in lokalnih cest,« je pojasnil Kočevar in dodal, »da je od sobote v stalni pripravljenosti 75 tovornih vozil s snežnimi plugi in avtomatskimi oziroma vlečnimi posipalci, pet specialnih vozil unimog s snežni-
mi plugi in posipalci ter 38 traktorjev z enako opremo.«
Na zalogi imajo 10.000 ton peska in 7.500 ton soli, zaloga magnezijevega klorida za mokri posip je dovoljšnja. Pluženja se bodo lotili takoj, ko bo na cestah od 10 do 15 centimetrov snega, posipavanja pa tudi ob napovedani poledici.
Gradbena sezona 2014 se v podjetju VOC Celje, v katerem so zaposleni tudi Zgornjesavinj-čani, počasi zaključuje. V letošnjem letu so uspešno sodelovali ali v celoti vodili več kot 80 projektov, med katerimi so mnogi referenčno pomembni. »Z našo eki-
po strokovnjakov smo uspeli povrniti delovni zagon v podjetje in ponovno se utrjujemo na slovenskem gradbeniškem trgu,« poudarja direktor podjetja Roman Moškotevc. Krepitev v osnovnih dejavnostih vzdrževanja in obnove cest, novogradenj, mosto-gradnje in urejanja okolice objektov namreč predstavlja enega od ključnih temeljev za uspešno poslovanje največjega gradbinca v regiji.
Podjetje CMC, v sklopu katerega je deloval VOC, je šlo pred časom v stečaj. VOC je takrat prevzel nov lastnik - Ahac d.o.o. iz Grobelnega.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 47, 21. november 2014 5
Iz občin, Gospodarstvo, Politika
DELOVNO SREČANJE POTRDILO NUJNOST IZGRADNJE 3. RAZVOJNE OSI
Za najsprejemljivejšo predlagajo zahodno traso na
Šentrupert
Zupan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je v ponedeljek, 10. novembra, sklical delovno srečanje predstavnikov občin in gospodarstva Saša regije s predstavniki resornih ministrstev. Vzrok je bila neaktivnost pri umeščanju hitre ceste 3. razvojne osi v prostor. Vabljena sta bila tudi minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič in ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki pa na srečanja nista prišla.
Vzrok za delovno srečanje predstavnikov občin in gospodarstva Saša regije s predstavniki resornih ministrstev je bila neaktivnost pri umeščanju hitre ceste 3. razvojne osi v prostor. (Fotodokumentacija MOV)
CESTA NAJ BO UMEŠČENA ČIM
BLIŽJE zgornji savinjski
DOLINI
Uvodoma je Bojan Kontič predstavil velik pomen tretje razvojne osi za Velenje in celotno regijo. Od nje je v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj Saša regije, zato so ukrepi v zvezi z njeno izgradnjo nujni. Poudaril je, da potrebujemo predvsem cesto, ki bo omogočila razvoj regije in bo umeščena čim bližje Zgornji Savinjski dolini, saj je to tudi eden od razlogov za izgradnjo osi.
Lidija Stebernak, državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor, je prisotnim predstavila aktualne zadeve v zvezi s tem projektom. Omenila je, da projekti prostorskega načrtovanja tretje razvojne osi tečejo in se bodo nadaljevali tudi v prihodnje, zaradi številnih menjav vlad pa projekt občasno zastane.
OVIRA PREDVSEM OKOLJSKA PROBLEMATIKA
Vodja sektorja za urejanje prostora na državni ravni Lenča Hu-merca Šolar je povedala, da trenutno podrobno preučujejo traso v t. i. sredinskem koridorju (Podlog). Pri pospešitvi projekta jih ovira predvsem okoljska problematika, saj že dve leti iščejo optimizacijo za soglasje za okolje, naravo in vodo. Za omenjeno traso so z vodarji že sklenili načelno soglasje in kmalu bodo pričeli z umeščanjem trase v prostor.
Omenila je še, da trasa po obstoječi prometni povezavi Velenje-Arja vas ne rešuje prometne problematike Velenja in je kot taka problematična, saj predstavlja edino cesto, ki vodi do Koroške. Intenzivno iščejo variante umestitve tretje razvojne osi v sredinskem koridorju in možnosti za čimprejšnje sprejetje načrta s strani vlade. Tudi če
bi bila ta trasa izvedljiva, bi potrebovali še dve leti za sprejem in potrditev s strani vlade.
IZPOSTAVILI NUJNOST UREJENIH PROMETNIH POVEZAV Jurij Kač, generalni direktor Družbe za razvoj infrastrukture in eden od pripravljavcev strategije razvoja
prometne infrastrukture v Sloveniji, je povedal, da je čas, da ponovno premislijo o načrtih in modelu infrastrukture, ki so si ga zastavili. Omenil je, da je možno prometne težave reševati tudi s cestami nižjega ranga, na primer štiripasovnico. Njegova želja je, da se odpirajo vprašanja, ki do sedaj niso bila predmet diskusij, se je pa strinjal, da v Sloveniji nuj-
no potrebujemo kvalitetne prometne povezave.
Vsi trije predstavniki zbornic, Alenka Avberšek, dr. Cvetka Tinauer in Branko Meh, so izpostavili nujnost urejenih prometnih pove-
zav za nadaljnji razvoj in celo obstoj tukajšnjega gospodarstva, ki se sicer utegne seliti v prijaznejša okolja. S tem so se v razpravi strinjali tudi zgornjesavinjski župani, ki so menili, da za našo dolino pride v poštev le varianta, ki bo čim bolj izboljšala dostopnost naše doline do drugih delov države.
Poslanke državnega zbora bodo s poslanskimi vprašanji bdele nad izvedbo projekta na državni ravni, so povedale. Mag. Klemen Grebenšek iz ministrstva za infrastrukturo je sklenil, da bo aktiviral skupino, ki bo začela še en krog pogajanj z vsemi deležniki, saj se vsi strinjajo, da se izbrana trasa čim prej umesti v prostor in
da vsakršno odlašanje stvari le še poslabša.
POTRDILI ŽE OBLIKOVANE SKLEPE
Ob zaključku so potrdili sklepe, ki so bili oblikovani na enem od
prejšnjih srečanj na to temo v Dravogradu. Med drugim naj se dopolni Resolucija o nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture do leta 2020 z vizijo do leta 2030, ki bo zajela celoten odsek severnega dela hitre ceste v okviru tretje razvojne osi. Določi naj se izvedljiv in natančen terminski plan. Takoj je treba pričeti z aktivnostmi za umestitev trase v prostor. Zaradi dolgotrajne izvedbe izgradnje tretje razvojne osi naj se nemudoma prične obnova dotrajanih državnih cest.
Župan Mestne občine Velenje je na koncu predlagal, da bi se na tovrstnih delovnih srečanjih v takšni sestavi dobivali vsake tri mesece. Povzel je, da so tokrat spet enotno potrdili, da so aktivnosti za čimprejšnjo izgradnjo tretje razvojne osi nujno potrebne in da za najsprejemljivejšo varianto predlagajo najbolj zahodno traso na Šentrupert. Ta bo omogočila prometno povezavo in nadaljnji gospodarski razvoj tudi Zgornji Savinjski dolini.
Marija Lebar
f • \ Delovnega srečanja so se udeležili tudi generalni direktor Družbe
za razvoj infrastrukture Jurij Kač, poslanki državnega zbora Marija Antonija Kovačič in Nada Brinovšek, poslanka in podpredsednica državnega zbora Andreja Katič, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za politike in zakonodajo Alenka Avberšek, predsednica Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer in Aljaž Ver-hovnik iz Mladinske iniciative za tretjo razvojno os. V_,
6 Savinjske novice št. 47, 21. november 2014

Organizacije, Gospodarstvo, Iz občin
NA LJUBNEM OB SAVINJI OBELEŽILI SVETOVNI DAN DIABETESA
Tudi v naši dolini je sladkorna bolezen zelo prisotna
14. november je svetovni dan diabetesa in je namenjen usmerjanju pozornosti javnosti na problematiko sladkorne bolezni. Člani Društva diabetikov Zgornje Savinjske doline so ga obeležili minulo soboto na Ljubnem ob Savinji s proslavo.
SKUPNOST OBČIN SLOVENIJE
Župani na usposabljanju o pripravi proračuna
V Ljubljani je v četrtek, 6. novembra, potekalo strokovno usposabljanje, ki ga je za župane, direktorje občinskih uprav in osebe, odgovorne za pripravo občinskih proračunov, pripravila Skupnost občin Slovenije. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki nekaterih zgornjesavinj-skih občin.
Skupnost občin je dogodek pripravila v sodelovanju z Inštitutom za javno finančno pravo. Udeleženci so med drugim zvedeli, na kaj morajo biti pozorni pri pripravi proračuna, kako mora biti urejen občinski odlok o proračunu, kako v občinske proračune in finančne načrte vključiti cilje in kazalnike ter katere so najpogostejše napake, ki jih pri pregledih na občinah ugotavljajo Računsko sodišče RS in notranje revizije. Po končanem predavanju so udeleženci lahko o temi predavateljem postavili vprašanja, s katerimi se srečujejo pri pripravi proračuna za leto 2015.
Marija Lebar
O pomenu dneva in prizadevanjih za omilitev bolezni je spregovoril predsednik društva Anton Venek. V kulturnem programu, ki ga je vodila Zvonka Kladnik, so sodelovali učenci ljubenske osnovne šole, rečiški osnovnošolci pa so predstavili tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni. Pozdravne besede je v imenu občine gostiteljice namenila Ana Kladnik.
Venek je izpostavil, da je sladkorna bolezen po podatkih svetovne zdravstvene organizacije ena največjih svetovnih epidemij, ki je že in še bo prizadela veliko število ljudi. »Tudi v naši dolini je bolezen zelo prisotna, a s točnimi podatki ne razpolagamo. Zavedamo se, da je naše orožje v borbi s sladkorno boleznijo znanje. Zato se trudimo osveščati ljudi o pravilni prehrani, pravilni izbiri živil in pogostosti dnevnih obrokov ter redni telesni vadbi,« je med drugim povedal, obenem pa poudaril, da so jim pri tem v veliko pomoč predavanja zdravnikov, medicinskih se-
ster in drugih zdravstvenih organizacij. Zelo pomembna je samokontrola, ki jo bolniki izvajajo doma, ter meritve sladkorja v krvi, holesterola in krvnega tlaka v prostorih društva.
Po Venekovem mnenju je pomembna dejavnost zveze diabetikov tudi tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni. Letos so se ga iz naše doline udeležili nazarski, ljubenski in rečiški osnovnošolci. Cilj društva pa je, tako Venek, da bi se omenjenega tekmovanja udeleževale vse osnovne šole naše doline, kajti zaskrbljujoč je porast sladkorne bolezni pri otrocih in mladih.
Svečanost so v društvu izkoristili za podelitev bronastih, srebrnih in zlatih priznanj zveze za prizadevno delo v društvu. Diabetični ambulanti To-polšica pa so izročili priznanje za sodelovanje. Ob zaključku srečanja so se udeleženci sprehodili po Ljubnem, si ogledali Fašunovo hišo in Flosarski muzej ter druženje zaključili s kosilom.
Marija Šukalo fcf/r.if-nfri.n.a i -i ! s , !■!■ v-.
Ob dnevu sladkorne bolezni so v društvu podelili priznanja in zahvale za prizadevno delo.
(Foto: Marija Šukalo)
TRGOVINA LJUBENKA
Dobro založena trgovina ponovno vabi kupce
Na Ljubnem ob Savinji je v zgornjem nadstropju blagovnice na trgu ponovno zaživela trgovina. Prostore je namreč od Zgor-njesavinjske kmetijske zadruge Mozirje v najem vzela nekdanja poslovodja Olga Mavrič, novo trgovino pa poimenovala kar Lju-benka.
V njej strankam nudijo obilo raznovrstnega blaga, obljubljajo, da bodo sčasoma imeli še večjo ponudbo. Tekstilnim izdelkom, obutvi, posteljnini in odejam ter vzglavnikom so v ponudbi dodali še veliko izbiro jogijev, belo tehniko, pohištvo, delovna oblačila, volno in modne dodatke. V trgovini
Ponudba blaga v trgovini se bo sčasoma še povečevala. (Foto: Štefka Sem)
imajo tudi osnovno zalogo šolskih vitelji, večino blaga pa ima na kon-potrebščin. Mavričeva je poveda- signaciji, saj je zaloga v takšni trla, da se dogovarja še z več doba- govini prevelik zalogaj za zaseb-
nika. Blago, kot je pohištvo in bela tehnika, ki ga nimajo na zalogi, lahko stranki naročijo in dobavijo v nekaj dneh.
Odločitev za najem prostorov in lastno podjetniško pot po eni strani ni bila lahka, po drugi pa si je še naprej želela delati z ljudmi, ki jih je v dolgih letih dela spoznala in se z njimi tudi spoprijateljila. Poleg nje v prodajalni dela še njena bivša in sedanja sodelavka Maja Prislan. Želja Mavričeve je, da bi se s svojo ponudbo izdelkov v trgovini oglasili Zgornjesavinjčani, saj meni, da je lokalna ponudba raznih izdelkov velika.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 47, 21. november 2014 7
Organizacije, Iz upravne enote, Iz občin
Z DRUŠTVOM HOSPIC O MINLJIVOSTI
Ni poklica, ki bi pripravljal na smrt
V	četrtek, 13. novembra, se je v Osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu odvil pogovor o minljivosti. Organizirali so ga člani velenjskega območnega odbora Slovenskega društva Hospic. Pogovor je vodila Marina Videmšek, poslušalce je pozdravila tudi predsednica odbora Tatjana Šuha.
BESEDE LAJŠAJO TRAVMATIČNE IZKUŠNJE
V	pogovoru so sodelovali trije Zgornjesavinjčani, ki so se ali se še s smrtjo pogosto srečujejo pri delu. Sogovorniki Videmškove so bili upokojeni zdravnik Anton Žunter, vodja enote za tehnično reševanje pri Prostovoljnem gasilskem društvu Nazarje Boštjan Cigale in poklicni gasilec Marko Fedran. Gostje so spregovorili o svojem prvem srečanju s smrtjo in o soočenju z njo pri delu. S tem so se spoprijemali vsak na svoj način, univerzalnega recepta za to ni. Najbolj uspešen za reševanje stresa po travmatičnih dogodkih je po njihovih besedah pogovor.
POMEMBEN PRAVILEN ODNOS DO MRTVIH IN SVOJCEV
Kot najtežje trenutke so opisali razne nesreče, smrt prijateljev in majhnih otrok med reševanjem ali po njem. Žunter, ki se je sam hudo ponesrečil, je po tem dogodku na smrt pričel gledati drugače. Ni se je več bal, ni je sovražil kot prej, postala sta prijatelja. Fedran je kot poklicni gasilec pričakoval, da bo ga-
sil požare, a je bil od vsega začetka udeležen v številnih reševanjih in se je tudi tega dela službe nekako privadil. Cigale pa je izpostavil, da se ob vsaki intervenciji v enoti najbolj bojijo, da bi morali reševati koga od znancev, prijateljev. Seveda brez dobrega sodelovanja med zdravnikom, reševalci in tehnično enoto ne gre in po Cigaletovih besedah se odlično dopolnjujejo.
Udeleženci pogovora so dodali še, kako pomemben je spoštljiv odnos do mrtvih. Še posebej so težki pogovori s svojci, kjer včasih več kot vse besede pomaga topel stisk roke ali objem. In kot je dejal Žunter: »Vsi smo v vrsti za odhod, razum ne daje odgovora, kam gremo po smrti, tukaj je vera radodar-nejša.«
Štefka Sem
Z Marino Videmšek so se o minljivosti pogovarjali (z leve) Anton Zunter, Marko Fedran in Boštjan Cigale.
(Foto: Štefka Sem)
SPORAZUM O NEODPLAČNI UPORABI POSLOVNIH PROSTOROV
Uspešen dogovor med Občino Nazarje in Upravno
enoto Mozirje
V četrtek, 13. novembra, sta na-čelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale in župan občine Nazarje Matej Pečovnik podpisala Sporazum o neodplačni uporabi poslovnih prostorov. Tako bo upravna enota lahko brezplačno uporabljala sobo za sklepanje zakonskih zvez v gradu Vrbovec.
Ob tej priložnosti je Cigaletova pojasnila, da mora od lanskega avgusta dalje uradne prostore in sredstva za izpolnjevanje standardov urejenosti teh prostorov zago-
tavljati upravna enota. Pred tem je stroške plačevalo pristojno ministr-sivo. Na območju mozirske upravne enote so štiri uradni prostori za sklepanje zakonskih zvez: poročna dvorana Nazarje ter sejne sobe občin Mozirje, Ljubno in Luče. Stroške za uporabo pristojno ministrstvo plačuje le Občini Nazarje, ostale občine svoje prostore nudijo v uporabo brezplačno.
Milena Cigale: »S koncem leta 2014 sporazumno preneha najemno razmerje za uporabo poroč-
Zakonska zveza se sklene pred načelnikom upravne enote ali od njega pooblaščene osebe ter ob navzočnosti matičarja. Zakonska zveza, ki se sklene v uradnem prostoru, je brez stroškov, za sklenitev zakonske zveze izven uradnega prostora pa bodoča zakonca krijeta stroške v višini 170 evrov, ne glede na to, kje se obred opravi, razen v primeru, ko eden ali oba zaročenca zaradi bolezni ali invalidnosti ne moreta v uradni prostor in se obred opravi na primer na domu ali v bolnišnici. V tem primeru ni plačila stroškov.
Načelnica Milena Cigale in župan Matej Pečovnik sta slovesno podpisala sporazum o brezplačni uporabi sobe za sklepanje zakonskih zvez v gradu Vrbovec. (Foto: Marija Lebar)
ne dvorane v gradu Vrbovec in bali smo se, da bomo ostali brez edine prave poročne dvorane. Upravna enota sama namreč nima dovolj sredstev za plačilo vseh obveznosti, zato sem se z županom ob-
čine Nazarje uspešno dogovorila, da od 1. januarja 2015 občina nudi v brezplačno uporabo prostore poročne dvorane v gradu Vrbovec. Veseli smo odločitve župana Mateja Pečovnika, ki ima posluh za na-
8 Savinjske novice št. 47, 21. november 2014
Iz upravne enote, Gospodarstvo
še težave, predvsem pa ima interes, da se poroke še naprej opravljajo v Nazarjah. Na to gleda iz širšega zornega kota, saj se v Nazarjah poročajo pari iz cele Slovenije in tujine, ki ponesejo glas o naši dolini tudi preko meja.«
Naša dolina je tudi zelo privlačna za sklenitev zakonske zveze zunaj uradnega prostora. O možnosti take poroke z odločbo odloči načelnik upravne enote. Pri nas so najpogostejše takšne lokacije: Mozirski gaj, Veniše, Logarska dolina in v zadnjem času tudi Golte. Oprema za uradno dejanje sklepanja zakonske zveze mora biti v tem primeru v izvedbi, ki je lokaciji primerna.
Marija Lebar
KRAJ	leto 2014	leto 2013	leto 2012	leto 2011	leto 2010
Mozirje	12	12	5	3	6
Nazarje	36	32	49	44	34
Ljubno	/	4	6	3	6
Luče	3	1	1	2	1
Veniše	22	15	12	12	5
Mozirski gaj	6	10	10	10	8
Logarska dolina	9	11	11	6	5
Golte	2	1	/	/	/
ostalo	6	3	/	1	/
SKUPAJ	96	89	94	81	65
Statistika porok
SREČANJE PODJETNIKOV V VELENJU
Za mala podjetja so izobraževanja še posebej
dobrodošla
V organizaciji Sekcije računovodskih delavcev v okviru Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice se je v četrtek, 13. novembra, odvil posvet, namenjen podjetnikom. Udeleženci so se seznanili z aktualnimi vsebinami s področja inšpekcijskih pregledov, pravnih predpisov in o pomenu zdravja na delovnem mestu. Uvodoma sta udeležence pozdravila direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik in predsednica računovodske sekcije Petra Pleterski.
KAKO RAVNATI OB OBISKU DELOVNEGA INŠPEKTORJA
Slednja je izrazila zadovoljstvo nad številčno udeležbo ter dejala, da je dogodek namenjen predvsem predstavnikom majhnih gospodar-
Petra Pleterski: »Veseli nas, da smo v tem letu navezali stike z Društvom računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline. Na srečanju v začetku decembra bomo podpisali sporazum o sodelovanju. To bo še posebej intenzivno na področju različnih izobraževanj, usposabljanj in delovnih srečanj. To je pomembno zaradi nenehnih sprememb predpisov in zakonodaje.« (Foto: ML)
skih družb in samostojnim podjetnikom. Vodstva takih družb so se prisiljena posvečati zlasti osnovni dejavnosti in obstanku na trgu, zato je smiselno, da za specialna znanja poiščejo storitve računovodskih servisov. Pomembno je, da je servis svojemu klientu usposobljen dajati ustrezne in zlasti verodostojne podatke in informacije tudi širše, ne samo z računovodske plati.
Podjetniki se pogosto srečujejo z različnimi inšpekcijami. Kako ravnati v takem primeru in kakšno dokumentacijo morajo predložiti, ko jih obišče delovni inšpektor, je udeležencem predstavil inšpektor za delo Igor Ipavic. Iz prakse je izpostavil najpogostejše napake in pomanjkljivosti.
O pomembnosti skrbi za zdravje na delovnem mestu in odgovornosti delodajalca na tem področju je spregovorila Eva Žontar iz Gospodarske zbornice Slovenije.
Svetovalka pravne službe pri Gospodarski zbornici Slovenije Katja Čeh Kragolnik je pred-
stavila novosti zakona o gospodarskih družbah in odgovornostih lastnikov ter poslovodstva za poslovanje gospodarskih subjektov. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili temi z naslovom Kako do varne finančne prihodnosti, o čemer sta predavali premoženjski svetovalki Edita Kos Martinšek in Alenka Ajnik.
KMALU UREDBA O UPORABI E-RAČUNOV
Z novim letom stopi v veljavo uredba o uporabi e-računov. Kako hitro, preprosto in poceni do teh, je govoril mag. Branko Godec iz Pošte Slovenije, ki je predstavil tudi e-hrambo digitalnih dokumentov v certificiranem eArhivu.
Udeleženci so imeli po vsaki končani temi možnost postaviti vprašanja predavateljem. Po zaključku srečanja je sledilo neformalno druženje, v katerem so prisotni izrazili zadovoljstvo in potrebo po tovrstnih dogodkih, ki naj jih zbornica organizira še naprej.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 47, 21. november 2014 9
Gospodarstvo
GOSTIŠČE PRODNIK
Ko se srečata zgornjesavinjska in istrska kulinarika
V soboto pred martinovim je bilo gostišče Prodnik polno do zadnjega sedeža. Lastnika Edi in Fanika Jurjevec sta v goste povabila KUD Ra-kalj iz jugovzhodne Istre. Ob bogatem kulturnem programu seveda ni manjkala izbrana kulinari-ka istrskega polotoka.
Že nekaj časa je pri organizatorju zorela ideja o istrskem večeru. Navezali so stike z istrskimi ribiči in s folklorno skupino Rakalj, ki prihaja z območja med Pulo in Labinom. Čeprav se s kulturno dejavnostjo ukvarjajo že vrsto let, je bilo društvo ustanovljeno leta 2011 z namenom ohranjati tradicijo, predvsem glasbo in ples s tega območja. Poskrbeli so za dobro vzdušje, ponudili istrske domače aperitive in sladice ter se predstavili v vsakdanjih in svečanih oblekah z istrskimi plesi ter s plesi iz drugih delov Hrvaške. Ples so spremljali tipični inštrumenti in značilna pesem.
KUD Rakalj je poskrbel za dobro razpoloženje, za kulinarično razvajanje pa so poskrbeli izurjeni kuharji gostišča Prodnik. Pripravili so izbran meni morskih specialitet z ekološko zelenjavo, ki jo pridelujejo sami za potrebe restavracije. Edi Jurjevec poudarja, da prisegajo na
dobro in domače, kar pomeni, da so osnova za njihove jedi skrbno izbrane ter lokalno pridelane sestavine. Med morskimi specialitetami so najbolj izstopale negojene orade, težke tudi po šest
kilogramov. V gostišču so se z ribami in drugimi morskimi specialitetami dobro založili, zato bodo tudi nadaljnji gosti dobro postreženi.
Barbara Rozoničnik
V gostišču Prodnik je Ob zvokih istrske glasbe dišalo po morju. (Foto: Barbara Rozoničnik)
ČOKOLADNI TEAMBUILDING Z ALJAŽEM GAVEZOM
Nasveti iz prve roke s strani mladega in uspešnega
podjetnika
V soboto, 8. novembra, so se na Ljubnem ob Savinji zbrali udeleženci delavnice projekta Mladi veter, ki so prisluhnili mlademu poslovnežu Andražu Gavezu. Ta je lastnik največje spletne čokoladne trgovine pri nas, ukvarja se tudi s spletnim trženjem. Spregovoril je o ideji za nastanek spletne trgovine, kjer si lahko kupci naročijo različne čokolade ter o pasteh in slasteh podjetništva.
Gavez je poudaril, da je potrebno v delu uživati, potem se ideje porodijo kar same od sebe. Vsak izdelek mora imeti svojo zgodbo, kar je zelo pomembno za uspeh na trgu. Dal je številne nasvete in odgovore na konkretna vprašanja in s tem dokazal, da mu podjetniških idej in znanja ne manjka.
Potem ko so si udeleženci delavnice ogledali posnetke, kako se izdeluje čokolada, so imeli priložnost to tudi poskusiti, pa ne le eno vrsto, ampak kakšnih 15. Od kakavovih zrn do svetle in temne čokolade, čokolado z izabelo in jurko, čilijem, belo čokolado s plavico, do Prešernovih fig oblitih s čokolado.
Tudi pri degustaciji vprašanj ni manjkalo, saj je udeležence zanimala razlika in izdelava posameznih vrst čokolad. Sladko srečanje se je končalo z velikim zadovoljstvom prisotnih,
saj so se veliko naučili in naužili.
Projekt Mladi veter skupaj izvajajo Klub zgor-njesavinjskih študentov, Center Rinka, Občina Solčava in zavod Zlata leta. Namenjen je druže-
nju s podjetniki, iskanju priložnosti za zaposlitev ali svojih talentov, širjenju poznanstev in pridobivanju novih znanj.
Štefka Sem
Pokušina čokolade s čilijem, plavico, izabelo ..., vse to je bil praznik za brbončice. Glavni krivec za to je bil mladi podjetnik Andraž Gavez (levo). (Foto: Štefka Sem)
10 Savinjske novice št. 47, 21. november 2014
Organizacije, Kultura
RAZSTAVA LESENIH IZDELKOV V MOZIRSKI GALERIJI
Unikatni izdelki, na katere so lahko
V ponedeljek, 3. novembra, so v mozirski galeriji odprli razstavo lesenih izdelkov, ki so nastali v sodelovanju dijakov lesarske smeri Šolskega centra Slovenj Gradec in študentov ljubljanske fakultete za arhitekturo, ter razstavo izdelkov narejenih v projektu Od drevesa do zibelke, ki ga je na območju Zgornje Savinjske doline izvajala Ljudska univerza Velenje. Razstavo je odprl nekdanji ravnatelj Šolskega centra Slovenj Gradec, sedanji poslanec državnega zbora Ivan Škodnik.
Obiskovalce je pozdravil namestnik direktorice Osrednje Knjižnice Mozirje Roman Mežnar. Spregovorili so tudi ravnatelj šolskega centra Bernard Kresnik in profesorica Milena Škodnik ter direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Ranzinger. Kulturni program so pripravili dijaki šolskega centra.
vsi ponosni
V projektu od drevesa do zibelke so nastali različni uporabni izdelki. (Foto: Štefka Sem)
Koordinatorja projekta na slovenjegraški šoli Milena in Ivo Škodnik sta ponosna na trud dijakov in njihove unikatne izdelke.
(Foto: Štefka Sem) Ivan Škodnik je poudaril, da premalo cenimo les in, da upa, da se bo to spremenilo. Les je namreč material, ki zdrži stoletja, v Sloveniji pa ga imamo v izobilju. Kot poslanec bo poskušal narediti kar največ za oživitev lesne industrije.
Največ pogledov so privabili leseni izdelki, pri katerih se je pokazala kreativnost in ino-vativnost izdelovalcev in načrtovalcev. Dijaki so razstavljene izdelke naredili za maturite-tno nalogo. Največ je bilo stolov, miz, ležalnikov. Zanje so se po besedah Škodnikove s pomočjo načrtov bodočih arhitektov izredno potrudili. Delali so tudi ob sobotah, če je bilo potrebno. Les za izdelke je šoli podarila Paherni-kova ustanova.
Koordinatorja projekta na slovenjegraški šoli Ivo in Milena Škodnik sta poudarila, da je sodelovanje dijakov mizarstva in študentov arhitekture dalo neverjetne rezultate, izdelke, v katere so oboji vložili veliko truda, nastali pa so unikatni izdelki, na katere so lahko vsi ponosni. Da je projekt za šolo zelo pomemben in ga bodo tudi v bodoče izvajali, je potrdil ravnatelj Kresnik.
Prav tako so imeli kaj pokazati sodelujoči v projektu Od drevesa do zibelke. Tega bi lahko poimenovali tudi od zibelke do groba, saj so bile med razstavljenimi izdelki lesena zibelka, lesena žara in predmeti iz vsakdanjega življenja. V projektu so se udeleženci s pomočjo strokovnjakov izobraževali na področju predelave lesa v kakovostne izdelke, s poudarkom na prodaji. Sodelujoče v projektu je pohvalila Kropušek Ranzingerjeva in jim obljubila, da bo poskusila vsaj enemu izdelku poiskati tržišče v tujini.
Štefka Sem
SLOMŠKOVA DVORANA MOZIRJE
Sto svetnikov in svetnic v sonetih dr. Leona Oblaka
Na prvi četrtek v novembru se je v Slomškovi dvorani v Mozirju zbralo lepo število obiskovalcev. Prišli so prisluhnit dr. Leonu Oblaku, ki je predstavil svojo pesniška zbirko Sto svetnikov in svetnic v sonetih.
Precej zahtevnega projekta se je avtor lotil zaradi splošnega razočaranja nad razmerami v državi, hkrati pa je za zgled želel postaviti svetnike in njihova dela ter jim tako postavi skromen spomenik. Od priprave na prvi sonet do izdaje zbirke so pretekla tri leta in trije meseci. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče lani pred praznikom vseh svetih v nakladi 800 izvodov, do danes pa je doživela že ponatis. Avtorica spremne besede je Berta Golob.
Soneti so sestavljeni iz dveh delov. V prvem, dveh štirivrstičnih kiticah, so opisane lastnosti in dejanja posameznih svetih osebnosti, v drugem delu soneta, dveh trivrstičnih kiticah, pa te lastnosti avtor prezrcalil v današnje življenje.
Avtor pravi, da ni sonete napisal, da bi jih lju-
dje prebrali, ampak bi jih znova in znova brali ter se svetnikom in svetnicam priporočali. Hudomušno je dodal navodila za uporabo: za otroke en sonet na dan, za odrase dva.
Dr. Oblak je sicer profesor na ljubljanski univerzi in širši javnosti poznan kot pisec besedil in glasbe popevk, tako duhovno-ritmičnih (za Ritem Duha) kot drugih (za Slovensko popevko, Emo, Festival narečnih popevk ...), za kar je prejel številne nagrade. Njegov pesniški prvenec, sonetni venec Pasijon Mengore (2010), je bil razprodan, prav tako tudi ponatis. Pesniška zbirka Sto svetnikov in svetnic v sonetih je doslej njegovo najobširnejše literarno delo.
Barbara Rozoničnik
Dr. Leon Oblak je ob branju sonetov iz zbirke slikovito opisoval nekaj povsem konkretnih izkušenj ob priporočanju svetnikom.
(Foto: Barbara Rozoničnik)
I
Savinjske novice št. 47, 21. november 2014 11
Organizacije, Kultura
SPOMINSKA SLOVESNOST NA VZLETIŠČU POBREZJE
Govorci spregovorili o treh jubilejih
Ob vzletišču Pobrežje na Zgornjem Pobrežju so člani Društva letalcev Zgornje Savinjske doline 6. novembra proslavili 70-letnico prisilnega pristanka RAF-ovega štiri-motornega halifaxa. Zavezniško letalo je na tedanjem pobreškem letališču pristalo med vojno vihro 6. novembra 1944. Bombnik je pristal zaradi okvare, posadka sedmih letalcev pa se je nepoškodovana in s pomočjo domačinov vrnila v oporišče v južno Italijo.
Na proslavi je po uvodni predstavitvi Janka Žuntarja zbrane pozdravila Anka Sivec, predsednica re-
čiške krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje, ki je bila tudi soorganizator-ka slavnostnega dogajanja. Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Je-raj je dejal, da je treba spoštovati ter dostojno proslavljati ta edinstveni in zgodovinski dogodek na Zgornjem Pobrežju.
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje Jože Rakun je kot slavnostni govornik orisal tedanje vojaško-politične razmere in poudaril, da dogodek sodi v okvir ohranjanja spomina na reševanje zavezniških letalcev in pobe-
Predsednik Društva letalcev Zgornje Savinjske doline Sašo Kronovšek je predstavil jubileje društva. (Foto: Marija Šukalo)
glih vojakov iz nemških ujetniških taborišč.
Ob zaključku je spregovoril tudi predsednik Društva letalcev Zgornje Savinjske doline Sašo Kronov-šek. Med drugim je izpostavil pomen drugih dveh jubilejev, ki ju slavi pobreško vzletišče. V teh dneh namreč minevata dve desetletji, kar so se začela prizadevanja za postavitev vzletišča, ter desetletje,
od kar je dograjena steza.
Za vse to imajo po mnenju Kro-novška veliko zaslug številni posamezniki, med katerimi je izpostavil Marjana Jandroka. Pred dvema letoma so v društvu pridobili prvo letalo in začeli izobraževati svoje člane. V društvu že ima licenco ULN pet pilotov, pet pa se jih pripravlja na opravljanje izpita.
Marija Šukalo
Predsednica rečiške krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje Anka Sivec je kot soorganizatorka pozdravila udeležence srečanja. (Foto: Marija Šukalo)
12 Savinjske novice št. 47, 21. november 2014
Zgodovina in narodopisje
Koledništvo (2)
Soli jim damo, noj prepoznamo, svet'ga Alojzija da posnemamo, naj bi nabrali boljše zaklade,
ki jih popeljejo v sveto nebo.
*
Kaj pa fantičem, noj dekličem, hočemo jim dan's za to pisanko dat'? Jezus presvetli, daj jim na sveti
čisto življenje, brez vseh tegob.
*
Zakonski ljudi, pisanke tudi hočejo dan's iz naših rok,
mi jim želimo in priporočimo
Bogu dolg lepo v ljubezni živet.
*
K'teri so te stari, bodite veseli, vam pa želim izvoljen čas, saj dolgo ne boste v zemlji trohneli,
kmalu bo prišel Jezus po vas.
*
Pojdimo k oltarju stari in mladi, tja, kjer zaličje zmage stoji, s prstom pa kaže pot na višave, kamor nas on popeljati želi.
Vojni čas 1914-1918 (1)
Piše: Aleksander Videčnik
Na tepežni dan so otroci s šibami letali po vasi in peli koledo: Rešite se, rešite se, dan's je vaš dan. Dajte, le dajte, če ste kristjan, košček potice, pa krajcarja dva, da Oče nebeški svoj žegen vam da.
V	okolici Ljubnega so na praznik Treh kraljev peli:
Glejte Trije kralji v lepi zlati halji, na kamelah jezdijo.
*
Prineso darila, dišečega kadila, mire, čistega zlata.
*
Tiho pristopimo, srčno počastimo ljubega Zveličarja.
V	Lučah so za Tri kralje dan pred praznikom peli:
Iz jutrove dežele je prišla izza gore
'na nova zvezda, prav lepo sveti se.
*
Mi, Sveti trije kralji, podamo se na pot,
gremo z veseljem to detece iskat.
*
Po mest' Jeruzalem povprašamo skrbno,
po tem detetu, ki je bilo rojeno.
*
Herodež se prestraši in pravi nam tako: »Pojdite in iščite to detece mlado. Ko ga boste našli, pridite nazaj in popeljite me taj.«
V	Lučah je Tone Mlačnik rad zapel tole koled-niško pesem, namenjeno velikonočni koledi.
Pirhi
Danes po navadi damo si radi -pisanko eden drugemu da. Kar bi nabrali, to bi podali
danes mi na svet' oltar.
*
Malim, ki spijo, v zibki ležijo, najprej za praznik iz srca želim, naj bi bedeli, z nami veseli,
al' bi jim h'teli v brambo jih vzet'.
*
Avstro-Ogrska monarhija je pričakala prvo svetovno vojno kot velika in gospodarsko močna država. K temu je pripomogla tudi aneksija Bosne, kjer je bilo bogastvo v širnih gozdovih, ki v času turške nadvlade v deželi niso bili pretirano izkoriščani. Zanimivo, prav v Travnik je Avstrija vpoklicala številne Zgornjesavinjčane, ki so bili vešči urediti naprave za eksploatacijo lesa, sem štejejo riže, vlake in spravilo posekanega lesa. Ob tem naj omenimo, da je oblast v Travniku organizirala posebno vojaško komando za gozdarstvo.
Habsburžani, ki so vladali monarhiji, so kot dinastija poznani že od leta 1237, ko je postal cesar Rimsko-nemškega cesarstva Rudolf I. Tako so Habsburžani vladali kar 700 let. O tej vladarski družini nazorno in strokovno piše knjiga Habsburžani, izdana leta 1992 na Dunaju. V njej sta zgodovinarja Walter Pohl in Karl Vocelka opisala zgodovino vladarske družine Habsburg in čas vladavine Franca Jožefa I. V knjigi sta opisana obdobja 1848-1875 kot med državo in
ljudstvom in 1875-1916 kot ječo narodov. Nas seveda zanima čas Franca Jožefa I., kajti tedaj se je pričela prva svetovna vojna. Nekateri zgodovinarji menijo, da ostareli avstrijski cesar ni bil navdušen nad prihajajočimi vojnimi dogajanji.
HUDI ŽIVLJENJSKI UDARCI
Cesar Franc Jožef I. je imel hude življenjske izkušnje. Cesarica Elizabeta je bila zaradi nesporazumov s taščo nenehno na potovanjih, zelo se je oddaljila dvornemu življenju. Leta 1895 jo je italijanski atentator ubil. Prestolonaslednik Rudolf, sin Franca Jožefa I. in Elizabete, se je v Mai-erlingu (dvorni grad) ustrelil. Rudolfa so vojaško vzgojili, da bi bil kos nalogam velike avstrijske armade. Cesarstvo je dobilo prestolonaslednika Ferdinanda, njega so v Sarajevu ubili. Vsi ti dogodki so na starega cesarja negativno vplivali. Ob nekem dvornem posvetu je zato dejal: »Meni ni ničesar prizanešeno.«
Nadaljujemo prihodnjič.
Iščemo stare fotografije
Slavnostni sprevod skozi Mozirje leta 1978 ob otvoritvi Savinjskega gaja. Na fotografiji elkrojčani iz Nazarij. (Fotodokumentacija AV)
Savinjske novice št. 47, 21. november 2014 13
Kultura, Nasveti
ANSAMBEL ČAR
Pripravili novo skladbo in posneli videospot
Člani ansambla Čar med snemanjem videospota pri Igli (Foto: Marija Lebar)
Sejanje in simbolika božičnega
žita
V začetku novembra so člani ansambla Čar na več lokacijah v Zgornji Savinjski dolini snemali nov videospot. Snemanje je med drugim potekalo v Hiši Raduha v Lučah in ob Savinji pri Igli.
Na video posnetku so predstavili svojo novo skladbo z naslovom Zate le, za katero je besedilo in glasbo napisala Klementina Belaj, vodja ansambla. Aranžma je delo Roberta Zupana, posneli pa so jo, kot vse skladbe doslej, v studiu in z založbo Zlati zvoki.
Videospot, ki je dolg približno tri minute, je v teh dneh že gotov in ga je moč videti na različnih družbenih omrežjih in na spletni strani ansambla. Odločili so se namreč, da bodo do svoje publike dostopali prav preko teh omrežij in se ne bodo več toliko pojavljali na različnih festivalih. Ob tem je Klementina Belaj povedala: »Cilj nam je tudi, da čim več glasbe ustvarjamo sami in občinstvu pokažemo lastne ideje in svoje delo.«
Video bodo ponudili različnim TV postajam. Upajo, da bodo z njim naleteli na pozitiven odziv.
Marija Lebar
DARINKA PRESEČNIK,
svetovalka za hortikulturo
Setev božičnega žita je v srednji Evropi znana že več tisočletij. Danes ga ljudje sejejo večinoma le iz navade. Nekateri pa še vedno verujejo, da bo s setvijo mladega žita pred božičem letina prihodnje leto obilnejša, če zrno hitro in lepo vzkali.
Bujno kaljeno žito v Idriji pomeni dolgo življenje. Na Krasu pa opazujejo zemljo posajenega žita, in če je na bilki rosna kaplja, pomeni žalost, če je bilka mlade pšenice suha, je to dobro znamenje. Če se pri kalitvi skupaj s klico pokaže tudi semenska lupina, prihaja v hišo veselje, mogoče celo poroka.
Božično žito sejemo 13. decembra, ko goduje Sv. Lucija. Njej so ljudje pripisovali posebno moč, saj naj bi bila po legendi prinašalka luči. Po julijskemu koledarju je 13. december najdaljša noč in tudi ime Lucija izhaja iz latinske besede lux, ki pomeni luč. Zimskemu soncu naj bi povrnila moč, da bi ponovno ogrelo zmrznjeno zemljo, iz katere bi vzklili novi plodovi. Odtod tudi ime Lucijino žito.
Žitno seme posejemo na ta dan in do božiča bodo bilke lepo zelene. V njih lahko vidimo mar-
sikaj: od simbola pomladi in življenja, ki se začne vračati v rastlinje in očem prijetnega okrasja. Sejejo ga tudi na god sv. Barbare, 4. decembra, in na Marijin praznik, 8. decembra. Žito simbolizira upanje, svetlobo, po dolgi noči dan.
Žito sejemo v plitve okrasne posode ali v podstavke za cvetlične lončke in ga pokrijemo z zelo tanko plastjo zemlje. Ne smemo ga posejati pregloboko v zemljo. Sejemo ga na gosto. Paziti moramo, da se nam posevek ne izsuši. Če je vode preveč, nam lahko začne plesneti. Torej mora biti vlažno, vendar ne preveč. Najbolje je, če posevek pršimo in ne zalivamo. Žito lahko poseje-
mo tudi na vlažen mah ali vato. Posevek postavimo na svetlo in ne prevroče mesto.
Klije 10 do 14 dni, tako da bo za božič ravno najlepše. Mlado žito postavimo k jaslicam, na mizo ali na okno. Na sredino zasajenega božičnega žita lahko postavimo svečko. Žito pustimo rasti do Svetih treh kraljev, najpogosteje pa do svečnice. Po novem letu lahko pšenico postavimo ven in pozobali jo bodo ptički.
Božično žito imenujemo tudi Adonisovi vrtički. So ostanek prastarih šeg, ki izvirajo tisočletja nazaj do semitskih kultur. To ime izhaja iz mita, v katerem Adonis pol leta (zimo) preživi pod zemljo, drugo polovico na zemlji, kamor se vrne spomladi. Je prinašalec rodovitnosti, ki jo v času, ko je zemlja ujeta v mraz in led, želimo priklicati. Na Slovenskem srečujemo »božično žito« na Gorenjskem, »kaljeno žito« na Štajerskem, »pšeničko« na Dolenjskem ter »večno življenje« v Beli krajini.
14 Savinjske novice št. 47, 21. november 2014
Kultura
S PESMIJO V JESEN
Pevcem so se pridružili plesalci in muzikanti
Radmirsko kulturno društvo je 8. novembra pripravilo glasbeni popoldan, ki so ga poimenovali S pesmijo v jesen. Pevci, glasbeniki in plesalci so obiskovalce prireditve v kulturnem domu zabavali s prijetnim programom, z zabavnimi vložki pa sta se jim je pridružila Jasmina Ju-rič in povezovalka programa Ksenija Nerat.
V Radmirju domujeta dva pevska zbora, ki sta se predstavila na prireditvi. Ženski pevski zbor Jutro skupaj prepeva že nekaj let, svoj repertoar pa pridno širijo iz leta v leto. Zbor deluje pod tak-
tirko Rosane Štiglic.
Tudi nekoliko mlajši moški pevski zbor Zarja se rad udeležuje raznih prireditev, njihova pevo-vodja pa je Bernarda Štiglic. Pevsko družbo so jim letos delali lučki upokojenci, ki so izvedli nekaj narodnih in dalmatinskih pesmi.
Pevski prireditvi so dodali čar plesalci Folklorne skupine Kulturnega društva Bočna s spletom plesov imenovanim Bočke zbadljivke. Obiskovalci prireditve so lahko uživali tudi v družbi prekaljenih glasbenikov in mladih moči. Za to
V priložnostnem triu je meh harmonike raztegnila prejemnica srebrnega priznanja na državnem tekmovanju harmonikaric Mateja Krumpačnik. (Foto: Štefka Sem) priložnost so se v ansambel združili prejemnica srebrnega priznanja na letošnjem državnem tekmovanju harmonikaric Mateja Krumpačnik, njen mentor Zvonko Krumpačnik in kitarist Toni Drobež. Uradnemu delu je sledilo dolgo in prijetno druženje, kjer pevcev in pesmi za prepevanje ni zmanjkalo.
Štefka Sem
Moški pevski zbor Zarja vodi Bernarda Štiglic. (Foto: Štefka Sem)
FESTIVAL OMLADINA SUBOTICA
Up N'downsi v Srbiji zastopali barve Slovenije
Člani mozirske glasbene zasedbe Up N'downs so se mudili v Subotici. Udeležili so se glasbenega festivala Omladina Subotica 2014 in se med dvanajstimi izbranimi skupinami predstavili na osrednjem večeru festivala. Na slednjega je bilo prijavljenih preko 200 glasbenih zasedb in posameznikov z območja Balkana.
NAJVEČJA NAGRADA ŽE SAM NASTOP
Strokovna komisija je izbrala dvanajst najkvalitetnejših in jih povabila v Subotico. Tako so na osrednjem večeru pred občinstvom in člani strokovne komisije nastopili bandi iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Madžarske, Turčije in Srbije.
Edini slovenski zastopniki so bili Up N'downsi, ki so odigrali avtorsko skladbo z naslovom Trubadur in angel. Tekst in glasbo zanjo je napisal član zasedbe David Zavolovšek, ki je bil skupaj s člani zasedbe nad odzivom poslušalstva zelo zadovoljen. Do nagrad sicer niso segli, a kot sami pravijo, je največja nagrada že to, da so bili izbrani med tako številčno prijavljenimi skupinami in so smeli na festivalu nastopiti.
NAVDUŠILI TUDI NA PREDVEČER FESTIVALA
Udeležba na tej manifestaciji jim lahko odpre tudi vrata drugje, saj so zgolj s kvaliteto dokaza-
li svoj nivo glasbenega ustvarjanja. V Srbiji glasbenike cenijo in spoštujejo, tudi mlade, ki šele dobro stopajo na večje glasbene odre. »Povsem drugače, kot pa je to pri nas,« pravi David Zavolovšek.
Da je glasba mladih Mozirjanov kvalitetna in
priljubljena, predvsem med mladino, kaže tudi njihov nastop na predvečer festivala. Nastopili so namreč v enem izmed subotiških klubov in ves večer preigravali lastne skladbe v slovenskem jeziku. Občinstvo je bilo zelo navdušeno.
Benjamin Kanjir
Edini slovenski zastopniki na festivalu so bili Up N'downsi, ki so odigrali avtorsko skladbo z naslovom
Trubadur in angel.
Savinjske novice št. 47, 21. november 2014 15
Organizacije, Kultura
V NAZARJAH NA OGLED LIKOVNA DELA IZ KOLONIJE LES
Likovno izobraževanje doseglo namen
V Jakijevi hiši v Nazarjah so 7. novembra odprli razstavo likovnih del avtorjev, ki so sodelovali v likovni koloniji z naslovom Les. Slednjo so izvedli v okviru 8. Lesarskega praznika. Druženje likovnih ustvarjalcev društva Gal in sosednjih občin pod Bohačevim toplarjem je vodil akademski slikar Stojan Kneževic.
Tokratni dogodek so pripravili Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal, Kulturno društvo Nazarje in mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) ter nazarska občina.
Druženje razstavljavcev in obiskovalcev so s kulturnim programom obogatili učenci glasbene šole. O delih in avtorjih je spregovoril njihov mentor Kneževic, ki je izpostavil, da so dela narejena z veliko čustvenega naboja in izražajo avtorje. Pri njihovem delu jih je usmerjal le toliko, da so se dogovorili, kaj in kako bodo ustvarjali. Nato so ta dela dokončali doma, saj je eno dopoldne premalo, da nastane likovno delo. Kakor je izpostavil akademski slikar, je namen kolonije - druženje in likovno izobraževanje - dosežen.
Avtorji so pokazali, da so pri ustvarjanju rasli in dosegli mentorjeva pričakovanja.
Razstavo, ki bo na ogled vse do 24. novembra, je odprl župan občine Nazarje Matej Pečov-
nik in čestital razstavljavcem. Zahvale za sodelovanje likovnikom je v imenu mozirske izpostave JSKD podelila Simona Zadravec.
Marija Šukalo
V Jakijevi hiši je svoja dela na ogled postavilo 15 likovnikov. (Foto: Marija Šukalo)
MARTINOVANJE PRI FRANČIŠKANIH V NAZARJAH
Od maše jubilantov preko razstave do blagoslova
vina
V soboto je bila v župnijski cerkvi Marija Na-zaret slavnostna maša posvečena zakoncem, ki letos praznujejo okrogle obletnice porok. Sledila je otvoritev razstave risb kirurškega orodja iz 16. stoletja na hodniku frančiškanskega samostana.
Nazarski župnik pater Franci Kovše in pater dr. mag. Edvard Kovač sta predstavila knjigo oziroma vodnik Pot sv. Martina. Nazadnje so prisotni odšli v dvorano samostana, kjer je bil blagoslov vina, in martinovanje se je pričelo. Zbor
sv. Martina je s prisotnimi poskrbel za petje, kar je obogatilo druženje, ki ga je pripravilo Kulturno društvo sv. Martina Marija Nazaret.
Mašo za zakonce jubilante je ob domačem župniku vodil pater Kovač iz Ljubljane. Naslednja točka dogajanja se je izvršila ob razstavi priročnika za kirurgijo avtorice Gabriele Ferrara Milanese iz Benetk. »Priročnik nosi letnico 1627, a kirurški pripomočki v njem se ne zdijo prav nič zastareli,« je povedal župnik Kovše.
V samostanu je bila včasih teozofska šola, ki-
Razstavo risb kirurškega orodja iz 16. stoletja so postavili na hodnik frančiškanskega samostana. (Foto: Slavica Tesovnik)
rurgija in zdravilstvo. V spomin na stare čase so prisotni ob razstavi poizkusili zdravilo narejeno po srednjeveškem receptu.
Za člane Kulturnega društva sv. Martina pa je pomemben tudi vodnik Pot sv. Martina, II. del, ki je bil ob tej priložnosti predstavljen, saj so bili na romanju v zadnjih dveh letih trikrat.
Za krono praznovanja so se prisotni ustavili v dvorani z mašnim vinom in mizo polno dobrot. Sledil je blagoslov vina, ki ga je slovesno opravil pater Kovač. Ob petju se je slavje nadaljevalo v veselo martinovanje.
Slavica Tesovnik
Maša je bila posvečena zakoncem, ki letos praznujejo okrogle obletnice porok.
(Foto: Slavica Tesovnik)
16 Savinjske novice št. 47, 21. november 2014
Ljudje in dogodki, Oglasi
Krapletov Veliki kostanj
Danes nam pomeni pravi kostanj le sladico, ki si jo nekajkrat privoščimo jeseni doma ali pozimi pri kostanjarju v mestu, nabiranje kostanja pa le prijetno rekreacijo v gozdu, ko je ta poln plodov, barv in vonjev po jeseni. Vendar je bil kostanj še dolgo po drugi svetovni vojni zelo pomemben prehranski vir, lastnikom pa vir dohodka. Sedaj si je to kar težko predstavljati.
Dobroveljska planota z obrobjem je bila nekoč znana po kostanjih, vsaka kmetija je imela nekaj odbranih dreves, ki so imela posebej debele plodove. Ponavadi so ta drevesa stala na odprtem, zunaj gozda. Če so rasla v gozdu, so okoli njih »počistili«, da so imele krošnje več zraka in da so plodove lažje nabirali.
Pri kmetiji Kraple na Čreti nad Kokarjami so imeli še dolgo po vojni štiri take kostanje. Danes živi le Veliki kostanj, kot mu pravijo, ostali so se že posušili. Tudi ta se že dvajset let suši zaradi kostanjevega raka, letos ga je napadla še kostanje-
va šiškarica, tako da je komaj kaj rodil.
»Nismo se jih najedli,« je dejal 87-letni Anton Punčoh in obudil spomin na nekdanje čase. Na njihovi kmetiji, kjer je ravnina krepko Ml ilM IV ' ■ ■ j■ H .
B^fnNl
m-'
KHfc jjjRHPli . f : .¿•■/H
v breg položena in je več kot petina posesti v skalah, so kostanjevi plodovi še dolgo po drugi svetovni vojni pomenili glavni vir dohod-
ka. Pridelali so ga do 45 škafov. V škaf gre po 25 kilogramov plodov, torej je pridelek znašal več kot tisoč kilogramov. Mimogrede, pri sosednjem Završniku so ga prodali tudi do dva tisoč kilogramov.
Za »klatit« kostanj so najeli nabiralce, saj bi sami ne zmogli pobrat vseh plodov ob pravem času. Nato so jih očistili, prebrali in osušili.
Odstraniti je bili treba drobiž in »ministrante«, to je nerazvite plodove. Krapleti nikoli niso prodajali v Bra-slovčah ali drugod v dolini, kupci so sami prišli do njih. Tovor so odnesli v košu, saj ceste do Kraple-tov dolgo ni bilo. Šele v osemdesetih letih so do njih potegnili »avtocesto«, torej kamionsko cesto, pred tem so strmali premagovali samo kolovozi in steze.
Dobroveljsko kostanjarstvo je po vojni začelo počasi zamirati, zlasti ko je kostanj napadel rak. Mogočna drevesa so se začela sušiti med prvimi in počasi propadala. Nekoč svetli listnati gozdovi so se pomladili s smreko. Tudi razmere so se spremenile, hrane je bilo več, kostanj je postajal vse manj tržno zanimiv. Le še kakšno hišno drevo, kot je Krapletov Veliki kostanj, je še ostalo.
Marijan Denša
Trdoživa očaka (Foto: Marijan Denša)
I
Savinjske novice št. 47, 21. november 2014 17
Kotiček za voznike, Oglasi
VOZILI SMO: MAZDA6 CD175 REVOLUTION
Divja mačka, ki lahko pohlevno prede ali pa lovi plen
Mazda6 v zadnji izvedbi je najboljša šestica izmed vseh, ki jih je doslej izdelala istoimenska tovarna iz japonske Hirošime, tudi če v nabor zajamemo modele, ki so po prejšnjem sistemu označevanja slišali na ime 626. Nova mazda6 je luč sveta ugledala leta 2012, na slovenskem trgu pa je prisotna od lani, ko je po izboru časnika Finance osvojila laskavi naslov poslovni avtomobil leta.
Potrebno je poudariti, da nova mazda6 ni evolucijski naslednik predhodnice, ampak popolnoma nov avtomobil z obilico napredne tehnologije, ki jo Japonci imenujejo Skyactiv, v bistvu pa gre za kombinacijo motorjev, menjalnikov, podvozja in karoserije, ki skupaj z Maz-dinima sistemoma SISS in i-ELOOP zagotavljajo edinstvene vozne lastnosti, nižjo porabo goriva, nizke izpuste in izjemno varnost.
Navzven nova mazda6 očara s svojo aerodinamično lepoto, ki izžareva vitkost in eleganco, hkra-
Oblikovalci nove mazde6 so s podaljšano strešno linijo in izstopajočimi boki sledili silhueti divje mačke na preži. (Foto: Helena Kotnik) ti pa športno nastrojen značaj. To za vzdrževanje varnostne razdalje,
ne velja samo za štirivratno limu-zinsko različico, ampak tudi za karavan, ki ga pri Mazdi opisujejo kot »športni avtomobil z dodatnim prostorom«. Različice s petimi vrati, za razliko od prejšnje generacije, sedaj ni.
Pod dopadljivimi karoserijskimi linijami mazde6 se skriva impresiven nabor inteligentnih sistemov: SCBS za izogibanje trku v gostem prometu, LDWS za opozarjanje pri zapuščanju voznega pasu, MRCC
RVM za nadzor dogajanja za vozilom, DSC za nadzor stabilnosti vozila, HBC za samodejni izklop dolgih luči in AFS za usmerjanje žarometov.
Že omenjeni SISS je inovativni sistem za ustavitev in zagon motorja, katerega prednost v primerjavi z drugimi je v tem, da motorja ne izključi, ampak le začasno ustavi, kar pomeni še večji prihranek goriva, i-ELOOP pa je regenerativni sistem, ki skrbi za to, da se pri zavira-
nju kinetična energija pretvarja v električno, s katero se napajajo posamezne električne komponente, zaradi česar se poraba goriva še dodatno zmanjša.
Z dvema bencinskima in dvema dizelskima motorjema je v kombinaciji z ročnim ali avtomatskim 6-stopenjskim menjalnikom kupcu na razpolago dovolj možnosti za izbiro, sploh če k temu dodamo še štiri različne pakete opreme.
Limuzina, ki so nam jo za testno vožnjo posodili v salonu AS Skorn-šek v Velenju, je premogla najbogatejši paket opreme revolution, pod motornim pokrovom pa je brnel 2,2-litrski dizel s poskočnimi 175 konjskimi močmi. Lahko rečem, da mazda6 v celoti izpolni visoka pričakovanja, ki jih zbuja s svojo atraktivno pojavo na cesti, tako glede udobja kot glede zmogljivosti. Njen preboj na vrh poslovnega razreda zato sploh ni presenečenje.
Franci Kotnik
Sejem nove in rabljene smučarske opreme
Sobota, 22. novembra NedElja, 23. novErtibra
□d 9. do 19. ure od 9, do 10! ure
Športna dvorana MozirjE VAfiLJENl! Športno društvo DaSki team
18 Savinjske novice št. 47, 21. november 2014
Kultura, Ej, Oglasi
ZAPOJ Z MENOJ V NOVI ŠTIFTI
V dolini tihi prepevali vsi v dvorani
Novoštiftna kulturna prireditev Zapoj z menoj, ki se je odvila 8. novembra, nosi povsem ustrezen naslov. Glasbenikom na odru so se s prepevanjem nemalokrat pridružili obiskovalci v dvorani. Ponarodele pesmi številnih slovenskih godcev so namreč tiste, ki jih ansambli najraje izvajajo na prireditvah.
Skupna točka nastopajočih je bila, da so bili skoraj vsi domačini, ti-
sti, ki pa niso bili, so jih za to priložnost kar posvojili. Med drugim tudi Gelco z Zavodnja (Ivo Tesovnik), ki ima v Novi Štifti dovolj delovne dobe, da je kar njihova. Seveda je zato poročala o najnovejših dogodkih na njivah, kjer je njeno de-lovišče, izogniti pa se ni mogla niti politiki in seveda lokalnemu dogodku, stečaju zadruge.
Na odru so obiskovalce prvi
Pevki ansambla Rinka sta pripravili prešerno vzdušje tudi z jodlanjem.
(Foto: Štefka Sem)
Večer so zaključili Savinjski fantje, ki so nastop na željo obiskovalcev pošteno podaljšali. (Foto: Štefka Sem)
ogreli člani družinskega ansambla Mika Nas - Mitja, Katja in Nastja Stenšak. Redni gostje glasbenih dogodkov v Novi Štifti so člani družine Zavolovšek, ki so glasbenim točkam dodali še pevsko. Glasen aplavz je požel tudi harmonikar Robi Weiss. Člani ansambla Rinka so poskrbeli za zabavne vložke, ljudske pevke Pušeljc pa za »juckanje«
na odru. Zaključna točka je pripadla ansamblu Savinjski fantje.
Prireditev je pripravilo Kulturno društvo Lojze Savinšek. Predsednica Slavica Suhovršnik se je uvodoma z minuto molka spomnila preminule Pepce Orešnik, ki je skupaj s Kristino Mali nastopala na večini prireditev v kraju.
Štefka Sem
€
V sredo je pevka Alya predstavila nov singl Za naju in napovedala izid tretjega studijskega al" V buma Car. Pri novem singlu Za naju sta sodelovala priznana slovenska producenta, Žare Pak, \ I s katerim Alya sodeluje že od začetkov glasbe-^ nega ustvarjanja, in Martin Štibernik. Nova pesem nosi prepoznaven Alyin zvok, ki sta ga producenta uspela ohraniti med sodobnimi ritmi, dodala sta mu še ščepec presenečenja za poslušalce. Lahkotno pesem čudovitih romantičnih spominov spretno spremljajo zvoki mandoline in harmonike.
Vedno nasmejana in energična Alya bo svoj nov album Car predstavila v torek, 25. novembra, na Ljubljanskem gradu.
Karitas
ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE - ŠMIHEL
UDRUžmi SEm Domfl

Ma svetu si, da gledaš SONCE. Na svetu si, da greš SONCE M Na svetu si, da sam SI SONCE in da s sveta odganjaš - SENCE.
DOBRODELDIHODCERT
župnijske Karitas Mozirje - Šmihel
v nedeljo, 23.11.2014, ob 17. uri
v kulturnem domu Mozirje
Prodajna mesta vstopnic: 2UPNIŠČE MOZIRJE, KNJIŽNICA MOZIRJE, MERCATOR BLAGOVNICA MOZIRJE
(cena stopnice 7€)
PETROVITAMBURAŠI ANSAMBEL MIKA NAS SINAJ IN OTROŠKI PEVSKI ZB0RÉEK DRUŽINA REPENŠEK KLEMEN JAGER
NASTOPAJOČI:
•	KVINTET DORI	« i
•	MAJDA IN MARJAN PETAN	* i
•	HARMONIKARSKI	' I ORKESTER PRIMOŽA ZVIRA	■ I
■ MARKT1VADAR	(
•	SESTRI APŠNER	■ (
SKUPINA DEV0X SKUPINA J.I.M.S. DRUŽINA P0GAÈAR FOLKLORNA SKUPINA 05TARIJA
CELJSKI DIXIELAND ANSAMBEL
Voditelja prireditve: Janja Irman Kalar in Sebastjan Kamenik
Savinjske novice št. 47, 21. november 2014 19
Šport, Organizacije
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Takoj po tekmah za svetovni pokal v prenovo
skakalnice
V začetku meseca je v Ljubljani potekala seja organizacijskega odbora za pripravo tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Tekmi na Ljubnem ob Savinji bosta 14. in 15. februarja. Tokratno tekmovanje bo zadnje na obstoječi skakalnici.
LJUBENCEM ZAUPAJO, ZATO REDNE KONTROLE LETOS NI BILO
Rajko Pintar, predsednik organizacijskega odbora, je povedal: »Priprave na izvedbo tekem svetovnega pokala za dekleta so resnično v polnem teku, sploh na ekonomsko propagandnem področju. Podpisali smo že pogodbe z večino največjih sponzorjev. Imenovani so vodje glavnih služb tekmovalnega odbora za izvedbo tekmovanja, ki bo potekalo sredi februarja prihodnje leto.«
Inšpekcijski pregled skakalnice bi moral biti sredi oktobra, na ogled naj bi prišla direktorica skakalnih tekem za ženske pri Svetovni smučarski zvezi (FIS) Japon-ka Chika Yoshida. Zaradi hudega
sneženja v Avstriji je ostala sredi poti in ni prišla na Ljubno. V telefonskem pogovoru je sporočila, da tako zaupa odlični ekipi organizatorjev, da tokrat ne bo redne kontrole.
»To nam je močno godilo, saj kaže na visoko stopnjo zaupanja krovne svetovne smučarske organizacije do nas,« je povedal Pintar
in dodal, da si ne želijo ponovitve lanske situacije, ko je bilo tekmovanje in ostalo dogajanje prestavljeno v Planico. Zato bodo tokrat začeli s pripravo umetnega snega že zgodaj, v drugi polovici decembra, da bodo pripravili dovolj velike zaloge rezervnega snega. V organizaciji celotnega dogajanja sodeluje kar 200 ljudi.
Rajko Pintar: »Priprave na izvedbo tekem svetovnega pokala za dekleta so resnično v polnem teku, sploh na ekonomsko propagandnem področju.«
(Foto: Marija Lebar)
700.000 EVROV SOFINANCERSKIH SREDSTEV ZA PRENOVO SKAKALNEGA CENTRA
Pričakujejo, da se bo na Ljubnem pomerilo okoli 45 tekmovalk. Čeprav ženski smučarski skoki, tudi po zaslugi ljubenskih tekmovanj, v svetu številčno skokovito naraščajo, Pintar pravi, da je skakalnica na Ljubnem tako zahtevna, da na njej tekmujejo le najboljše.
Tokratno tekmovanje bo tudi zadnje na obstoječi napravi. Takoj februarja bodo začeli z rekonstrukcijo in modernizacijo tako same skakalnice kot spremljajočih objektov. Občina Ljubno se je namreč nedavno uspešno prijavila na razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in v teh dneh dobila sklep o odobritvi nekaj manj kot 700.000 evrov namenskih sofinancerskih sredstev za prenovo skakalnega centra.
»Sedaj je obnova realnost,« je povedal Pintar. Glede na nekoliko nižja sredstva od prvotno načrtovanih bodo izvedli dela v okviru sedanjih finančnih zmogljivosti.
Marija Lebar
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Uspešen pokalni nastop in prva gostujoča zmaga
Nazarska članska ekipa niza uspehe v letošnji košarkarski sezoni. V preteklem tednu so si zagotovili napredovanje v 4. krog pokala Spar s tesno zmago nad Bistrico. Na prvem prvenstvenem gostovanju so zabeležili novo zmago, in si-
Pred trgovskim centrom v Mozirju se je zbralo nekaj mozirskih upokojencev in diabetikov, ki so se podali na pohod v sosednjo občino Nazarje. V društvu upokojencev so se odločili, da obudijo program po-hodništva. Naredili so načrt pohodov, ki naj bi bili spričo majhne težavnosti dostopni čim večjemu šte-
cer proti Ivančni Gorici.
V začetku novembra so Nazar-čani na prvi tekmi 3. kroga pokala Spar doživeli poraz na gostovanju pri Bistrici. Tudi na tej tekmi je prišlo do izraza rivalstvo med ekipama, ki se vleče še iz preteklih sezon, ko so
vilu članstva. Pri izvedbi so se jim pridružili tudi diabetiki. Trasa pohoda jih je vodila v Nazarje. Tam so se usmerili proti Vodicam in po gozdni poti do Kokarij. Čez Peteli-njek so se nato vrnili nazaj v Nazarje. Po kratkem okrepčilu so krenili na izhodiščno mesto.
Benjamin Kanjir
bile prav vse tekme med tekmecema izredno napete. V Slovenski Bistrici ni bilo nič drugače. Bistričani so si pred povratno tekmo zagotovili 6 točk naskoka (62:56).
12. novembra je bila povratna tekma v Nazarjah. Domači košarkarji so imeli ves čas pobudo na igrišču ter od začetka srečanja lovili zaostanek iz prve tekme. Ob polčasu so vodili za štiri točke (37:33), zadnji del srečanja pa se je pričel z neodločenim izidom (51:51).
V zadnji četrtini so si domači igralci uspeli priigrati želeno razliko
in minuto pred koncem povedli za šest točk. V zadnji minuti so imeli veliko priložnost za skupno zmago, vendar so zgrešeni prosti meti vodili v podaljšek, v katerem se je nadaljevala nervoza iz rednega dela tekme, ki so ga Nazarčani dobili z 68:62.
Podaljšek petih minut so domačini dobili za točko, zmaga 73:66 pa je pomenila skupno zmago za točko in uvrstitev v 4. krog pokala Spar, kjer jih sedaj čaka Kolpa iz Črnomlja, ki bo gostila prvo tekmo 25. novembra.
Roman Mežnar
Po pokalni zmagi je v soboto člansko ekipo Nazarij čakalo prvo letošnje gostovanje v 3. krogu 4 SKL - vzhod v Ivančni Gorici. Na pot so se podali optimistično, saj sta se ekipi pomerili tudi v lanski sezoni, v ligi za prvaka, na obeh srečanjih pa so slavili nazarski košarkarji. Tudi tokrat je bilo tako, saj so zmagali z 72:68 in se še dodatno utrdili na prvem mestu na lestvici. Jutri v goste prihaja Ilirija.
MOZIRSKI UPOKOJENCI IN DIABETIKI NA POHODU
Pretegnili noge in se ob tem zabavali
20 Savinjske novice št. 47, 21. november 2014
Kronika
PRIPOROČILA ZA VOŽNJO V ZIMSKIH RAZMERAH IN POZIMI
Nastopil je čas obvezne uporabe zimske opreme v
prometu
Od 15. novembra, ko morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu zimsko opremo, policisti ob svojem rednem delu pri nadzoru cestnega prometa preverjajo tudi opremljenost vozil s to opremo.
Pozimi, ko so vremenske razmere nepredvidljive, morajo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možne hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega, pa tudi priklopnega vozila, za kar morajo vozniki pravočasno poskrbeti.
Za zimsko opremo motornih vozil štejejo pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo, zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa.
Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled). Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako M+S ali 'M.S', ali 'M&S'.
PRIPOROČILA
Hitrost vozila zmanjšajmo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča. Povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami. Zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopal-ko. Ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje.
Zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, pre-
velika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila.
Vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti. Posebej bodimo pozorni na izpostavljene
dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica. Računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno.
Pravočasno preverite pnevmatike, zavore, svetlobne naprave, zimsko opremo.
Vozilo bo pravilno in dobro opremljeno, če bomo upoštevali naslednja pravila. Štiri kolesa opremimo z zimskimi pnevmatikami ("M+S" ali "M.S", ali "M&S"). Štiri mesece (najmanj od 15. novembra do 15. marca naslednje leto) imejmo zimske pnevmatike na vozilu. Tri milimetre mora biti najmanjša globina profila zimskih pnevmatik.
Samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeševanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in varno vožnjo skozi ovinke. Zaradi posebne snovi pa bodo zimske pnevmatike tudi pri temperaturi pod 7 stopinj Celzija dovolj mehke, da bodo zagotovile ustrezni oprijem tudi na suhi in nezasneženi cesti.
Le zadostna globina profilov bo omogočila dobro odstranjevanje vode in brozge izpod koles ter stabilnost v snegu in ledu. Kadar je na cesti več snega, priporočamo uporabo snežnih verig.
Za zimsko opremo štejejo tudi poletne pnevmatike na vseh štirih kolesih in ustrezne snežne verige, ki morajo biti v zimskih razmerah pravilno nameščene na pogonskih kolesih. Pri vozilih s štiriko-
lesnim pogonom morajo biti snežne verige nameščene na kolesih zadnje osi.
ZAVORE IN ZAVORNA TEKOČINA
Za varno vožnjo je nujno brezhibno delovanje zavor, zato redno preverjajmo gladino zavorne tekočine. Če se je rahlo znižala, je morda vzrok obraba zavornih oblog, če se je naglo znižala, vozilo takoj odpeljemo k mehaniku. Zavorno tekočino zamenjamo najmanj vsaki dve leti.
LUČI TUDI PODNEVI
Uporaba luči podnevi je v Sloveniji med vožnjo z motornim vozilom obvezna, prav tako kot v mnogih evropskih državah. Večkrat preverimo, ali na avtomobilu res delujejo vse naprave za osvetljevanje ceste, označevanje vozila in dajanje svetlobnih znakov.
DRUGA ZIMSKA OPREMA
Priprava motornega vozila na zimo naj zajema tudi pregled drugih naprav in opreme vozila. Akumulator: pregledati, očistiti in namazati je treba kabelske priključke ter preveriti stanje elektrolita v celicah. Hladilni sistem - preveriti je potrebno gostoto in raven hladilne tekočine.
Sistem za dovod zraka v vozilo -priporočljivo je preveriti, ali se v sistemu nahajajo tujki (smeti ali posušeno listje). Olje v motorju - gladina olja mora vedno segati med obe oznaki (max - min) na merilni palici. Sistem za močenje vetro-branskega stekla - preveriti je treba količino vode v posodi ter ji dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju.
Metlice brisalcev - preveriti je treba njihovo izrabljenost in jih po potrebi zamenjati. Klinasti jermen - preveriti je potrebno stanje in napetost jermena, ki zagotavlja vrtenje alternatorja, črpalke hladilne tekočine in drugih naprav.
Sistem za dovod goriva - pri vozilih z dizel motorjem je priporočljivo pregledati in po potrebi očistiti filter za gorivo. Tesnila vrat - če jih bomo občasno namazali z glicerinom, v mrzlih dneh kljub mokroti vrata ne bodo primrznila. Ključavnice na vratih in pokrovu prtljažni-
Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm.
ka - občasen vbrizg WD 40 ali podobnega penetrirajočega antikoro-zivnega sredstva bo preprečil pomrznjenje ključavnice.
V avtomobil, pripravljen na zimsko vožnjo, spadata metlica in strgalo za čiščenje stekel. V posodi s tekočino za čiščenje vetrobran-skega stekla naj bo dovolj tekočine, ki v mrazu ne bo zmrznila. Naprave za odtajevanje in sušenje ve-trobranskega stekla ter naprave za ogrevanje in zračenje morajo zagotoviti normalno vidljivost skozi steklo.
PP
Pred vožnjo dobro očistite vsa stekla in poskrbite, da se z vozila ne bodo raztresali sneg, led, voda ali druge snovi.
Savinjske novice št. 47, 21. november 2014 21
Kronika, Oglasi
NEVAREN MOST BREZ OGRAJE V SOKATU
Po padcu z mostu je Jože Mlačnik umrl v bolnišnici
Prva novembrska sreda se je tragično končala za 59-letne-ga Jožeta Mlačnika iz Florjana pri Gornjem Gradu. Proti večeru se je peš vračal iz Gornjega Grada, a do doma ni prišel. Le dobrih sto metrov pred domom je z mosta, na katerem je manjkala ograja, padel v potok Šokatnica, se pri padcu poškodoval in kmalu po prihodu v celjsko bolnišnico tam tudi umrl. Nesrečo preiskujejo tudi mozirski policisti.
NI MU BILO VEČ POMOČI
Mama, sestri in brat se bodo z nesrečno Jožetovo smrtjo težko sprijaznili, saj se je zgodilo tako blizu doma, po drugi strani pa se
valcev na kraj nesreče je bil Jože podhlajen, na glavi je imel udarnino. »Nič ni kazalo na to, da so poškodbe hude, največja težava je izgledala podhladitev,« je povedala Ida, ki je kasneje doživela velik šok v bolnišnici, kjer so ji povedali, da je njen brat umrl. »Pri padcu si je zlomil tri rebra, ki so mu predrla pljuča in pomoči zanj več ni bilo,« je solznih oči povedala.
Jože, ki ni bil poročen, je živel z mamo Vido in sestro Ido. Zadnjih deset let ni bil zaposlen, je pa marsikaj postoril doma. Zidarska dela, polaganje ploščic, vse to mu je šlo dobro od rok, če je imel svoj dan. Vsakih nekaj dni se je peš odpravil v Gornji Grad, si kupil cigarete in
Jožetova mama Vida in sestra Ida po nesreči nista pričakovali, da ga ne bo več domov. (Foto: Štefka Sem)
sprašujejo, ali bi bilo kaj drugače, če bi ograja na mostu stala, sta povedali mama Vida in sestra Ida. Kako dolgo je Jože ležal v potoku pod mostom, nihče ne ve. Ljudje so ga srečevali, ko je hodil proti domu, a točno, kdaj se je to zgodilo, ni znano. Lahko je bil v vodi pol ure, mogoče uro, več pa verjetno ne, je povedala Ida.
Jožeta je našla stanovalka hiše najbližje mostu. Zunaj je slišala ječanje in stokanje in odšla pogledat, kaj se dogaja. Njen mož je takoj poklical Ido, ki pa ni bila doma. Do mosta je zato takoj pohitel Jožetov nečak David Mlačnik in sosed Ivo Rajter. Skupaj so Jožeta potegnili iz vode in poklicali reševalno službo.
ZLOMIL SI JE REBRA
Ob prihodu zdravnika in reše-
Ze dan po nesreči so na mostu stali močnejši stožci s traki, ki so označevali manjkajočo ograjo, ob potoku pa je gorela svečka v Jožetov spomin. (Foto: Štefka Sem)
hova pregledniška služba tedensko pregleduje vse ceste. »Je pa res, da je v občini več mostov brez ograj. Vse, kar se nam je zdelo potrebno urediti, smo pred časom popisali in manjka za 300 tisoč evrov ograj, kar pa je velika vsota, in
vprašanje je, kdaj bo vse to urejeno.« Purnat je še dejal, da vsako leto v sklopu vzdrževalnih del na cestah nekaj problematike rešijo, koliko je tega, pa je odvisno od občine, ki dela financira.
Štefka Sem
rad popil kakšno pijačo, nato je bil zopet doma. Žal se je njegova zadnja pot domov končala pod mostom, le streljaj od doma.
ZAKAJ OGRAJE NI BILO?
Na Občini Gornji Grad smo preverili, kako to, da ograja na mostu ni bila popravljena cel mesec. Župan Stanko Ogradi nam je povedal, da za občinske ceste skrbi gor-njegrajska Komunala, ki ima koncesijo. Direktor Komunale Zdenko Purnat je dejal, da ne vedo, kdo je ograjo podrl, so pa zato tam kmalu postavili stožce in označili mesto s trakom. Stara ograja naj ne bi bila narejena po predpisih, zato je niso montirali nazaj.
»Takoj smo naročili novo ograjo, na katero je bilo potrebno čakati dalj časa, zato še ni postavljena,« je povedal Purnat in dodal, da nji-
22 Savinjske novice št. 47, 21. november 2014
Zahvale, Kronika, Oglasi
Polje, kdo bo tebe ljubil, kadar bom jaz v grobu spal? Ljubil žar me bo pomladi, ki nad mano bo sijal. Jaz pa bom pomlad naprosil, naj gre mimo tvojih tal.
ZAHVALA
V 85. letu življenja je za vedno zaspal naš dragi ata
Janez GLUK
iz Nove Štifte 24.7.1930 - 6.11.2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in tople besede, darovane sveče, cvetje in svete maše.
Posebna zahvala zdravnici ge. Ireni Blažič Lipnik, osebju bolnišnice Topolšica, g. župniku Lojzetu Ternarju za opravljen obred, hvala pevcem, pogrebcem, praproščakom, govorcu in Simonu Brezovniku za odigrano Tišino.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
IZPUŠNI LONCI IN CEVI
za osebna in lažia tovorna vozila traktorje, delovne stroje, čtrikolesnike. skuterje h motocikle KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja h motaža
IVI A RIM s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko
Tel. St: 03 5725 106, gsm 041 5llfi 655, 031 S14 lm e-mail: si a vic a. marn@siol. ne t, www.marn-vransko.si
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	TATVINA GORSKEGA KOLESA
Mozirje: 12. novembra so bili policisti obveščeni o tatvini gorskega kolesa. Neznani storilec ga je ukradel izpred stanovanjske hiše v Mozirju. Gre za kolo znamke Fuji Nevada, sivo-rde-če barve.
•	POSKUS TATVINE MOTOKULTIVATORJA
Ljubija: V večernem času 14. novembra je neznani storilec pristopil do stanovanjske hiše v Ljubiji in poskusil ukrasti motokulti-vator. Pri tem je bil zaloten in pregnan s strani lastnika.
•	ZAMAŠEN CESTNI PREPUST
Spodnje Kraše: 15. novembra okoli opoldneva se je v Spodnjih Krašah zamašil cestni prepust. Očistili so ga gasilci PGD Šmartno ob Dreti.
•	PRAVOČASNO POGAŠEN DIMNIŠKI POŽAR
Loke pri Mozirju: 15. novembra zvečer je v Lokah pri Mozirju prišlo do dimniškega požara v stanovanjskem objektu. Gasilci PGD Mozirje so pogasili začetni požar, očistili dimnik in s termo kamero pregledali podstrešje hiše.
•	OPIT IN BREZ VELJAVNEGA VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Ljubno ob Savinji: 15. novembra v nočnem času je patrulja ob
kontroli prometa na Ljubnem ustavila voznika osebnega avtomobila, ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti. Preizkus alkoholi-ziranosti je pokazal 0,91 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Na kraju mu je bilo zaseženo vozilo, zoper njega pa je bil podan obdol-žilni predlog.
•	VLOM V ŠPORTNI CENTER
Varpolje: V jutranjem času 16. novembra so policisti prejeli obvestilo o vlomu v športni center v Varpoljah. Neznani storilec je odstranil okno na objektu, vstopil v notranjost in s stene odtrgal tipkovnico paničnega alarma. Iz notranjosti objekta ni storilec ničesar odnesel.
•	NAJDEN MOBILNI TELEFON
Mozirje: 16. novembra v dopoldanskem času je občan policistom izročil mobilni telefon znamke Samsung, ki ga je našel pred slaščičarno Polonca v Mozirju. Telefon je v hrambi na policijski postaji in ga lahko lastnik prevzame ob predložitvi dokazov o lastništvu.
PREISKANI DVE KAZNIVI DEJANJI
Policisti so v preteklem tednu preiskali dve kaznivi dejanji, ki sta bili storjeni v stanovanjskih hišah v Mozirju in v Lokah pri Mozirju, kjer je osumljenka iz notranjosti ukradla zlatnino in denar. Osumljenka je vstopala v odklenjene stanovanjske hiše in pri tem zbirala prostovoljne prispevke. Zoper 32-letno osumljenko, doma z območja Celja, bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
Vabimo vas na krvodajalsko akcijo 27.11.2014 od 7. do 11. ure v Osnovno šolo Luče.
+
OZ RK Zgornje Savinjske doline
S sabo prinesite osebni dokument s fotografijo.
Savinjske novice št. 47, 21. november 2014 23
Za razvedrilo
<$3 Cvetke h koprive
PO MAMI, PO OČETU, PO OBEH ...
Igralka Tina Gorenjak je na ljubenskem odru delila zgodbo soigralca Ranka Babiča s poslušalci: »Večkrat pridem pred blok, kjer se mlade mamice pogovarjajo o tem, katere nove veščine so njihovi otroci že osvojili. Prva pravi, da njihov pri enem letu že samostojno hodi. »To ima po meni, tudi jaz sem tako kmalu shodila.« Druga pove, da njihov malček pri dveh letih že osvaja angleščino. »To ima po očiju, on je ekspert za jezike.« Tretja mamica se pohvali, da njena hčerkica še ne šteje polna tri leta in že piše dolge, povezane stavke. »To so moji geni, pisanje mi je zmeraj ležalo.« Ob strani sedi še ena mamica, priseljenka iz Bosne. Razmišlja, s čim naj se ona postavi. »Naš Esad je star tri leta in že redno kadi. To ima po obeh!«
■J 1		►
i \m	1 2	
W j	' i-	£
(Foto: ŠS)	TA	
MINUTA MOLKA ZA ZADRUGO
Gelca iz Zavodnja (Ivo Tesovnik) je po minuti molka za ZKZ povedala, da je tudi sama skoraj končala v stečaju. Letos si je namreč v eni od zadružnih trgovin naročila prelco, da bi lahko še naprej poslovala. Zaradi visoke cene ji je za poroka šla kar zadruga. Sedaj se ji je pa sodišče »usedlo« na prelco in tudi njej grozi stečaj. K sreči ima še eno odplačano iz prejšnjega režima, samo na servis jo bo morala dati.
Prav lahko bi tudi novoštiftni kulturniki ostali brez strehe nad glavo, je povedala, a je k sreči njihova predsednica Gumislava (Slavica) Su-hovršnik pravočasno poskrbela, da so se odcepili od zadruge in tako sedaj niso pod hipoteko. Gelca je raje kot pod hipoteko (to je po njenem najbrž kakšna moderna posteljnina) pod starim, a plačanim kovtrom.
KADAR NE FOTOGRAFIRA, PA POZIRA
V gostišču Prodnik so pred dnevi organizirali dobro obiskan istrski večer. Kulturno-kulinarič-nega dogodka se je udeležila tudi naša sodelavka Marija Šukalo in se v dogajanje hitro vživela. Najprej se je postavila ob bok postavnim Is-tranom in se z njimi fotografirala, nato pa si sposodila še njihovo tradicionalno nošo in se preizkusila v istrskih plesih. Da si ne bi kdo mislil kaj narobe, levi postavnež še ni v tradicionalni noši.
24 Savinjske novice št. 47, 21. november 2014
Križanka, Informacije
ZADETEK PRI NOGOMETU
glavno mesto gane
AM. ASTROnavt (edwin eugene}
USLOČEN STROP
kdor rad dremlje
italijanski skladatelj (antonio, 1670-1741)
tanka tkanina IZ Česane volne
osebni zaimek
kogoj. oskar
mesto v si mavretanjji
močna nit Za Šivanje usnja
kralj zahodnih gotov
TITANOVE KISLINE
reka v švici, levi pritok rena
MESTO V KANSASIJ, ZDA
GOSTINSKI DELAVEC, KI SE UKVARJA S STREŽBO
SESTAVIL: PÉTER LIDIR
VZBOKLINA NA ŽENSKEM OPRSJU Z MLEČNIMI ŽLEZAMI
hlod za predelavo na ¿agi
oseba moškega spola do pubertete
zapornica. pregrada
KOOfi IGRA OBOO
au. igralka (carrere)
fr. pisatelj (claude)
večinski narod v kambodži
kar drdfla, ropota
pripadnik akanov
SODNIK V GRŠKEM PODZEMLJU
BIBLIJSKI PREROK
CETINSKI. TONY
LUKNMÛ
v or. mit. sin urana in gaje. praoče bogov
S in ADAMA in eve, abelov BRAT
postavna ženska
ORGANZA VOH
AM. IGRALEC (GIBSON)
gnojno vnetje lojnicv veki
strokovnjak za kozmetiko
MITJA ROTOVNIK
kdor je bolezensko nagnjen h kraji
ZABLODA NAPAKA
MESTO NA i. MADŽARSKEM
PLAHA GOZDNA 2IVAL
kdor se poklicno ukvarja z liûenjem
Novitete v Knjižnici Mozirje
LEPOSLOVJE:
Burton, Jessie: Miniaturistka, Hawkins, Karen: Na Škotsko z ljubeznijo, Alexander, Victoria: Ljubezenske lekcije, Chesney, Marion: Agatha Raisin in usodna pita, Warren, Tracy Anne: Vojvodi po godu, Harris, Charlaine: Neporavnani računi, Harris, Charlaine: Klub ljubiteljev skrivnosti, Carriere, Jean-Claude: Krhkost : esej, Rijavec, Petja: Piarovka, Sedej, Janko: Južno od pekla, Velikič, Dragan: Rusko okno, Pajk, Pavlina: Arabela. STROKOVNA LITERATURA:
Merljak, Marija: Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, Ivanko, Štefan: Teorija organizacije, Ekonomika in menedžment v javnem sektorju v razmerah gospodarske krize, Domači namazi za vsako priložnost, Kanoy, Korrel: Čustvena inteligenca pri otrocih, Jošt, Bojan: Športni učitelj in trener, Visokotehnološka podjetja - vpliv organizacijske kulture in socialnih omrežij na prenos znanja, Prgič, Jani: Teorija šolske in vrstniške mediacije. MLADINSKA LITERATURA:
Dodič, Damjana: Bom babico še kdaj videl, zdaj, ko je umrla?, Kako je rusica pregnala grdinico, Moja prva enciklopedija z medvedkom Pujem in njegovimi prijatelji, Goscinny, René: Zloglasni Iznogud, Bruel, Nick: Poredna mucka se kopa, Poitier, Anton: Ali veš, kdo? : kuku, poglej in povej, Krempl, Urša: Palačinkarna, Briggs, Raymond: Sneženi mož, Pregl, Slavko: Slaščičarna pri veseli Eli.
f		\
	Slovarček:	
	ALARIH - kralj Zahodnih Gotov; DISENZ - nesoglasje;	
	WICHITA - mesto v Kansasu;	
v		s
A		
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
KEOPS, SLOG, ALURA, PAPA, SVETOVNI DAN, DAČA, GNANOST, EKSIL, TALIJ, NIN, KALAIS, LAKAJ, CA, SNOB, KIKS, DAKAR, CEPETALO, SANI, EF, TETOVEC, GRAH, ROLER,
VADIJ, EMU, PRISOJA, ELEKTOR, TAMARAK, MANGART
^___^
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 48. številki SN		
Ime in priimek:		
Naslov:		
Vsebina oglasa (do 10 besed):		
		
		1 M
VI	1	a
		1 "¥
		
Savinjske novice št. 47, 21. november 2014 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 21. november	ob 16.00. Center Rinka, Solčava Predstavitev del študentov arhitekture Kašče na Solčavskem
	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Trol in Oliver
	ob 18.00. Center Rinka, Solčava Otvoritev fotografske razstave Cirila Velkovrha
	ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji Pogovor Ane Lamut s pisateljico Cvetko Bevc
Sobota, 22. november	ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Sejem nove in rabljene smučarske opreme
	ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma Nazarje Input : Primafoto (kadeti U-17)
	ob 13.30. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma RK Nazarje : ŽRK Brežice (ml. deklice B)
	ob 14.45. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma RK Nazarje : ŽRK Veplas Velenje (st. deklice A)
	ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma RK Nazarje : RK Adria Transport Logatec (članice)
	ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma Nazarje : Ilirija (člani)
Nedelja, 23. november	ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Sejem nove in rabljene smučarske opreme
	ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Dobrodelni koncert župnijske Karitas Mozirje - Šmihel
Ponedeljek, 24. november	ob 19.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Večer Rudolfa Maistra - Vojanova, generala, pesnika in slikarja
Torek, 25. november	ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Na kmetiji dinozavrov
Sreda, 26. november	ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Trije dobri možje in Ljubezen
	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Trije dobri možje in Ljubezen
Četrtek, 27. november	ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Raymond Briggs: Sneženi mož
	ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Otvoritev razstave Danijele Lončar Srečnolonice
MGRftm IGRA
Med vsemi, ki ste pravilno rešili prejšnjo^ a lo|o, je. bil žreb naklonjen Cvetki Poličnik, Sp. Rečica 47, Slavici Funte k. Podveza 57 in Rafaelu:'
w	-- . T: .
Kerznarju, Smiklavž 22./Nagt,ajend -n-aj.se*-,
oglasijo v našem tajništvu najkasTfeje d1®®*"' 5. decembra 2014, kje'r bodo prevzeli darilo'.'
Pokrovitelj akcije je
/refací%-ffé W
by Julius MeinI J J	W
Zastopstvo za celjsko regijo 031 521 505
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA
in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
◊	ODDAM V NAJEM
Ugodno oddamo v najem dvoposteljne sobe s kopalnico. Info 041/330-485 (Mojca Kramar Kokalj)
Transport Kokalj, Brezje 31, 3330 Mozirje.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče, težke od 100 do 140 kg; gsm 041/269-989. Prodam prašiča od 120 do 150 kg; gsm 041/986-071.
Prašiča, 200 kg, za zakol, pujske za nadaljno rejo, domač česen 2,5 eur/ kg; gsm 041/445-315. Prodam brejo telico in silažne bale; gsm 041/793-519.
Prodam bikca, starega 1 teden; gsm 041/942-169.
Prodam psičko maltežanko, staro 2 meseca; gsm 041/797-326. Prodam bikca križanca, starega 3 mesece; gsm 031/855-186. Prodam prašiča ali polovico; gsm 070/744-487.
Prodam prašiče od 25-300 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam pašno telico simentalko, brejo 5 mesecev; gsm 051/319-040. Prodam bikca sr, starega tri mesece; gsm 031/400-479.
Prodam 2 kom PVC bela balkonska vrata z žaluzijo, 3 zasteklitev, 216x76, MIK, stara 2 leti; gsm 041/265-511. Prodam debla hruške za razrez desk in staro prešo za sadje, dolžine cca 4 m; gsm 068/602-550. Prodam suha bukova drva; gsm 041/664-296.
Prodam sivo volno-prejo; gsm 041/276-351.
4 gume za 4x4 pirelli scorpion STR225/70R15 M+S, skoraj nove, ugodno prodam; gsm 070/22-4430.
DRUGO - ODDAM
Po simbolični ceni oddam posteljo s skoraj novim jogijem 140 x 190 cm; gsm 031/568-095. Prodam orehova jedrca; gsm 031/871794.
NEPREMIČNINE
ŽIVALI - KUPIM
Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Kupim kravo, telico za zakol ali do-pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
V bližini Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423152.
Prodam dvosobno stanovanje v Nazarjah, 61 m2 ali menjam za bivalni vikend; gsm 070/708-154. Oddam sobe v najem; gsm 041/280005.
Ugodno prodam lepo, 87 m2 veliko, stanovanje v Mozirju; gsm 030/284699.
Prodam krmni ječmen, vreče ali big bag; gsm 040/301-220. Prodam otroško diatonično harmoniko znamke Muller v torbi. Uglasitev c f b. Malo rabljeno. Cena: 1.400 eur; gsm 031 366 230.
IŠČEM
Iščem kakršnokoli delo ali nudim pomoč na domu; gsm 070/434-766. Iščemo družbo za vsakodnevno vožnjo v Ljubljano in nazaj; gsm 031/642353.
26 Savinjske novice št. 47, 21. november 2014
Oglasi

Naročniški klub
SAVINJSKE NOVICE
Ugodnosti za ^ naročnike
Nižja cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljeni izvod Sa vinskih nevic plačate manj kot pri vaiem prodajalcu časopisov.
Brezplačna dostava Savinjskih novic
na cel črtnem območju Republike Slovenije.
Dostava na drug naslov
,Med dopustom ali me J daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov.
Popusti
Naročniki Savinjskih novic imajo %■ popust pri objavah osrnrtnii, ¡ah val, malih oglasov in iestitk bralcev.
Nagradna žrebanja
Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic.
Savinjske novice št. 47, 21. november 2014 27
JëL
		
AA	O	B|
		
MOBTEL MOZIRJE
Na trgu 51 [ob gostii™ Pr>ek) tel./faks: 03 583 4295, 6SM: OSI 30 30 03
Delovni čas: pon.-pet.: 8.00 -19.00, sob.: 8.00 -13.00
Telekom^lrvcnije
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
POOBLAŠČENI PRODAJALEC TELEKOMA SLOVENIJE ZA STORITVE M08ITEL, StOL IN DRUGE STORITVE TELEKOMA SLOVENIJE
DELITE USPEHE J Z NOVIMI PAKETI MOBtTEL NEOMEJENI
IZBOR IZ AKCIJSKE PONUDBE MOBîTELOV IM TABLIC:
Samsung
Xcouer271
SB »ttjska CE™ *
19€*
Samsung
Galaxy Xtover 2
Akcift k j ctina ■tj SbfOt»'
Z4*5€*
Samsung
Gsla*v 5S mini


Samsung
Galâay TAB 3 S.O ITE
Aï.ctjiAj ccru nj otroke "
24X7€*
PAKETI TopTriu
2 MESECA BREZ NAROČNINE *
ZA NOVE «AFOflillKE
IZBOR IZ POSEBNE PONUDBE SIOL - POSTANI NAROČNIK IN IZKORISTI ENO IZMED UGODNOSTI
Novi m¿futrnki ldhk(j[ikonitijQ (po irmed ugodnosti [ugcdnoitl it; 'neti seboj Izključujejo); - 2 rnejeia tinei mesečne naročnine ■ ESON v vredno«' 200 € 73 ri3k<jp MOBITfLA
■I ¿bor iidtlki po iutiv^idonirani cerl (LCD TV Pliilipi, JOPFK4009, LG <l?UB82a flk jII ¡irtiioinili HP I5-R J 50rniJ
Philips
JOPFH4Ü09
¿iriju-i tru lu oairaka*
od 24x4€*
ÎMHI HM-
J7Ï.M
LG
4SUBS20 4k
4kiifck> «m 13 ûtr-nkj"
od 24x23€*
uhlmihh
«mm
HP
15-RlSDnro
luotirphr'
od 24
xSC1
■ftjtfrsJuigfH m ppga/t nakupa sa sap^cm/\a trtVW,tn(Hf™ii, rtrpfnr vk);urujT)a 00V Akrtjv rjnjn îdprmti.ï' paitag. üppiges me magnat I im pat y hsJra, ntutfrtlixh fbtpgref'I Äjdm^ dpbvrt-
HV^tn fcsni»	1 d