T frX iss *■ ca ■ ■■ — 1 9~ * " ' ' Za New York cdo leto - $7.00 i ^^ ^ W ^ | ate) lega) Holiday«. ,7.00 j_ Lis?rslovenskihidelavcevr AmeriR ^ 76.000 I TELEFON: CORTLANDT 2876_Entered m Second Class Blatter. September 21, 1903, at the Port Office at Mew York, M. Y„ nndsrAct of Congrssg of March 3,1879. r^.trnw'- nnim.Ai^T ^ NO. 130. — ŽTEV. 130. NEW YORK, SATURDAY, JXTNE 4, 1927. — SOBOTA, 4. JUNIJA 1927. VOLUM* YTTy, — LETNIK TTTT Anglija hoče ruski denar, ne pa sovjetske politike. ANGLEŠKE DOLOČBE GLEDE TRGOVINE S S0VJET. RUSIJO Anglija je dovolila Rusom iste ugodnosti kot drugim inozemcem, a na temelju obljube, da ne bodo izvajali nobene propagande. — Le sto Rusov je na črnem seznamu. LONDON, Anglija, 3. junija. — Včeraj zvečer j je ugotovil minister za notranje zadeve Hicks v poslanski zbornici ugodnosti, katere bo dovolila angleška vlada sovjetski trgovini v Angliji, po pre-kinjenju diplomatičnih in trgovskih odnošajev. Rekel je, da ne želi vlada staviti nikakih ovir in i težkoč na poti taki trgovini, in Rusi, ki bodo želeli priti v Anglijo v trgovske svrhe, bodo dobili iste ugodnosti kot člani kateregakoli drugega naroda. Iste določbe glede vizejev in drugih stvari bodo v veljavi kot dosedaj, z izjemo, da ne bo vbodoče v Rusiji nobenega angleškega uradnika, ki bi kontroliral potne listine. Vsako tako dovoljenje, da pride ta ali oni v Anglijo, bo vključevalo tudi obljubo dotičnega, da se ne bo lotil nikakih aktivnosti ali propagande, ki bi bila škodljiva Angliji. Minister za notranje zadeve upa, da bo lahko v kratkem objavil natančne določbe glede prihaja nja Rusov v Anglijo v trgovske svrhe. Manj kot sto od štiristo Rusov, ki se nahajajo tukaj, je navedenih v črni listini, katero je izročila vlada Rosengolzu, sovjetskemu pooblaščencu, da ostanejo tukaj ter razvijejo trgovske posle. Prednja straža Rusov, ki bodo zapustili Anglijo, je odpotovala s sovjetskim parnikom Jušar včeraj zjutraj. Bilo jih je več kot trideset. Med izgnanimi je Anton Miller, šiferski urad-| nik trgovske delegacije, o katerem trdijo, da je ruski špijon. Ministra za notranje zadeve so povsem primerno vprašali v poslanski zbornici, zakaj je dovolil, da je ostal tukaj celih šest let znan špijon. Odgovoril je, da je včasih koristno dovoliti špijonom nadaljni obstanek v deželi, kajti njih navzočnost nudi informacije glede drugih ljudi. NASTOP JAPONSKIH DELAVCEV Japonski delavci zahtevajo takojšnje priznanje nacionalistične vlade na Kitajskem. — Veliko zborovanje v Tokio je protestiralo proti odpošiljat vi čet. — Sedem ameriških bojnih ladij v Tiensin. WASHINGTON, D. C., 3. junija. — Sedem ameriških bojnih ladij v južnem kitajskem vodovju, je odjadralo v Cefu, očividno v namenu, da ostanejo v bližini kitajskega vojnega pozorišča, ki se pomika vedno bolj proti severu. TOKIO, Japonska, 3. junija. — Zastopniki strokovnih organizacij tor proletarskih strank so imeli včeraj veliko zborovanje v Tokio, na katerem so na najbolj odločen način protestirali proti odpošilja-njn čet na Kitajsko. V neki resoluciji so zahtevali oil vlade takojšnje priznanje kitajske naeijonalistične vlade. Vlada je včeraj objavila, tla ne namerava zaenkrat odposlati na-daljnih japonskih eet iz Mandžurije na Kitajsko in da bo čakala nadaljnih razvojev. SAXGHAJ. Kitajska. 3. junija. Dva tisoč a mer likih mornariških vojakov se je odpeljalo včeraj s transportnim parnikom "Hender son*' v Tiensin v severni Kitajski liri gad ni general Butler in njegov, štab ter admiral Blacklev so se odpeljali pozneje na kri žarki "Richmond1". Trasportnč parnik Craumont bo spravil nadaljne ameriške sile i Oiongspn, Filipinsko otočje. ^ Šanjrliaj Te sile bodo nadomestile v Tiensin poslane čete. General Duncan, poveljnik angleških sil na Kitajskem, je vče-j raj popoldne odpotoval v Tiensin,' da vprizori tam inšpekcijo, pred-no bo odposlan tjakaj angleški bataljon iz Šanghaja. Neki angleški vojak, ki je s silo udri v hišo nekega Kitajca ter posilil tam neko kitajsko služabnico, je bil oproščen v angleškem višjem sodišču v Sanghaju. Iz poročil tukajšnjega ameriške-• ga konzulata je razvidno, da je kitajski izvoz iz Jangtse doline v Združene države v tekočem letu normalen, dočim je celo narastel glede gotovih izvoznih predmetov. Carinska poročila kažejo, da prihajajo velike množine antimona. lesnega olja in tobaka v Šangliaj iz province Honan, ki je }K>poIno-ma pod kontrolo radikalne naeijonalistične vlade. i. ... _ £1 - . - j* - *■»'- - • - MS : • INŠPEKCIJA LETALNEGA POLJA »l«l< MULCU. WASH- O C. Ko so se te dni vršili zračni manevri pri San Antonio, Texas, so si ogledali uspehe in neuspehe ameriških letalcev tudi gospodje, ki jih vidite na sliki z leve na desno: vojni tajnik Davis, general Patrick in generalni major Ernest llinds. C0TILL0 ZA SACCA in VANZETTIJA Višji sodnik Cotillo iz New Yorka je apeliral na governerja Fullerja. — Imenovanje kominfje je vzbudilo veliko zanimanje. 7— Večina je prepričana o nedolžnosti obsojencev. BOSTON. Mass.. 3. junija. — Novo stvor jena Sacco-Vanzetti komisija. obstoječa iz sodnika Ko-berta Grant.a znanega jurista in pisatelja, predsednika Harvard vseučilišča Lowella in predsednika tehnične visoke šole v Massachusetts, Strattona. ni še prišla včeraj v državni kapitol, da se loti svojega pasla. Imenovanje komisije so sprejeli povsod z velikim zanimanjem. Pravilnik James O'Ncil, ki je bil priča za obrambo, je bil včeraj zaslišan od governerja Fullerja v novzočnosti podgovernerja Allena. Pozneje je prišel neki državni detektiv z dvema Italijanoma, kojili imen se ui objavilo. Oba so dalj časa zasliševali. Governerju Fullerju je pisal newyorSki višji sodnik Cotillo, da je zanikanje novega procesa za Saca in Vanzettija od strani vrhovnega .sodišča v Massacuhetts niojroče v soglasju s postavami, da pa ne oodgovarja zahtevam pravičnosti. Opozoril je na čas dvigne-| nja obtožb proti Saceu in Van-j zet. t i ju. ko je prevladovala gonja proti radikalcem ter menil, da je! okoliščina, da sta bila obtožena j Italijana, radikalca in obenem tudi navadna delavca, preveč vplivala na porotnike. — Ko sem nekoč obiskal Vanzettija v njegovi eelici, — je dostavil sodnik, mi je razkril svojo dušo. pri Čemur sem dobil vtis. da nimam pred seboj navadnega zlo-ičinca. Yslcd tega apeliram na vas. | da preiščete slučaj povsem nepristranski. EGIPT JE POSTAL SPRAVLJIV KAJTRA, Egipt, 3. junija. — Kriza v a n gleško-egi pčansk i h od-nošajih je ostala neizpremenjena. Obe strani se poslužujeta največje molčečnosti glede vsebine angleške poslanice, koje narava je baje milejša kot se j izprva domnevalo. ker je namen angleške vlade dovoliti egipčanski vladi, da se umakne iz svoje težavne pozicije. ne da bi trpela na dostojanstvu. Značilna točka v sedanji krizi je hladnost, s katero se je sprejelo izmenjavo poslanic, kajti niti prihod angleških bojnih ladij v egipčansko vodovje ni vzbudil no-l benega posebnega razburjenja. To! DOŽIVLJAJI MADAME JJ0R0DIN Madama Borodin, ki se nahaja v ječi v Pekin gu, je opisala, kako jo je povabil vojni lord, Cang Tso Lin, na obed. PEKING, Kitajska. 3. junija. — Dra matično zgodbo je povedala včeraj nekemu časnikarskemu poročevalcu madama Borodin, žena enega najbolj znanih mož na Kitajskem, v sprejemni sobi neke jetnišniee v Pekingu. Madama Borodin in trije nadaljni R isi so bili aretirani pred približno dvema mesecema od šangtunških čet na temelju obdol-ižbe. da spravljajo boljševiško pro-[pagando v Kitajsko in sicer na i krovu parnika "Pamjat Lenina" jKoiiečno, j>o številnih doživljajih, |tekom katerih so bili vsi aretirani j v smrtni nevarnosti, je bila ona s svojimi tovariši spravljena v neko tukajšnjo civilno ječo. Madama Borodin je tipičen I vzgled tega. kar napravi dvajset let v Ameriki iz ruskega Židov skega priseljenca boljšega razrc da. V resnici ne izgleda niti malo tako odurna kot kažejo njene fotografije. Angleški govori povsem dobro, a njen nos je velik in obraz kaže veliko eneržijo. Pripovedovala je poročevolcu, kako se je sestala s Čang Tso Linom in njegovim spremljevalcem. — Vi -ste preiskali mojo prtljago ter niste našli ničesar. Zakaj me imate ujeto? — je vprašala kitajskega generala. — Vi niste jetniea, pač pa gost in v dokaz temu vas vabim na banket danes zvečer. — Tako sem dobro večerjala ž ,njim. s Kitapjci in ruskimi častniki. ki so bili jako dvorljivi. Maršal me je naprosil, naj pošljem svojemu možu brzojavko ali pismo z izjavo, da je dobro postopal z menoj in to sem tudi storila. | j predstavlja velik kontrast s prej- Išnjimi političnimi krizami, ko je vedno obstajal strah za varnost inozemeev. « LAHI NE MOREJO NIKAMOR . NAPREJ S SVOJIMI FINANCAMI V rožnatem poročilu finančnega ministra Volpija se glasi, da bo Italija stabilizirala liro ob sedanji vrednosti, ki znaša pet centov in pol na liro. — Volpijevo poročilo je več kot optimitsično. — Mezde so nižje, a cene iste. RIM, Italija, 3. junija. — Vladno politiko glede stabilizacije lire je razkril včeraj zvečer v poslanski zbornici finančni minister grof Volpi, ki je izjavil, da je namen kabineta stabilizirati liro za enkrat na sedanji višin v namenu, da se nudi notranjim cenam ter produkcijskim stroškom priliko, da padejo v razmerju s padcem valute. Tekom jeseni bo vprašanje zo-' pet premotreno in storjeni bodo' sklepi v soglasju s položajem, kot' bo prevladoval takrat, a medtem namerava posvetiti vlada vse svoje eneržije pospešenju padca v življenskih stroških. Željno pričakovana izjava finančnega ministra je prišla proti koncu nagovora glede proračuna ministrstva za notranje zadeve. Volpi je naslikal popolno sliko finančnega in ekonomskega položaja Italije ter opozoril s ponosom na stanje državnih financ, o katerih je rekel, da so bile stavljene na solidno podlago. Rekel je tudi, da je skrajno optimističen glede bodočnosti. V razpravi glede posojil iz inozemstva je grof Volpi razkril, da znašajo dosedaj približno 200 -mili-j.jonov dolarjev, od katerih je šlo $85,000.000 za razvoj električnih industrij. Izjavil je, da bi bilo seveda idealno, če bi ne bilo treba posojil iz inozemstva, da pa je bil italijanski finančni položaj tako slab. ila se pojavila alternativa,! da se ali najame posojila v ino-' zemstvu ali pa dovoli zmanjšanje-italijanske produktivnosti. j — Vlada. — je dostavil. — je izvajala ter izvaja še sedaj najstrožjo kontrolo nad posojili v inozemstvu ter bi ne avtorizirala nobenega. ki bi ne bilo posvečeno' kakemu produktivnemu podjetju J $85,000.000. katere so izposodili ( za električne industrije, bo dovoli-' lo tisoč milijonov dodatnih kilo-' vatov eneržije na leto. vsled česar se bo prihranilo 150,000.00 lir v italijanskem trgovskem proračunu potom zmanjšanih importov pre moga. Volpi je rekel, da so vse ostale panoge javnih financ zadovoljive* Državni proračun kaže prebitek, dasiravno ne tako velik kot v preteklem letu, a vendar zadosten, da' pomiri vse strahove glede bodočnosti. j RIM, Italija, 3. junija. — Vsi delavci v provinci Turin, ki je za! Milanom njavažnejše industrijsko središče v Italiji, so "sprejeli" skrčenje plač za deset odstotkov in od tega je bilo prizadetih kakih 300,000 delavcev. Od vseh strani prihajajo pritožbe, da se niso pokorili trgovci u-kazom, naj znižajo cene, in isto velja tudi glede hišnih posestnikov, ki dosedaj še niso zmanjšali stanarine. ADVERTISE in GLAS NARODA NEMŠKI "GRAY" BO USMRCEN Nemški "Gray", dr. Broecher, je bil obsojen na smrt, dočim je bila obsojena njegova ljubica na pet let ječe. — Slučaj v Kolmu je bil precej sličen slučaju Mrs. Snyder in Henrya Graya. KOLIN, Nemčija, 3. junija. — Dr. Matija Broecher, je bil včeraj zvečer obsojen na smrt radi umora Oberreuterja. moža svoje ljubice. Mrs. Oberreuter. ki je bila spoznana krivim prikrivanja zločina ter obsojena ne pet let ječe. S tem je bil zaključen slučaj, ki je bil več kot v enem oziru sličen slučaju Snvder-Grav. z izjemo, da se je posluževal kolinski par bolj znanstvenih metod kot pa newyor-ški. Državni pravilnik je predlagal smrtno kazen za oba, a sodišče je bilo mnenja, da ni Mrs. Oberreuter nikdar odkrito ščuvala na u-mor, čeprav tudi ni nikdar skušala preprečiti zločina, da si je brez dvoma vedela, da je bil izvršen. Ob zakljnčenju slučaja je imel sodnik dovolj dokazov, da je dajal dr. Broecher Oberreuterju prevelike doze živega srebra skozi tri zaporedne dni, vedoma in v namenu, da umori. Njegov vzklik: Izgubljen sem! — ko so mu poveda- li. da bodo preiskali organe umirajočega moža, da najdejo vzrok njegove smrti, so smatrali zadostnim. da pokaže njegovo krivdo. Dejstvo, da je bil Oberreuter o-krut -s svojo ženo, ni prišlo vpo-štev pri proglasitvi obsodbe. Obramba je že pripravila priziv proti pravoreku. Ker je bila smrtna kazen pred kratkim izpreme-njena v dosmrtno ječo v slučaju dveh banditov, ki sta spravila iz tira brzovlak, vsled česar jo izgubilo 25 ljudi življenje, se splošno domneva, da ne bo dr. Broecher nikdar obglavljen. V njegov prilog govori tudi dejstvo, da se revidira novi pruski kazenski zakonik pod vplivom močnega socijalistie-nega elementa, ki skuša odpraviti smrtno kazen. Obtožena sta mirno sprejeia pra-vorek sodnika, a sta izgubila samozavest, ko so ju odvedli nazaj v celice. ADVERTISE in GLAS NAHODA Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, Id se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo ko* ris t in našo zanesljivo ter točno postrežbo. , - Dinarji Lire Posebni po- Din. .... 000 .... $ 9.40 Lir...... 100......$ 6.20 datki. Din..... 1,000 .... $ 18.S0 Lir...... 200 ............$12.10 ^^ Din. _____ 2,500 .... $ 46.25 Lir...... 300 ......$17.85 T jngwlaviiMSn Din. ____' 5,000 ____$ 92.00 Lir...... 500 ............$29.25 itafiji nufa Din. .... 10,000 ____$182.00 Lir...... 1000............$57.50 »n 925, aB Za poWjstve, ki presegajo DeaettlaoC Dinarjev sil ps OraUsoC lir ?nspnj dovoljujemo poseben metku primeren popust. 9899. ps S ente itolr—Hs ps ta ails • am $tmm Imlnji— v sajkrajta* Can tar Za reije svate ps pL. Frank's a kser state bank 82 Cortlandt Street, oobxlakdt *m Nev£ YorE, NEVARNA PREISKAVA POLICISTA Policist, ki je domneval, da je v steklenici žganje, je stresal tekoči TNT. — Priznanje kaznjenca v Atlanti. ATLANTA, Ga., 3. junija. — V priznanju, katero je podpisal neki Joh n Dean. ki je zaprt v zvezni jetnišn ei v Atlanti, jc vsebovano poročilo o radovednem policistu, ki je ustavil tri bežeče bančne roparje ter tresel steklenieo nitro-plieerina. da vidi. če vsebuje koruzno žganje. Dpan, ki je obsojen radi tatvine avtomobila, je obtožil Franka Kelly j a in Clarence Brook^a, ki sta zaprta nekje v Alabami. da sta oropala East Atlanta banko. Dean je rekel, do so dospeli vsi trije v Phoenix, Ala. i v avtomobilu. j — Ko smo prišli skozi ono mesto, sta nas ustavila dva polieista, da nas preiŠceta. Presneto slaba nam je predla. Policista sta vprašala, kaj imamo v kari. Na sprednjem sedežu je bil ročni kovče«; s steklenico nitroglicerina. Na steklenici je bil label 7. napisom: Dobro stresti pred uporabo. — Policist je obrnil steklenieo proti luči. Mi smo zbožali. se sknšali skriti, ko je policist mirno stresel steklenico, da vidi, če je v njej žpa-nje. To je bila pač najbolj dolga sekunda v mojem življenju. — . ■ ^r ~ GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sak*er, president,__Louis Benedik, treasurer. i "luce of business of the corporation and addresses of above officer* -82 CortJandj Su Borough oj Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People)__ __Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__ Zj i-eto let o velja list za Ameriko Za New York zi celo Uto....$7.00 in Anai ne imenoval nobene komisije, ampak bi enostavno potrdil razsodbo. V tem slučaju' gre seveda za komisijo, ki je odgovorna edinole govemerju države Massachusetts, nikakor pa i>< javnosti. To je seveda formalna stvar, ki je na-' v se/a d nje brez pomena. Poročilo, ki ga bodo izdelali Fullerjevi svetovalci, bo prejalislej objavljeno. In vsak' stavek v poročilu bo moral biti dobro utemeljen. Te u-l temeljit ve ne smejo ostati skrite v kakem pisarniškem predalu, ampak morajo biti predložene javnosti, da ima priliko razmišljati o njih. Poteklo bo najbrž še več tednov, predno bo padla' končna odločitev. Vsi jo napeto pričakujejo. Vse je' radovedno, kakšna usoda bo zadela moža, ki sta dolgih J !»■ t let. — baje ponedolžnem — preživela v senci električnega stola. PROTI SHERMANOVI POSTAVI Leta 18IM) je bila sprejeta Sliernianova postava, ki prepoveduje zveze med ljudmi ali korporacijami, kojih namen je višati cene. Postava je bila v prvi vrsti naperjena proti trustom. Pozneje so jo pa naperili tudi proti delavskim organizacijam. ki s tem, da izsilijo od podjetnikov višje plače, vihajo ceno produktu. Tedaj se je začela boriti proti tej postavi Ameriško Delavska Federacija, kateri je načeloval istotako v onih dneh Samuel Uompers. Sodišča so odločila, da veljajo določbe te postave istotako za delavca kot za delodajalce. Končno je bilo mo-P>ce v kongresu postavo tako pristriči, da se nekatere njene d< ločbe ne tičejo delavskih organizacij in farmar-kih zvez. Sklepi so pa ostali večinoma le na papirju, ih boj £-e je znova pričel. Sedanji predsednik Ameriške Delavske Federacije William (ireen ozmičujo Sliermanovo postavo kot "coklju na industrijalnem, gospodarskem in poljedeljskem na-predku dežele/' Ker } »ost a vi tudi velike korporacije niso kaj posebno« i m k Ion jene. je upati, da bo v prihodnjem kongresu tako amendirana, da bo izgubila svojo prvotno moč in namen. Lindbergh bo polkovnik v Missouri ju. JEFFERSON, CI T V. Mo., 3. junija. — Kapita Lindbergh bo imenovan polkovnikom v Narodni mi-liei MLs-sourija, ko se bo vrnil v St. Louis s svojega transatlantiškega poleta, — je objavil včeraj governor Baker. ; Zena Cailesa umrla po operaciji. LOS ANGELES, Cal., 3. . unija. Natalija Calles, žena mehiškega predsednika, je umrla včeraj zve-čer .v neki tukajšnji bolnici, kjer . se je v soboto podvrgla težki operaciji. GLAS XARODA, 4. JTX. 1327 HCI MEHIŠKEGA PREDSEDNIKA UNOIKWOOO * UHDCKW09D. H. .*- Ernest i 11a Call«.s se je pred kratkim poročila /. Amerikaneem TI>o-masom Arnoldom Robiusonom. Poročila sta se v Nogales, So-nora. Dopis. Barberton, Ohio. V soboto dne 21. maja se je dogodila znatna družinska tragedija v naši naselbini. Rojak Lavrieh je z lovsko puško obstrelil svojo ženo Rese in njeno mater Mrs. Gri-miteh. Vzrok dejanja je baje ljubosumnost in pa slabe družinske razmere. Ko to pišem, sta obe ženski že iz bolnišnice, toraj izven ne-: 'varnosti. Rojak Lavrieh čaka sod-| ' nijske razprave v okrajni jetniš-' niei v Akron, Ohio. Druge podrob-' nosti o tej stvari bom poročal po1 i izidu sodni jske razprave. ! V nedeljo in, pondeljek fino 20. .in 30. maja sta tukajšnji društvi < Sv. Jožefa in Srca Marija Iv. S. K. -J. obhajali dvajsetletnico. Prire-j ■diTev je bila lopa in dostojna, času primerna. Imeli so vee govornikov, od katerih so je samo eden izpodtaknil ob rdečega petelina.! , Vsem drugim pa east! Govorili so samo'za napredek svoje .Tednote. j j Rojaki, pomlad beži. bliža se po-! let je. Veselice v- zaduhlih dvora-' nah so vzele slovo do prihodnje jeseni. j Društvo sv. Martina: št. 44 J. S. j i Iv. J., je sklenilo prirediti prvi j spomladanski piknik dne 12. ju-, uija. Pripravljalni odbor so trudi, da preskrbi vse ]>otrebno za lačne, željne in plesaželjne. Tom j rojaki, od blizu in daleč, a ko bo lepo vreme, obiščite nas, na gori omenjeni dan. Zabava se ima vršili na starem dobro znanem prostoru v Shcrinanu. Pričetek kmalu po oni liri po l>oldne. Joseph Hiti. Velika vročina na Dunaju. DUNAJ. Avstrija, 3. junija. — Nenadni val vročine, ki je zadel Dunaj in Nižjo Avstrijo tekom tekočega tedna je imel za posledico smrt enega človeka. Nebroj ljudi se je sesedlo po ulicah mesta v te ku zadnjih treh dni. Vročina jej najhujša, kar jih je občutilo mesto izza svetovne vojne. Večina Dunajčanov trpi velike neugodnosti. vključno pomanjkanje piva, kajti pivovarne niso bile pripravljene za tak nepričakovani slučaj. Vremenski urad je včeraj zvečer objavil, da se bliža balkanskim deželam vihar, ki prihaja iz C'rne-ga morja. Novo Veselje za Izčrpane. — Izmučene, Nervozne Ljud^_ Nuga-Tone Je učinkovita in hitra. Kugra-Tone povrne življenje In n»o<* jz-rpnnim živcem in mišicam. Napruvi rde-o kri, močne in umirjene živce, in na ču-ovit način poveča njih moč vxdriljivr»«rti. I>aje blaiilen spanec, dober tek. fino prebavo. reden stol. n^noRo navdušenja in ambicije. Če se dobro ne počutite. va§a dolipost. da jo poskusite.' Vas ni£ ne stane, ako vam ne stori dobrn. Je prijetna za vilvati in poC-utili so hnxte boljši takoj. Če vam je Se ni predpisal idravnik, potem pojrtite tnkoj v lekarno in kupite Nuga-Tone. Ne sprejmite nadomestil. Vi! v« J te ja p»r dni in fe e ne povutite boljši in če ne zg'edate am bo povrnil vaS denar. Izdelovatelji ■Cuga-Tone zahtevajo od vseh lekarnar-ev, da Jamčijo za Isto in povrnejo de-»ar. če niste zadovoljni, priporočena, jam-ena in na prodaj v vseh lekarnah. —A d v" t. i ' MISTERIJOZNO ZASTRUPLJEN JE j Splitu je prišlo v zadnjem ča-1 su do nekaterih misterijoznih o-j bolenj, katerih vzrok se ni mogel dognati. Te dni jo umrl v bolnici ! ii"ki ilirko Ivrstulovič. Ker zdrav-! niki niso m o sli ugotoviti vzrok J smrti, so izvršili raztelesenje. pri čemer se je dognalo, da je smrt nastopila vsled zastrupljenja s hrano. Da so slučaj popoloma po-j jasni, so čreva odposlali na kemično analizo, ki je prvotno diagnozo ! potrdila. Oblast je odredila najstrožjo [kontrolo živežnih potrebščin, da se taki slučaji v bodoče preprečijo. Zaradi redukcije izvršil samomor. V Petrinji s<» te dni ustrelil '2G let stari orozniški narednik Gjuro Trbojevič. Zadel se jo ravno v srce ter ostal na mestu mrtev. ! Napisal je poslovilno pismo, v katerem navaja, da je reduciran in j bo moral v kraHkem zapustiti službo. Ker so ni učil r.:>!>vne obrti, se je bal. da ne bo mogel najti za-j služka. zato je sklenil, da gre prostovoljno v smrt. mmmmmmmmoBmemmmmmmm t NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjamo znancem in prijateljem, da nam je usoda pobrala iz naše srede ljubljenega nam očeta -H >11X K EMC v dobi -l.'} let. Dne 3. maja t. 1. je bil poškodovan v premogokopu ter je dne 28. maja po strašnih mukah zatisnil oči. Pokopan je bil 30, ma ja na pokopališču sv. Jožefa. Dolžnost nas veže zahvaliti se v prvi vrsti sestri žene pokojnega Tdrs. Frank Margon ter za krasne vence: Urban Yelovsek. Mr. & i Mrs. lierlogar. Mr. & Mrs. .Toe Persliin. Frank Tominc družina -Tosenb Kolma« družina. Mr. & ^rrs. ^rath Vehar. Mr. & Mrs. Ko-tar. Mr. & Mrs. Frank Kerzisnik ^rr. & ^\Irs. Anton Rudolf. Local. 4385. V. M. AV. of America. Za krasne cvetlice: Fran Golob. American Meat Market, Mr. & Mrs. Anton Oblak. Mr. & Mrs. Anton Biuk. Fran Burnik, Mr. & Mrs. .Joseph Porenta. Eden nopo-naznih. Končno se še enkrat lepo zahvalimo, posebno pa soprogi Math.1 Vehar. za postrežbo. i Ti. dragi nam oče, pa počivaj v miru! Žalujoči ostali : Frančiška Remc, soproga. Johan, Felix Frank, sinovi. Anni 5r. Vida, hčere. 11 FARM PO 160 AKSOV 'j je naprodaj in vsaka ima stanovanje, zemlja je dobra in cena poj dogovoril. Tu je že par slovenskih farmarjev in so zadovoljni. Za natančna pojasnila se vsak lahko l obrne na: Anton Pečavar, Sanguda, Alta, Canada. j MORILEC JE BIL HIPNOTIZIRAN i _ Švicarski morilec izjav-I lja, da je izvršil umor | na povelje človeka, ki i ga je hipnotiziral ter j prisilil k umoru. ' ŽENEVA, Švica, 3. junija. — Sodnik, ki je predsedoval neki obravnavi v Delemont, je včeraj naenkrat prekinil razpravo v svr-ho nadaljnih poizvedovanj, ko je izjavil obtoženi, 23 let stari Dahler. ki je zadavil in oropal bogato madamo Eschinan, da"je iz-vršil umor pod vplivom hipnotiz-ina in popolnoma proti svoji volji- | Dahler je rekel, da mu je ukazal Joseph Waltliicr, profesijonal-ni hipnotist. naj izvrši umor in da je bil vesel, da so ga aretirali, kajti na smrtnem seznamu -sta bili š«? dve nadaljni bogati žrtvi, kojih imena in naslove je navedel, i Po ugotovitvi verodostojnosti tega pričevanja jo izdal sodnik za porno povelje proti Walthierjn, ki se mudi sedaj v Parizu. Če bo uo-trjena izjava Dohlerja. bo postalo v}>rašanje zelo komplicirano, ker bo treba določiti, kdo je resnični merilec in če ta oba moža enako kriva. 5TIRIDEST UBITIH V VIHARJU AMSTERDAM, Holandska, 3 junija. — Tornadu stičen vihar, ki i je divjal včeraj nad Ilolandsko in . Belgijo, je povzročil, razven ve-; likanske materijalne škode, tudi smrt štiridesetih oseb. loO nadalj-I nih ljudi je bilo močno poškodo-' vanih. J Vasi Xelde, Groenlo in Dehleii so bile uničene in številne druge :so trpele veliko škodo. Prispevek k skladu za družini Nunigesserja in Colija. Xewyorski "Evening World" je poslal včeraj po kablu $1000 Ameriškemu skladu za družini Nunges-| serja in Colija, o katerih se ni še ! ničesar izvedelo izza časa, ko sta ictela. preko Irske na poti iz Pari-; za v New York. Tožba proti premogarski družbi. PITTSBURGH, Pa.. 3. junija. I'. T. Fagan. okrajni predsednik j l'ni|ed Mine "Workers v ozemlju premoga, je avtoriziral včeraj svo-1 jega pravnega zastopnika, naj vlo ' ži proti Pittsbugrh Terminal Coal Corporation tožbo za odškodnino v znesku $25,000 radi napačne in neupravičene aretacije, i Fagan je bil včeraj obsojen radi dozdevnega "nerednega obnašanja" na globo $10 in stroške. Bil je aretiran v mestu od privatnih policistov kompanije, ko se je približal avtobusu, s katerim prevažajo stavkokaze k Coverdale rovu, ki je last Terminal Co. Fagan trdi. da ni lia noben način nadlegoval stavkokazov. ko jih je informiral, da je bila proglašena stavka v tem rovu. Vložen je bil pri-| ziv proti denarni globi. AN6LEŠK0-SL0 VENSKO BERILO. D. F. J. KeriTbo vkratkem izdal j ANGLEŠKO-SLOVENSKO ! BERILO. Knjiga bo vsebovala navodila za izgovarjavo angleških besed, kratko slovnico, uvrščeno med pogovori in članki ter kratek slovar, ki bo obsegal 1700 angleških in kakih 2000 slovenskih besed. Knjiga bo opremljena z lepimi slikami ter j bo pripravna tudi za otreke, ki se bodo hoteli učiti slovensko, j Knjiga bo stala $3.00. Prodajala jo bo in naročila že sedaj spre-■ jema I Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., Hew York City. ADVERTISE in OLAS NAROD J . Strašen zajtrk/ Nedavno bil zopet v pariškem Magic City, a to pot nisem imel teka. Kuhinjska razstava je priredila obed za vojne invalide: Francoze. lin se in Italijane. Soln-ce je ne/uesno pripekalo skozi stekleni strop. Xa čelu dolgih miz je sedel prezidij: francoski minister za pokojnine, Louis Marin, predsednik francoske invalidske zveze polkovnik Pinoult, predsednik Zveze ruskih invalidov-einigran-tov general Bara t o v. S tras n zajtrk! Fanfare trobenta jo in stresajo stekla. Jazz-band cvili in ropoče. Cirkuški umetniki Fratelliui zabavajo drovano. Kljub temu se ustavlja zdravemu človeku vsak p< žirek. čeprav ima pred seboj najboljše dobrot" kuhinjskih umetnikov. Lahkonogi lakaji se j smuka jo med mizami. Radovedni .obiskovalci razstave so se nagnili j čez orodje galerije. Neki gospodič-I ni v lilasti obleki jo postalo slabo iin si je zastrla s pahljačo preble-deli obraz/ Xi čuda. da so je zgrozila .. . Nič strašnega ni. kakor so te mize "spačenih gobcev". Les ■ gueules cassees — to ime je na-• dela vojnim pohabljencem ]>rešer-»I na in neusmiljena pariška ulica. ' Poslužujejo se ga tudi invalidi sa-i mi. ker kljubujejo usodi. 1 Moj sosed si je odveza! gumijev podbradek. Privlekel je iz torbe nekak čajnik z gumijevo cevjo in r nalil vanj vino. Granata mu je od-. trgala spodnjo čeljust. Rožnat jezik mu visi iz goltanca. Sprotno si vtakne cev naravnost v goltanec in zlije vino v želodec: požirati ne l more več. Ostali so mu le zgornji zobie. zato ne more niti žvokati. i Zdrobi si meso kar na krožniku = f posebno pripravo in ga z žlico vrže v goltanec. Smeh bratov Fratel-li^ijev ga spravi i/, ravnotežja, da dvigne glavo in se smeje klovnu * samo zgornjo ustnico! Krvavo rdeč kos- mesa 1 zabrek-lo ustnico in štrleč i m zateklim o-česom nagovori soseda in se smehlja. Ta nasmeh jo grozen! Sosed ne odgovori. Gleda v krožnik in je kakor lipov bog. Njegov nos in levo oko sta iz gumija, pobarvana in s trakom privezana na lobanjo. Drugi sosed zrože meso brez-rokemu tovarišu. Ta škili in momlja besede hvaležnosti. Nima ne ! nosa ne ust. Zdravnik mu je i/.re-'zal dve luknjici mesto nosnici. Tz I ti jih štrlita dve gumijevi cevki za dihanje. V tem vojnem muzeju se vidi, kako se motijo tisti, ki pravijo: "rajši umreti, kakor ostati polufb-. ljencc". To ni res! Kajti ti grozni obrazi so veseli in uživajo. Navadili so se svoje revščine. Navdušeno pijejo in jedo. če morejo, sc tudi pogovarjajo, se smejejo. "Spačeni gobci" so voljni nositi i svoj križ do smrti in nočejo, da bi bili pretežak. Začudeno gledaje nas. ki sedimo pri časnikarski mizi. Mi zdravi ljudje smo najbolj > žalostni med vso družbo in tudi . imamo najmanj teka. Brozroki in enonogi general Parahonski se za-l hvali prirediteljem v imenu po-- habljenih Rusov in Italijanov. I,-- t IZVEDEL BI RAD za kraj. kjer bi se dalo dobiti delo za moje sinove. v kaki lahki tovarni, ali pa kaj drugega. Kupil bi tudi i hišo. primerno za trgovino ali pa kako malo farmo v bližini industrije, oziroma vzel trgovski prostor v najem. Kateri mi ugodno sporoči, bo dobil nagrado. — Odgovore pošljite na : "Zelnik", c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. POČASNA SMRT Bolesti bolečine, nervoznost, težavno spuščanje vode—to je večkrat znamenje nevarnih neredov. Poskušajte svetovno slavno zdravilo za ledice. jetra, mehur in podobne bolezni. Pijte dosti vode ter vzemite ^SfiPHBQi/ Izboreti odvajalni pomirjevalec. Znan kot narodno zdravilo Holandske več kot 200 let. Pri vseh lekarnarjih v treh velikostih. Glejte, da bo ime Gold Medal na vsaki ikatljl. Ne kupujte nadomestkov. Peter Zgaga I,.., -.'- - Časi se izpreminjajo. Ob polšestih zvečer (po netvvor-jškem času) je dospel kapitan Lindbergh s svojim aeroplanom v Pariz. Ob šestili zvečer smo v New Yorkti že izvedeli, da je bil srečno za vršen ta zgodovinski preko-i oceanski polet. Napoleon je umrl dne 5. marca 1821 na otoku sv. Helene. Evropa je šele tri tedne nato izve« lela. da je umrl. Zadnja bitka arperiško-angleške I vojne s«» je za vršila 8. januarja le-• ta IS].", pri New Orleansu. Vojaki I so so borili kot levi — za prazen j nič. seveda — kajti mir je bil sklenjen že tri tedne prej. ¥ Francoz je vprašal svojega prijatelja : — Ti. ali poznaš koga, ki bi mi (mogel |>osoditi tisoč frankov. ; — -Taz jih nimam, toda moj pri-telj. ki je prišel iz Amerike, je jako bogat. Njega vprašaj. — Ne. Amerika licu pa že ne rečem za denar. Amerikanec ga hoče imeti nazaj. * Mož in žena sta se večkrat prepirala. nekega dne se je pa mož tako razsrdil kot še nikoli. J, Stopil je pred ženo ter ji začel takole pridigovati.- — O to nesrečna baba! Zlodej salamenski, coperniea, satan v človeški podobi! Do smrti bom preklinjal tisto uro, ko >om te vzel! Kaj hudič res nimaš nobene pameti in nobenega razama? Ti presneta pokveka nacifrana, saj že gledaš tako kot zlodej iz krtigle . . . O ti f^lamana avša. stara ! .. . To je bilo zakonski ženici preveč. Sla je ter tožila svojega moža za stran razžaljen j a Časti. I Ko sla stala pred sodnikom, jo je sodnik, vprašal : — T« rej vi ga tožite zastran razžaljen ja časti? — Ja — je rekla ženica. — Kaj vam jo pa rekel čez čast ? — Rekel mi je . . . j Mož jo mislil, da bo naštela vse psovke, ki jih ji jo zabrusil v o-braz ter jih še par zraven pridala, pa se jo zmotil. Ona je sramežljivo pogledala v tla, zaiokala in zajecala: — Rekel mi jo. da sem — stara ... I . * To se je zgodilo v času. koj po , prohibiciji, ko je bilo ros težko dobiti pijačo v Ameriki. Srečen tisH» ki je dobil kako kapljo, j Živela sta mož in žena, ki se nista branila dobrega požirka. Pa kaj. ko ni bilo mogoče dobiti prve (Ini ničesar, magari da bi bil člo-|Vck z zlatom plačal, j Nekega dne se je pa možu posrečilo dobiti pol galone dobrega vina. J Žena je delala v tovarni, on je pa sedel k mizi ter pričel piti in je pil. da je bila posoda prazna. Ko je pocedil zadnjo kapljo po I grlu. so se odprla vrata, in žena je stopila čez prag. Takoj je uganila, kaj se je zgo-(dilo. Jezno je udarila z 11020 ob tla .ter mu pričela pridigovati: j — Tako, tako! Lepa reč. Sam si vse požrl. Ali nisi name nič po-l mislil ? — O. motiš se. — ji je odvrnil. — Neprestano sem mislil nate. Neprestano sem mislil nate in prosil Boga : — Bog daj. da bi ne prišla, dokler je še kaj v flaši. * Sosed je rekel sočutno svojemu sosedu: — Praviš, da ti je bila že prejšnji teden kara ukradena, ti pa niti z mezincem ne ganeš. Zakaj ne obvestiš policije? — Se nič ne mudi. V kari je bila namreč moja žena. * Kratka krila so jako zdrava — je ugotovil neki zdravnik - Ijseveda so velik pripomoček k zdravju. Zastran kratkih kril se moški dandanes več izprehajajo kot so se prej, jn tudi vid se jim izboljšuje. - GLAS NABODA, 4. JUN. 19*27 i' l BItf —' -p-frr!«*--r<><-""^ilfl 1x81 P"1 ■ ajr' jg|jl: KRATKA DNEVNA ZGODBA ' Bgg |xn________.___fljz| DAM lil FE IGEL: PRVI DNEVI * Zadnje dneve prej napovedjo vojne se je" naše stalno omizje I n klobučarju" povečalo i raio-gitni gCKti. Tu mqo se shajali po popoldanskih uradnih urah. tla lažje pričakamo večerje pri kozarcu vina in v zanimivem razgovoru. Rešiti nam je bilo probleme, ali ni»l o ve sowed vojno, in če jj napove, kje pride do jjrvega večjega spopada ! Preživeli .smo že riotit mesecev vojne. Temeljito jroglab-Ijanje v »nadna poročilo in p-.glab. la kore»pondenčnega urada nas je vzgojilo v dobre stratege. Kritiko-vali in hvalili «no poveljnika in bili ntdnjič prepričani, da bi si priborila naša armada mnogo več la-vorik, r-e bi na.s priklopili generalnemu štabu kot svetovalce. Po hudi debati .se je razdelila naša družba v optimiste in pesimiste. Končno *mo .se pridružili v.si mnenju prijatelja Jožka, čet o vod je pri sa-perjih in edinega vojaka v naši sredi. da bodo naše čete začetkoma samo otežkočale sovražniku pohoti, da rastre le nato za sabo mostove in da .se ustavijo komaj na N'ano-nkem ]K>gorjn, kjer čaka >ovražui ka pripravljena armada. Prej ni nobenih takrh pozicij in jarki, iz-kopani v bližnjih Brdih. bodo le nekaka zavora pri vojnem vozu m>-vražni&a, premikajočem se .skozi našo deželo. Mesto ne bo mnogo trpelo. Kdor ima klet in se vanjo skrije med praskami predstraž po mestnih ulicah, je rešen. Strah pri gm/tni razstreli t vi bližnjih mo-.stov bo mnagi.ni talini .spomin na vojno s sosedom. Tega. .soglasnega naziranja sem se tudi jaz strogo držal. V noči, ki je sledila odhodu zadnjega vlaka, nisem zatisnil oči. llotel sem na lastno uho slišati detonacije ob Soči, skočiti nato po .stopnicah v vežo in opazovali skozi ključavnico poulične boje. Zaman sem čakal. Oprezno semv stopil na ulico. Prazna! Noben iz-.strelek mi ni pr»žvižgal mimo u-še.s. Sovražnika torej š« ni. Od daleč sem videl le vojaško patruljo. Na zidu tik ovinka so bili prilepljeni novi razglasi vojaškega poveljstva. Gostilne se morajo zapirati ob uri zvečer. Po 10. uri sevečer in pred 5. uro zjutraj n<; .sme nihče na ulico. Okna morajo biti zaprta, .skozi nobeno naj ne sveti luč. Stroga kazen. Sklenil sem iti iz mesta. Mogoče se mi potreči opaziti na zahodu, odkoder naj pride sovražnik, kako rz premem bo. Med potjo sem dohitel asistenta Kebra. "Dobro jutro! Kaj ti si edini še tukaj ostal! Uradniki .so že včr- ; raj zapustili mesto." 44 Vem. vem. Zato sem se pa tu di včeraj skrival. Pred prazniki sem namreč dobil štiritedenski di-pust in ta dopust želim preživeti \ mirti —,T "ki ti ga svet dati ne more, pač )m naše moto. To ti umiri živce s svojim granatnim zdravljenjem in z zaukazanim sedemurnim spa- , njem.'' < i4Novi strogi razglasi so te o-zlovoljili. Res je, da nam ne tekne vino. ako gledamo vedno na uro. Zato pa pridi k meni! Navezana sva kolikor toliko drug na druge- j ga; iz gostilne prinesem vino, ča.s nama hitro mine in vsak večer si poveva svoje dnevne doživljaje. Jo z Ohlancm do skrajne sile v mestu. Sovražnik na eni strani v mesto, jaz pa na drugi strani iz \ mesta. Dve stvari bi rad spoznal -kurjo j*)it in ježenje las. Oboje ] spoznavaš pod granatami, to mi je povedal dosedaj 3e vsak vojak, ki , je bil na fronti. Sovražnik torej še ni! Včeraj je bil praznik, privoščil j si je našega briškega vina in danes ] so-mu odpovedale noge, ne more ] na prej. Počaka jmo torej ! Sedaj pa k peku na Icozarčsfc žganega!** , Bila «va edina gosta v ravnokar otvorjeni pekariji in z njo združe- ] . - £ < ' ! - '' . * * - ni prodajalni likerjev na drobna in debelo. Gospodični Ančki .se jc bralo pomanjkanje spanja z obraza. zehalo .se ji je in večkrat je stopila pred vrata gledat, gre-li že sovražnik. "Kaj misliš, koliko meščanov je še ostalo v mestu!" "To je težko dognati. Mnogi so odpotovali, mnogi zapuščajo še vedno mesto; kar peš jo mahajo do ]*vo postaje, do katere se še vrši žel-zniški promet. Prišlo je pa tudi mnogo beguncev iz obmejnih krajev. Vsi, ki so ostali in tudi novo lošleei so se nastanili po kleteh, kar otežkoča celo približno štetje .se lanjega prebivalstva. Rodbinsko življenje se bo odigravalo od.slej I k. d zemljo. Res ne vem. smo li nazadovali v predhistorično dobo člo. ve.štva, ko je to prebivalo še v votlinah. ali pa smo tako napredovali, iznebivši .se namah vseli "gorenjih t »oče v". Sicer pa. boli temu kakor hoče. mene zanima bolj vprašanje, kaeri prijatelji in znanci so še tu ostali." "To še danes doženeva. Prepričan sem. da ni še nobeden slekel v tej noči svoje železne >rajee. Ce ostane vse mirno, dobiva nekatere pri golažu, nkatere po kosilu v kavarni, ostali pa ob običajni uri 'Pri klobučarju'." "Dobro! Na ta način sva .si sestavila tudi spored za današnji* dan. Zadnja točka ostane — kakor že domenjeno — sestanek pri meni, kjer napiševa vtise v svoj vojni dnevnik." "Soglašam,*" sem pritrdil. "Ce mi ne pomoreta kremarica Trška s kuhano kokošjo in brivec z raznimi krtačami in pomadami, ne bom vedel, kaj je strah." je žalostno vzkliknil Keber ter si prižgal cigareto. "Tudi najlepši roman je večkrat na prvih straneh zelo dolgočasen. Jaz sam sem si vse drugače predstavljal. Sicer pa, uvod ni slab! Časopisi so popolnoma izostali, po svetu se mogoče vrše najvažnejši dogodki —. mi ne vemo ničesar. Vojaška oblast je odvzela^ zvonovem žvenklje, zapeč^ila y: zvonike in jasne ure se ustavljajo druga za drugo. Vlaki ne prihajajo, sčasoma izostanejo tudi druge .stvari. Živimo pač v trdnjavi. Potrpi, stvar se razvija in ki^alu spoznamo vojno tudi od toll za-željene, zanimive strani. Dvomim pa. da se zadovolji s to stranjo naš želodec." "Kh. kaj! Za prve silo imam pet škatel konserviranega golaža in tri doze sardin. Pijače pa, upam, nama ne zmanjka tako hitro. Kak slučaj! Kako zagonetno sta izgi-^ nila s ]>ozoriača Rudež in Močnik I j Ni ju bilo pri golažu, ne v kavarni in ne 4Pri klobučarju'. Mislimo' si naj, tla sta se odpeljala. Med tem pa jima je izročil ubežni krč-j mar v hiši. kjer stanujeta, vino v prodajo, dokler pač dopuste razmere. Prijatelja sta krčmo lepo zaprla, vino pa srkata sama; drug streže drugemu in drug plačuje drugemu. Jutri ju obiščeva. Tako prijateljstvo napram nama!" Sedela sva pri zaprtih oknih v temi. Tleča cigareta je v presledkih razsvetljevala najina obraza in kozarca na mizi. "Deseta ura je že minila. Po u-licah je popolna tema. Ostani to noč pri meni! Srce mi pravi, ds pride sovražnik. Xe bi rad zaspal, bdeti moram, da odpotujem tik pred .sovražniko-vim ^prihodom v mesto.'* • Ostal sem. Dolgo sva se še raz-govarjala. praznila steklenico in žepno trafiko in slednjič sladko zaspala. Ako bi bil vkorakal sovražnik z godbo na čelu v mesto in naju -speča xvezai in vrgel na voz, prepričan sem, da bi se bila vzbudila kvečjemu pred Čedadom ali' Vidmom. Tako vestno sva čuva- Kebrovo srce zmotilo. Mostovi so ostoli še celi in sovražnika ni hotelo Inti. Keber je govoril resnico. Skozi dvoriščna vrata sva prišla v krčmo, kjer je bil zbran naš ožji pri-jateljsk krog skoro polnoSt vilno. Vest o novih krčmarjili jc šinila kakor blisk med ljudi. Vsak je bolel videti bančnega uradnika in »-pokojnega učitelja s servijeto pod pazduho. Dobro razpoloženje nam je grenila edinole kategorična odredba, la dobi vsak gast, z ozirom na o-mejeno zalogo in na njegotov potek sedanjih razmer, .samo tri <•<•-i iti vina. Ta določba je poniževala .svobodne državljane, proti vili smo se na vse kriplje in dosegli po ilaljem prerekanju povišek ene er-trti. "Slišal sem. da si ujel pri Cio-deku celo kazaško patruljo In izgubil pri tej priliki pr.ste. Smejal sem se tej novici, ko pač vem, da si videl kozake edinole v ilustro-vanili Ustih." S temi besedami .še je obrnil Rudež name. "To novico sem najbrže sam zakrivil." sfm hitel pojasnjevat zadevo. "Gospoda Pogačnika po-na vpraša, kako sem prišel ob pr-znaš? Sama vprašanja so ga. Včeraj sva se dobila v kavarni, tudi Keber je bil navzoč. Najmanj petkrat sem um že povedal zgodbo svojih prstov — in ali me zopet ste! Granata.' Ne! Šrapnel ■ Ne! L»omba ? Ne! ZanolitiiieaTudi ne! Ker ni uganil, sem trdil, da mi je odgriznila kozaška kobila, spečemu v nekem zelniku pri Grodeku, oba prsta." "Opažati je, da se sedaj širijo najneverjetnejše vesti," je omenil Keber. "Zdi se, da se je odpeljala zdrava Razsodnost z zadnjim eva-kuacijskim vlakom iz mesta in da jo je prišla nadomestovat Lahkovernost. Tla za govorice so ugodna, človek nima več zaupanja v samega .sebe, in kar izve, odda olepšano in povečano. Saj so danes tr dili, da vlak ne more zato na po stajo, ker je vozil drože, vsled česar je poštni voz taka narastei, da ni mogel skozi predor." "Potrjujem resničnost Ivebrovc trditve," je pristavil Strgar. ka teremu se ni mudilo v zaledje, in ki je prav počasi spravljal v svojem prostem času še ostale deželne spise v zaboje. "Meni samemu so zatrdili, da točita naša gostoljubna krčma rja vino brezplačno, samo da izpraznita sode čimprej. Verjel sem in sem hitel, da se prepričam. Koliko resnice je tičalo v tej vsti, smo se prepričali, boreč se za četrto četrt!" "To ni nikaka posebnost vojne in bližine fronte", se je oglasil Rudež, "že v mirnih časih je zrastel večkrat slon iz navadne muhe. Ne verjemi in nikdar ne boš- razočaran! Svetujete mi raje. kje mi je PREDSEDNIKI PETIH NAJVEČJIH UNIVERZ ZA ŽENSKE & ii—liniw" mwmwm\ i ......... miiiii i mu ni i & tbiiimi * uwcmroM. n. t- Z leve na desno so: William A. Neilson, predsednik Smith vseučilišča, Marion, E. Park, predsednica Bryn Mawr College; Ellen A. Pendelton, predsednica AVellesley vseučilišča. Mary E. "Woily, predsednica Mount Holyoke vseučilišča in Henry McCracken. predsednik Vassar vseučilišča. % .UMDCRWOOD * UHDERWMD. H.TV Dva ribiča sta predkratkim ujela v New River, Fla., 105 funtov tež- ] kega tarpuna. Z mogočno ribo sta morala prestati težaven boj, { predno sta jo spravila na kopno, i i J dobiti tobak.' Zaman sem letal od j trafike do trafike. Tako sem jezen . na liogoncsea Goloba ki je odkril v Ameriko! Ce bi ne bilo njega j ne bi imeli tobaka, pa tudi nikdai ne bi cbčutili pomanjkanja l>!e-'ga." "Ti si tudi čuden!" ga je po karal Keber. "Meni primanjkuje tudi tobaka, toda kdor ostane tu, se mora o IpQvedati mnogim užitkom. Škoda, da ni imel krčmar tudi tobakarne. katero bi ti bil I prepustil pred svojim odhodom s j kletjo vred! Svojim prijateljem bi potem delil milostno po tri cigarete, z ozirom na omejilo zalogo in na negotov potek sedanjih razmer; za četrto bi se komaj kregali!" "Tiho, tiho!" je slovesno po.sre-i doval Strgar. "Kdor nima tobaka, vstani jutri ob petih in hajd v Rožno dolino! Trafikantinja bi rada takoj razpečala vso svojo še precejšnjo zalogo." "Jaz že ne poj dem, prezgodaj je!" "Zame je predaleč!" "Prevelika gneča za par navadnih cigaret iz predmestne trafike!" "Jaz pa sploh ne verjamem tej govorici! Bodimo oprezni, ua se nam ne" bo smejala Lahkover- Odhajali smo. "Da mi nobeden ne pride jutri na ino! Dva dneva ostane sedaj lokal zaprt!" je pripomnil ob slovesu Rudež in Močnik je molče prikimal. l»io je lepo jutro, ko sem jo>ma-lial proti Rožni dolini. Zakaj naj bi pa bila včerajšnja vest o tobaka j neresnična? In če je tudi. samega sebe ne morem osmešiti, od prijateljev me itak noben ne vid;, i Poti ni hotelo biti konec. Pospešil sem korake, ali poti nisem mogel skrajšati. J Slednjič sem zagledal svoj cilj. Več ljudi je stalo pred trafiko in ko sem priel bližje — 4'Dobro jutro. Keber!" "Dobro jutro! Ali ti ni bila pot predolga " 44 In tebi ni ura prezgodnja?" "V sili kadi človek tudi navadne cigarete iz predmestne trafike." "Kaj pa ti, ali se nisi zbal po-siiieha Lahkovernosti ?" V trafiki — puščali so nas v njo I lc posamezno — se je pohvalil vsak ' napram prodajalki, da je on delo-j : val pri svojih prijateljih in znan-, j čili za tako veliko udeležbo. Vsakemu ie hvaležno stisnila roko in: - I ga povabila po končanem delu na kozarček brinjevca v kuhinjo za-hišo. j Zopet smo se sešli, nevedoč drug ( za drugega, v kuhinji, in gospa je res postregla z izvrstnim požirkom. Izkupičk je bil dober, ona pa rožnate volje. Dva mlada pujska sta se pripo-dila v kuhinje. ' Močnik pa je zapel .pesem "o starčku, živečem nekje na Dolenjskem". Glas se mu je tresel, toda do roba polni kozarček v njegovi desnici je ostal miren. Pri molitvi: "Oče, nebeški. ni, da gleda v tem trenutku ves svet na našo deže»o in naši' mesto. NOVICE IZ SLOVENIJE Težka nesreča kolesarke. Dopoldne se je vračala Marija Ločniškar. 26-letna nastavljenka v tovarni Tnteks. doma iz Bil j pri Medvodah v Kranju, s kolesom v tovarno. Na roženvenskem klancu je stopila s kolesa ter šla peš. Pred hišo trgovca Antona Štefeta je hotela stopiti zopet na kolo, pri zaletu pa je zgrešila z nogo zavoro ter se zaletela s kolesom preko nizke škarpe v hišo omenjenega tr-. govea. Priletela je z veliko silo v neko okno. Ponesrečenka je v krvi obležala nezavestna na tleh. Ka liee mesta je prihitel rešilni oddelek tukajšnjega gasilnega in reševalnega društva, ki ji je nndil prvo pomoč ter jo odpeljal na rešilno postajo v mestni hiši. Zdrav niško pomoč ji je nudil dr. Glo-bočnik. | Ločniškar je zadobila težke rajne na glavi, pretres možganov in notranje poškodbe. Popoldne so jo prepeljali z rešilnim avtomobilom I v ljubljansko bolnico. DOBER LOV 0 lahkovernosti. Za Glas Naroda napisal: Delavec. Lahkovernost je razširjena med ljudmi skoro v isti meri kot denar. Poznamo različne slučaje, v katerih je lahokvernost igrala veliko vlogo. Ni nam še prišla iz spomina Vo-diška Johanea, ki je povzročila pravo paniko *po naši domači deželi. Moja lastna mati mi je rekla, da bom dajal odgovor preti Bogom, ker sem jo nedostojno imenoval predno je bila razkrinkana. Seveda sem se smejal in se norčeval iz steklenice, ki je vsebovala v od o v kateri je menda prala .Johanea perilo. Moja mati je zelenela strahu, čeprav sem bil šc napol otrok. Mussolini je imel vero v mlado levin jo. s katero se je igral v njeni kletki in o kateri je upal, da mu prinese srečo. Obeeznani frane. letalec Nun-gesser. kateri se je ponesrečil pri poletu Pariz-New York, je imel neomajano vero v znamenje smrti Na njegovih bojnih poletih je imel poleg znamenja na letalu tudi v žepu svetinjo, na kateri je bila izrezana mrtvaška glava. V enem slučaju navaja ederi najboljših njegovih poznavateljev da je od letel v boj proti Nemcem brez medalje v žepu in ko se jc spotoma spomnil, da je nima pri sebi. je postal nervozen in pričel slutiti nesrečo. Vse upanje je sta vit na to medaljo, katero je sam izklesal iz svinca. Tu res se je vr nil v francoske linije ves razme sarjen od nemškega ognja. Neme 1 so razpisali veliko nagrado, ki jc .dobi tisti, ki zapleni to Nungesser • jevo znamenje sreče, vedoč, da ec j bo odstranjeno znamenje, bo tudi j Nungesser obrnjen z nosom proti I nebu. Neungesser je bil kot ofiei-jelno potrjeno zbil preko štiride • seta nemških letalcev iz zraka, i Tudi današnji junak Charlie [jLindbergh je dobil spečega macks > v svojem zrakoplovu tisto jutre . pred odhodom. Da ga ni vzel s seboj, je bil edii vzrok, ker se je bal. da ne bi živa ■ lica. ki je bila še mlada .od mraz* ' poginila. ) Med črnci je razširjena vera. d; . zajčja taca prinese srečo pri igri ! Dosti ljudi je mnenja, da ostank [ obleke samomorilca prineso srečo . To pa jaz obvržem. ker sem let< . in dan neprestano nosil obleko sa momorilca, katero je mati kupil« na dražbi, in po pravici povem, dž [ moram še danes delati za denar ir , sem moral takrat, ko sem nosil ti sto obleko. Edina razlika je bila , da me je bilo ponoči po pravic rečeno strah in da me ni bilo tre ba materi klicati domov, ko je en krat padel mrak na zemljo. Da ne grem dalje kot je bil mo. namen, bom opisal senzacijo, ka tero je doži.vel Hazleton prei tedni. Hazleton leži nekako v sredin trdega premogovnega polja Pa Mesto ima nekako petdeset dr šestdeset tisoč prebivalcev. V ve 1 čini so Poljaki in Italijani. Na Tla rison St. stanuje družina Greco Nesreča je hotela, da je sestra go spodinje zbolela nekje v državi Delaware. Že iz prirojene pobožnosti se jc gospa Greco zatekla k molitvi in neprestano molila za zdravje svoje sestre, ki je ležala v eni bolnic goriomenjene države. Nekega dne pa se je pojavil čudež. Na zasenčniku okna se je prikazala — ali so opazili obris slike Kristusa in presveto srce. Novica se je kot blisk raznesla po mestu iti ljudje so drli v eni sapi k hiši. Vsakdo je hotel videti čudo na j lastne oči. Naval je bil tak. da se je morala udeležiti policija, ter delati red. Eden izmed molileev jo celo videl kapati kri od zasenčnika. Pri-i čeli so padati darovi in gospodar je bil vsaj iz spoštovanja do dolarja. ki šteje sto centov, primo-ran podstaviti košarico pod okno. Vsemu nakljub pa ima to mesto i j tudi župana, ki je v nekaterih o-I zirih drugačnega mnenja kot veči-. na italijanskih priseljencev. Ne-! ozirajoč se na obris, ki je bil na ' zasenčniku. je ukazal roki pravi- ■ ce, da sname stari zasenčnik z okna in ga nadomesti z novim. i S tem. seveda ni bilo vsem po . volji, najmanj pa očetu družine. l ker to povelje je odtegnilo pre- • cejšnjo svoto. i j Kljub temu. da je imet Hazleton l svojo senzacijo in da je marsikateri premogar manj klel tiste dni i po jamah, pa ni to desettisočinka -j senzacije, ki bi jo proizvedli new--jvorški časnikarji, če bi se jim mi-i dil tak slučaj. )| V vsem tem je pa le uganka. — -'ali je to naredila roka, ali pa se i je zasenčnik obrabil ravno v taki t obliki, i -- ; SATANIZEM NA ANGLEŠKEM 5 Angleški pisatelj Montague 1 Semmera, ki že dolgo proučuje magijo in vraže, je izdal knjigo z | naslovom "Zemljepis vraž". V pu- I iblikaciji obdeluje najznamenitejše " procese proti čarovnicam v evrop- II škili deželah. Njegovi podatki pri-Jčajo. da temna stoletja niso tako 11 daleč za nami. kakor morda sami • mislijo. 'J Vera v čarovnice in vraže živi -1 še danes ter ima na Angleškem in ^celo v Londonu fanatične privr-~- ženee. Se danes je mogoče priso-ljStvavati v Londonu in Briglitonu 1 j črnini mašam. Kaj so pa prav za 1 j prav erne maše, ve samo ozek krog - posveeeneev. Relikvije londonskih 'jcerkva so bile že večkrat tikrade-1.ne. Tatvine so izvršili satanisti. ".Večkrat so že izginile hostije iz -Jciborije. Nedavno so tatovi ukrad- lli dva cerkvena svečnika, na ka-jjterili je bilo božje ime zapisano v - j hebrejskem jeziku. Ta dva sveče-l.nika sta zdaj v posesti satanistov. | ki jih uporabljajo za svoje "hudi-i.čeve" maše. Tuintam se oblastem ■ jposreči, da nalete na sataniste in >jjih "razženo. Toda njihove organi--Jzacije so skoz in skoz tajne, člani - se strogo drže predpisane molčee- • Jnosti in tako se dogaja, da sata- - nistov sploh ni mogoče iztrebiti. Potovanje v juniju. Kdor se pripravlja za potovanje v domovino tekom junija, se naj pridruži izletu, ki ga priredi Francoska družba s parnikom "FRANCE" dne 11. JUNIJ A Naš rojak, kapetan Konstantin Joksimovič, bo vodil ta izlet ter kot izkušen potniški spremljevalec , bo skrbel za vsako udobnost potnikov na parniku in na potu prav do IJubljane. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Qortlandt Street : New York, N. Y. SFOILBDIi VALOVI Za "Glas Naroda" priredil O. P. 14 (Nadaljevanje.) Emil se je pozno vrnil ter se hitro umaknil, da bi ga ne izpra-ševali po gospodu Kluberju. Tudi za Sanina je prišel čas, da se i o- slovi. Poslovil m1 j<* od (iemme. Naenkrat je moral misliti na slovo I.enskija od Olge v Puškinovem "Evgen Onjeginu". Krepko ji je stisnil roko ter ji skušal zreti v obraz, — a ona sc je obrnila vstran ter umaknila svojo roko. XX. v Vho zvezde d nogami, uočim so zvezde omahovale semintja. Vihar, ne mrzel, pač pa gorak. skoro vroč, je butal ob drevesa, ob streho hi- ° še, ob zidove ter ariški univerzi. Leta 1870 je vodil odbor za nacijonalno obrambo in izdelal načrt za uničenje nemških topov. Bil je tudi poslanec (dobil je 31.000 glasov, da-si ni kandidiral) senator, prosvetni in zunanji minister. Umrl je leta 1907. eno uro po smrti ljubljene žene, katere ni maral preživeti. Zdaj počivata oba v Panteonu. Štirje-sinovi iz njunega zakona so vsi odlični javni delavci. Edon izmed njih že več let vodi francosko zunanjo politiko. "Petit Pa-risien" prinaša njegove zanimive spomine na očeta. Utemeljitelj moderne kemične industrije je spal samo po dve uri na dan, ves ostali čas je delal. Veliko Časa so ga oropali razni izumitelji. "Njim soj vrata vedno odprta!" — je rekel.j Seveda je bilo med sto obiskoval-J ci te vrste H8 prismodežev, dva pa' sta le povedala kai pametnega". Neki človek je prišel k Berthe-lotu s sredstvom za kemično sestavo "cvetlice" fine arome, ki odli-| kuje sortirana vina. Pravil je. da' bo sedaj imelo najcenejše vino vse vrline dragih vin in starih letni-! kov. Berthelot ga je poslušal, podučil in rekel: "Pridite zopet!" Izumitelj se je zglasil zopet čez 10' let z gotovim patentom. Berthelot *f$tan)e parnih*« - StupfMg N*** 4. junija: Paris, Havre: Majestic, Cherbourg; Roterdam, Boulogne-sur-Mer In Rotterdam. 1 7. junija: Berlin, Cherbourg, Brebien; Resolute. Cherbourg, Hamburg, a Junija: . Berengaria. Cherbourg. 9. junija: OeuUichland, Cherbourg, Hamburg 10. junija: • Columbus, Cherbourg, 2?r«men. 11. Junija: Leviathan. Cherbourg; Franca. — i Havre; Homeric. Cherbourg: Volen dam, Boulogne-sur-Mer in Rotterdam 15. Junija: Mauretania. Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 16. junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 18. junija: Muenchen, Cherbourg, Bremen; O-lympic, Cherbourg. 21. junija: , Reliance. Cherbourg, Hamburg. 22. Junija: Aquit&nia. Cherbourg; 1'resident Harding. Cherbourg. Bremen. 23. Junija: Pres. Wilson, Trst