289. številka. Ljubljana, nedeljo 17. decembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši poneueljko in dneve pu praznicih, ter velja po pošti prejeuian za a v str o-oge rsk u dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., i& četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ne računa 10 kr. »a mesec, 30 kr. za četrt letu. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šobdi'in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po pošti prej emu n za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste »i kr., če se oznanilo enkrat tiska. f> kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št 3 „gledalifika stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiSL Mir ali vojska? To vprašanje že nij popolnem rešeno. Iz Carigrada, kjer diplomatje vseh velikih držav vkup sede in se dogovarjajo, kako bi vojno odvrnili in mirno rešili staro vprašanje o ori-jentu, ne neha se sicer zdaj uže tretji dan poročati nam, da delo te mirovne komisije gre dobro, mir obetujoče in zadovoljivo izpod rok. Vendar vidimo zopet, da je upanje, da bi konferenca mir naredila in rusko-turško vojno zabranila, izginila včeraj in denes uze celo onim, ki so ga dozdaj najdalje hranili, ker so miru želeli in ga še žele iz strahu pred Rusijo in pred Slovanstvom. liže ti pravijo, da so poročila iz Carigrada, katerim so še včeraj verovati radi hoteli, dozdaj nalašč tako miroljubivo, spravljivo, lepo optimistično pobarvana-, da ima Ignatiev poseben uzrok zato, in da se v diplomatičnih krogih premalo resno jemlje izjave Turčije, ne pustiti, da bi kdo z vojsko zasedel njeno zemljišče, temuč odločno z orožjem vstaviti se. Turčija, pravrjo, se ne bode udala. Oboroževanje v Rusiji je pa vedno bolj velikansko, tako, da se vidi, da Rusija misli res v boj iti ne le žugati. „Pol. Corr." poroča iz Kišineva, da je knez Nikolaj ukazal še novo vojsko 80.000 mož kot rezervo za svojo južno armado osnovati, za kar se bode vojska moskovska in petrogradska mobilizirala. Da se v Rumu nij i in Greciji ne nehajo oboroževati, kakor na velike reči pripravljajoči se, o tem baš tudi zadnji telegrami poročajo. Ravno to se čuje iz Črnegore, kjer upajo, da kadar se vojska zopet začne, bodo tudi Albanezi vstali in s Črnogorci v zvezi delali, na kar jih bodri posebno italijanski posebni odbor, ki se je v južnej Italiji nalašč za to sestavil bjl, da vzdigne Albaneze na orožje. Srbi pak izpoznavajo in se podučujejo, kje so do sedaj grešili, kje so se precenji-vali, in delajo na to, da bodo s popravljeno in boljšo vojsko zopet v boj stopili. „Zastava" meni, da je dobro, da se je srbska vojska tako reorganizirala, da bode zanaprej štela zdaj sicer samo 60.000 mož, a najboljših. List svetuje naj po jednej strani zdaj vsakako Srbija skuša preko Senico roko podati Črnej-gori, po drugej strani pa so srbski vojaki videli, kako vojevanje je s Turki najbolje, to so jim Črnogorci pokazali: z nožem in naskokom. Tako naj i srbski vojaki vojujejo od slej naprej. Denes je po pravoslavnem ruskem koledarji sveti Nikolaj, god glavnega poveljnika ruske južne vojske. V časnikih je bilo čitati, da bode zavoljo tega uže denes ruska vojska prva svoja premikanja učinila. Bomo videli. Misliti bi pa sicer bilo, da dokler konferenca ne dokaže turške trdovratnosti, ne bo se nič vojevanja pričelo. Poljaki in slovansko vprašanje. Iz Rusije. [Izv. dop.J Uže davno sem bil namenjen, izpregovo-riti nekoliko besedic o Poljakih i njihovem položenji, katero zavzemajo mej drugimi Slav-jani v sedanjem času, ko se razrešuje toliko zapleteno in za Slovane toliko važno iztočno vprašanje. Evo torej, kako Rusi o tem pišejo. V ruskej žurnalistiki pojavili so se nekateri glasovi, ki Poljake silno napadajo in jih predstavljajo slovanskemu svetu v onem vidu, v katerem so se navadili gledati jih ljudje z obščcslovanskimi tendencami. Tako n. pr. je prinesel ,,Golos" nekoliko korespondenci j iz Varšave, v katerih se govori o „dvižanji na beregah Visli," fraza sama po sebi nedolžna, a pri okolščinah sedanjosti bi ona značiti mogla mnogo. Dopisnik „Nov. Vr." iz Berlina je tudi govoril o ožhrtjenji v Poljskoj starih himerskih fantazij, in „Mosk. Ved.1' pisale so ne enkrat o poljskem ne sučuvstvu k alavjauskemu delu v orijentu, a o sočuvstvu k madjarskim težnjam, vzdigniti Poljake v istej minuti, v katerej prestopijo naše vojske granico v Turčijo. Podobne novice nijso ostale brez učinka na ruski narod, osobeno na rusko čitajoče občinstvo. Stara nesloga mej tema plemenoma slavjanskima je pa le začela dvigati svojo glavo, da, sovraštvo to je tako silno vkoreni-nilo se v prostem narodu, da v sedanjem času, ko so dvigajo vojaci v vseh kotih gro- Spomin na ilirizem. (Sestavil K—m—.) Ko je došel leta 1809. Napoleon I. k nam in je združil pokrajine avstrijske: Dalmacijo, del Koroške, Kranjsko, Istrijo in del Hrvatske, pod imenom Ilirija v jedno celoto, proslavili so moža Slovani z velikim navdušenjem. Ustvaril se je na oni način ilirizem, jezik ilirski, kraljevina ilirska in navdušeno je popeval naš dobričina Valentin Vodnik hvalo Napoleonovo po lepej pesni: „Ilirija oživljena." V knjigi Vodnikovoj: „Pismenost ali gramatika," natisnena leta 1811 pri knjigo-tiskarju Egerju v Ljubljani, nahajamo je po predgovoru na 8 straneh in s pravim vzvišenim duhom poje pesnik tu: Napoleon reče: Na Grocije čelu Ilirija vstan'1 Korinto stoji Ustuja izdiha: Ilirija v arcu Kdo kliče na dan? Evropo leži! Vodnik naš se je v tej zadevi kmalu po britkej skušnji ohladil; mnogo pripadencev pa je našlo hvalisovanje Napoleonovo mej mladimi izobraženci, koji so v takrat merodaj- nemu vladarju pravega rešitelja Ilirije izpo-znavati hoteli. Napoleon je v svitlosti svojej propadel; ali nasledki činov njegovih so ostali. Narodi, ohrabreni zopet po hudih udarcih zadnjih vojsk, pričeli so delati v osnovitev politično-na-rodne samostojnosti in domaČe zavednosti. Pričeli so v tej zadevi najprej Nemci, na to Nizozemci, Belgiji; kasneje Hrvati. Drugi Slovani; Magjari itd. Ob enem pa so oni narodi pričeli misliti na narodno jedinstvo. Magjari, spomnivši se malega števila bivalcev, kmalu so zapazili kake nevarnosti jim pretijo od strani sosednjih narodov; oni prično runiunska in slovanska plemena po mogočnosti magjarovati. V vseh uradih in šolah se uvede magjarski jezik; Srbom na Ogerskem so celo vriniti hoteli v magjarščino prestavljene cerkvene knjige. Učinki oni so bili nasprotnih nasledkov. Pričelo se je narodno gibanje. Liberalne in svobodomiselne ideje, donesene iz Francije in mogočni pritisk Magjarov je primoral, da so se Hrvatje probudili iz silne apatije. Bil je pa skrajni čas, kajti ko jo hotel prof. S m od o k v modroslovji v Zagrebu hrvatščino poduče vati, revoltirali so magjarski dijaki in užo so ho- teli vrlemu učitelju pravico daljnega podučavanja odvzeti, ko bi ne bil o pravem času mladi Kurelac slušatelje pravne akademije opomnil na nepravilnosti one in bi ne bil prisiljen šolski nadzornik grof Sermage ono stolico prihraniti. Povsod je vrelo; hrvatski stanovi, kateri so se doslej prav malo za narodno reč pečali, začeli so polagoma podpirati narodne ideje. Vsi, ki so tačas kako višjo stopinjo zasedali ali pa bili obče spoštovani, so se udeležili soarej grofa Janka Draškoviča. Tu nahajamo takrat može: Oršie, Bakač, Pejače-vić, Draškovič, Kuhnar, Zdenčaj in druge. Prepevalo in deklamovalo se je hrvatski in celo ženke, ki so bile večinom v tujem duhu odgojene, so se udeležile vsega delovanja. Glava vsej reči pa je bil dr. Ljudevit Gaj. Rodil se je ob Času Napoleonove vlade na Hrvatskem; odgojil ga je mož, ki je narod svoj iskreno ljubil in tudi mladi Gaj nam to krasno svetinjo uže leta 1829. kaže. Ideje, katere je pred njim uže Matić gojil, razcvele so se mej mladino na univerzah v Gradcu, Lipsiji, Dunaj i in Pešti. Gaj je ustanovil leta 1835. v Zagrebu hrvatski list „Hrvatske Novine", katere je uže prihodnje macine Kusije, pogosto more slišati se razgovor, ka gredo nad Poljake etc. Podobne bele vrane pojavile so se tem ložje v sredini neči-tajočega naroda, ker se vojske v resnici peljajo vse od izhoda k zahodu, kjer je neki, pravi narod, grozna Poljska. A pustimo omenjene redkosti ne poduče-nega prostega naroda. Poglejmo raji, kaj in kako je z omenjenimi poročili naših prvih novin, so li neresnične i krivične poljskemu naselenju, ali ne. Odgovor: ,,in medio virtus." Poljaki so nekaj sami krivi, če se o njih tako govori po slovanskem svetu. Oni so krivi za to, ker se v resnici premlačno obnašajo nasproti trpečemu slovanskemu jugu. Vzemite katerokoli slovansko pleme, ne broječe na miljone in zopet miljone, a broječe samo nekoliko tisoč, in najdete, ka je poslednje veliko več storilo za popularizacijo slovanske knjige — ideje in knjige, kakor so pa storili Poljaki. Žurnalistika poljska je nekako zaspana, aristokratična, in če bi se drznila, bi morebiti v resnici poskusila velike zasluge Rusov za naše obšče slovansko delo zmanjšati ali jim vsaj dati drug namen, kakor pa ga v istini imajo. Ne bilo bi tako teško zbrati v Poljski nekoliko desetin tisočev v prid južnim junakom; a Poljaki nijso samo nabrali nekoliko desetin tisočev, mej njimi sploh sistematičnega pobiranja za slovansko vojsko sploh nij bilo nikakega. I kar je naj-važneje: Iz vseh kotov Rusije sujejo se zahvalni adresi svitlemu carju za njegovo besedo v Moskvi, da, celo Nemci v pribaltijskih provincijali prelepo govore v svojej navdušenosti za stvar pravice, katero hoče braniti Rusija in njen vladar. A Poljaki, — — Poljaki molče kot piska, nij sluha nij duha o njih. Beseda nij draga, če uže resničnosti ni-kakoršne ne poznajo, bi vsaj govorili, kakor se spodobi; s tem bi sebi ne škodili nič, a delu bi vsaj toliko pomagali, da bi drugim ne bilo treba vselej preklinjati poljski separatizem, kadar koli se govori o vzajemnih dejanjih Slovanov. Če uže vse krivde ne hočemo zvaliti na Poljake, moramo glede ruske žurnalistike reči, ka je tudi ona nekoliko kriva, ker ne cenzurira bolje natanko poročil svojih dopisnikov, kateri včasih morebiti v resnici le pišejo, da bi soobščiti kako zanimivo novino, kateri preveč gledajo na posebne, bezvažne izjave posameznikov, a ne na splošni duh poljskega naroda. Mnogim se bode vest nekoliko ohladila, prebravšim važni dopis iz Varšave v št. 264 „Nov. Vr.", katerega je pisal človek, ki meri Poljake in Ruse z enim merilom, — z merilom svete istine. Nam se je zvalil težak kamen raz srce, ko smo brali, da odlični krogi poljskega naroda nemajo sami nikacega namena, vzbujati zopet ubogo poljsko ljudstvo proti ruskej vladi, katerej se ima zahvaliti za vse, kar ima, ker prej do leta 1804 nij nič imelo, razen biča svojih zidov skih plemičev; oni i odkrito zajavljajo svoje mnenje,^ka je „finiš Poloniae" faktum historije, ka je Rusija v resnici poklicana, biti načelnica Slovanstvu, in je torej najsvetejša zadaća obrazovanega , poljskega občinstva podpirati Rusijo v tej nalogi s tem, da širijo mej soboj to idejo in idejo bratstva mej Poljsko i Rusijo. Daj bog, da bi historija prenehala zastonj, nam brati svoje lekcije! F. M. Št. Politični razgled. Notrtftiije dežele. V Ljubljani 16. decembra. V tiršavneitm »hoi-u se je 14. dec. nadaljevalo in končalo posvetovanje o proračunu naučnega ministerstva. Več poslancev, mej temi dekan Prlligel, naglaševalo je potrebo (zdaj odpravljenih) k i r u r g i č n i h uči-Hšč, ker izšolani medicinski doktorji ne bodo hoteli iti v bribske vasi službovat za malo plačo in bode čez 20 let nastalo tako pomanjkanje zdravnikov. — Pri točki ljudske šole so kranjski poslanci zahtevali večje podpore za naše kranjske ljudske šole, ali nijso bili uslišani, dasi sta celo Dežinan in ScharTer, ki sta volilcem nekdaj mnogo obetala, oglasila se v tej zadevi. Poslanec D i t-tes je grajal, da vlada veliko plačuje za višje šole, veliko za učenjaštvo, da pa premalo gleda na nižje šole, na prvo izobraževanje ljudstva. Iz IV Jf e se poroča, da je v ogerskem zboru poslanec Simonvi nasvetoval, naj se ogerskej vladi ne dovoljuje proračun, naj se z avstrijsko vlado vsako dogovarjanje pretrga, ker je čas prišel za personalno unrjo in samostalnost Otrerske. Minister Tisza je odgovarjal, da je Simonvi, sam soboj v pro-tivji ker če vlada jemlje ali zanika proračun, ne more jej ob jednem nakladati, da bi gospodarstvene zadeve uredila. Zato prosi naj se vlada podpira. V n tanje države. Iz Srhi je se poroča, da ogersko-avstrij-ska vlada zahteva zadostenja od Srbije, ker so srbski policaji s silo vzeli 57 Bulgarov z ogersko-avstrijske ladije „Radetzky", da ne bi bili Bulgari Turkom izročeni. — Dunajski listi, posebno judovski se tega vesele, da se Srbiji težave delajo. „Wiener Tagbl." pak se iz Srbije poroča, da sta bila prej enkrat dva Dulgara, na avstr. ladij i „ Franc Josip" potujoča, od Turkov v Vidinu z ladije vzeta in precej obešena. Strašno! IIttMtiN.*ki minister Bratiano je prinesel v Carigrad spomenico, v katerej se terja popolna neodvisnost za Rumunijo. fmi-.iht minister Komunduros, ki je zopet postavljen, je zbornici povedal, da on vsakako obstane pri svojih predlogih glede oboroževanja, a da privoli naj to oboroževanje pregleduje posebna komisija. Zbornica je s 101 glasom potrdila njegove namere proti 57 glasom Deligiorgisove stranke. S tem je kriza odpravljena. Iz Amerike poroča telegraf: Obe stranki in njih volilni odbori, republikanska in demokratska, sti proglasili javne adrese, v katerih vsaka svojega kandidata kot voljenega proglašati. (Potem tacem ima Amerika dva predsednika, nesloga!) Predsednik republikancev Hayes je rekel nekej deputaciji: „Zdravi duh amerikanskega naroda ga bode zadržaval, slediti Meksikance (ki so v vednej domačej krvavej borbi). Kar koli bode resul-tat volitve, jaz bom vse prevzel, in mislim, da bode tudi stranka opozicije to storila, ker: pokažimo moč republikanske vlade. Telegrama „Slovenskomu Narodu". Iz Idrije 15. decembra. Mestne volitve za tretji razred so končane. Dr. Jenko kandidat slovenske narodne stranke je dobil 147 glasov a kandidat nemškutarjev Onderka (Dalje v prilogi.) leto v „Ilirske Novine" prekrstil, Z imenom spremenil je tudi jezik. Ime: „Ilir", „ilirsko", bi naj družilo vse Jugoslovane ; vsi ti narodi naj bi pisali v jeziku, katerega so uže prej hrvatski pevci rabili. Ime: „ilirsko" je bilo vsem Slovanom dobro znano in obče se je rabilo. Upanje so nekateri izobraženci trojili, da bode ona ideja sprejeta po vseh južnih pokrajinah. Naloga je bila onemu listu — kakor Kurelac piše — cerkvene prepire odstraniti, ljubav do domovine gojiti. List je imel Slovane podučiti o preteklej dobi, o starej zgodovini domačej itd. Poziv Gajev nij ostal brez nasledkov. Iz vseh ilirskih pokrajin so dospele mlade izvedene moči in se združile v delu z nazori buditelja narodovega. V prvej vrsti Slovenci: Stanko Vraz, G j uro K o b e, Davorin Terstenjak; potem D. Tirol, Sava Tokolv iz Srbske in drugi. Tudi drugi Slovani so z velikim veseljem ovi prevrat zaznamovali, tako Čelakovskv, ki je pisal 3. avgusta 1840 iz Prage, svojemu iskrenemu prijatelju, našemu dr. Francu Preširnu: „Pred nekojim časom smo poizvedeli, da hočejo pisatelji i Kranjske tudi združiti se glede pismenega jezika s prizadevanji Zagrebčanov, da hočejo njimi vred gojiti ilirščino itd. Koliko bi bilo pridobljenega, ko bi vsi eno pot hodili?" Sicer nij postalo ovo delovanje splošno mej slovenskimi pisatelji — ali vendar se jih je precejšnje število poprijelo; tako se je na pr. probudil buditelj in gojitelj Slovenstva v domovini, župnik Matija Maj ar, kot so-vremenik Stanko Vraza v istej dobi, ko je slednji pričel pisati ilirskim ali hrvatsko-srb-skim narečjem. Namen vseh njegovih del najjasneje je pokazalo delo, koje je pod naslovom: „Pravila kako izobraziti ilirsko narečje" 1. 1848 v Ljubljani izdal. Knjiga ima krasen zadržaj in mnogo jedra, ter nam kaže mnogo znanja na polju slovanskih narečij, ali z druge strani je mnogo zagrešnega, ker do sedaj, kakor uže Macun dobro trdi, — še „neima jošte priniiera, niti če ga dobiti kada da bi slovničari umietnim putem stvorili jezik.u Vsakako je težavno reči: „Evo, primi to za jezik svoj !" Enako je po Najerjevem napotku napisal in priobčil dr. Razlag svojo „Zoro" in „Zvez-dice". Glavni mej vsemi Slovenci pa je bil Stanko Vraz. Da je temu istina, nam pri čajo mnoga dela Vrazova in tudi pisma, koje je pisal dr. Fr. Preširnu, kateri ga ime nuje „narobe Katona". Vraz piše 19. novem. 1837 iz Gradca Preširnu: „0d zadnje spomladi ne obdelujem več onega polja, kojega sem pet let uže z vso ljubeznijo obdelaval in sem se sedaj povsem pridružil navdušenim mladim Ilirom in nij mi volja, više povrniti se staremu. V pismu mi ne služi več slovenščina, posebno, odkar sem vse svoje spise v slovenskem jeziku na zadnjem potovanji izgubil; jaz pišem jedino le v ilirščini!" V drugem listu pravi blizu tako-le: „Jaz ne dvomim, da dobijo s časom Slovenci Camoens-a, morda jih dobimo še več ... ali potem bodejo sledili časi velike puščobe. Nam zgornje Ilirom ne pristaje druzega, kot da se združimo v jeziku z našimi brati na jugu!" . Vraz je še leta 1837., ko je uže Pre-širen svoje pesni po „ČebeliciH projavljal, menil, da ga bode za ilirščino pridobil — ali Preširen se je z vsemi silami oklenil mile, drage mu slovenščine in odkrito nam kaže svoje mnenje, ko poje mej zabavljivimi napisi: „Ćeli, Poljak in Ilir, Rus svoj izobrazit jezik, Njih le mogočni ga rod ima pravico pisat'; Beli Hrvat, Kusnjak ne, Slovak ne, s Slovenci nei drugi, Tim grč- Slavo pešam, lajati, tace lizat'." , Priloga „Slov. Naroda" Je št. 289., 17. d učinila. Za to predlaga, naj se cela točka za ohranjenje poslopja izbriše. Dr. Schrei ugovarja, da nij prav očitati hranilnici zarad poslopja, ter je tako velikodušen dar podarila mestu. Poročevalec pravi, da hišnik ne prejema 600 gld. in da mesto ima le 350 gld. stroškov. Pri glasovanju samo narodni odborniki glasujejo za to, da se omenjeni znesek zbriše. Pri plaćah služabnikov in dninarjev priporoča g Ilegali, da naj dotični ljudje bolj vestno spolnujejo svojo dolžnost, kar zlasti tisti ne delajo, ki imajo skrbeti za izooljšanje cest. — Pri remune-racijah g. Regali priporoča, da naj se znesek 1820 gld. čisto zbriše. Poročevalec ugovarja, da so remuneracije potrebne za denarnega revidenta, za mestnega ekonoma in kance-lista Podkrajšeka, katerima se letna plača nij povišala, ampak odločila le remuneracija. Predlog Regalijev pri glasovanji ostane v manjšini. — Pri potrebščinah za mestne urade priporoča g. Ziegler, da naj se mestnemu inženirju letni pavšal od 21 gld. poviša na 50 gld., g. Potočnik pa predlaga, da naj se namesto 3538 gld. dovoli le 3200 gld., pa pri glasovanji obvelja prva svota. — Pri javni varnosti g. Hora k omenja, da je mesto 1. 1869 za njo plačevalo le 19(J2 gld. 82 kr., koliko bo treba dati Črez 5 let. V druzih mestih nekaj stroškov plačuje država, tudi pri nas naj bi vsaj 5000 gld. plačevala. Tedaj naj se magistrat o tej reči posvetuje in v prihodnji seji mestnemu odboru poroča. G. Jurčič podpira Iloraka, da bi policijo zopet prevzela država, ki bode vendar še bolj nepristranska nego je na pr. zdanja večina; ker zgodilo se je, da so policaji po ukazu ene stranke volilne oklice druge naše stranke trgali raz zid. Ljubljanska policija pod zdanjim strankarskim vladanjem ce tako tudi rajša peča s tem, da pridno zapira kacega nedolžnega de čaka, če kakov „živio" na ulici zakliče, nego pa da bi zasledovala tatove in malopridneže, ki meščanom škodo delajo. Poročevalec pravi, da so bili leta 1869 stroški pač večji, kakor pa gospod Korak misli. Mesto je oporekalo, da je moralo prevzeti policijo, pa nij ecembra 1876. nič pomagalo; stroški bodo res čedalje večji, ker bode treba oslabelim policajem dajati pokojnino in nadomestovati jih z drugimi. Vendar podpira predlog Ho rako v, ki se sprejme. — Pri izdatkih za poprave mestnih poslopij napoveduje g. Potočnik, da bode o tej reči v eni prihodnjih sej stavil poseben predlog, ter priporoča, da naj se namesto 21.000 gld. dovoli le 17.000 gld., kar pa pri glasovanji ne obvelja. — Pri tivolski graščini omenja g. Regali, da prizadeva premalo dohodkov in preveč stroškov, ter nasvetuje, da naj se namesto 315 7 gld. v proračun stavi 2157 gld. G. Schrei ugovarja, da se to ne sme smatrati kot posestvo, od katerega bi mesto imelo dobiček, ampak je ljudem za zabavo. Zato ne more priporočati, da bi se znesek zmanjšal, ampak se le še povišal za 300 gld., da bi se pomnožila sprehajališča, in da naj to reč v pretres vzame dotični odsek in do spomladi odboru o njej poroča. G. Regali odgovarja, da naj se ne kultivira samo Tivoli, ampak tudi kakšni drugi kraji. Pri glasovanji obvelja predlog Schreijev. — Pri sušenju mahu poudarja g. Regali, da mestni ekonom za sušenje premalo stori, in če se ne bo bolje gledalo na to, bodemo kmalu imeli zopet tako močvirje, kakoršno je bilo pred 80 leti. Župan potrdi to, pravi pa, da za to nema skrbeti mestni ekonom. Vsi redni stroški znašajo po proračunu 110.930 gl., izvanredui pa 42.520 gl. Potrebovalo se bo tedaj 153.450 gl., in če te stroške primerimo z dohodki 129.773 gld., bode primanjkovalo 23.677 gld.; glede na to finančni odsek nasvetuje, da naj magistrat prevdarja, bi li ne bilo dobro prodati posesttv na mahu, da se ta primanjkljej poravna in naj o tem poroča mestnemu odboru. Končno se potrdijo še proračuni raznih ustanov in meščanske bolnišnice. Domače stvari. — (Zahvala.) Vsem, ki so pri dobro-dejni soareji 9. t. m. blagovoljno pripomogli, da se je ubogim učencem naklonilo čistih 115 gld., se podpisani učiteljski odbor prisrčno zahvaljuje. Posebej pa še iskreno zahvalo iz- samo 39 glasov. (Torej narodna zmaga je mnogo sijajnejša nego je bi'a prejšnja in nam daje gotove upanje, da bodo prihodnje leto tudi pri deželnih volitvah narodnjaki v tem mestu zmagali. Živeli vrli Idrijčanje: Naj bodo posnemanja vreden izgled, kako je treba pri volitvah držati se svojih, vsem družim manjšim kranjskim mestom. Ur.) Iz Idrije 16. decembra. Tudi denes je bila v drugem razredu huda volilna bitva. Vendar zmaga je našal Narodni kandidati imajo 22, nemškutarji 19 glasov. Živeli! Popoldne voli prvi razred; narodni nijso kandidatov postavili. Proračun ljubljanskega mesta. (Konec.) Pri posvetovaeji o potrebščinah se prvi dve točki brez izpremembe in brez debate sprejmo. Pri tretjej točki: „IIčilišča" za katetera zahteva magistrat 4098 gld. (samo za ohranjevanje) pravi poročevalec, da je odsek uže 1000 gld. izbrisal, ker za to loto ne bode trebalo še novega realkinega poslopja popravljati, na realko samo pa spada od vse te na-svetovane svote 35G5 gld. in od tega 1350 le za ohranjevanje poslopja. 350 gld. bode za letos še dovolj. Pri tej točki se oglasi Jurčič in pravi, da so vendar le, kakor ta ogromna številka kaže, oni narodni poslanci prav imeli, ki so rekli, da nam ljubljanska hranilnica s tem n o-b enega darila nij darovala, če nam je velikansko poslopje posodila, za katero pa moramo z velikanskimi letnimi stroški skrbeti, mesto s polovico, dežela z drugo polovico, pa nazadnje poslopje niti naša lastnina nij, temuč nas vrže z realko vred hranilnica lehko ven, kadar jej trenotek in volja pride. Govoreči graja pretirane druge nekatere točke in sklepa s predlogom, naj bogata, in v tej deželi, katere glavno mesto je Ljubljana, obogatela hranilnica sama skrbi za ohranjenje svojega poslopja, dokler ga res ne izroči v last deželi in mestu za šolske potrebe, ker le tako bode zares kakovo darilo storila deželi in mestu, kar se nam vedno naglasa, da je Nekoliko preoster je bil v ovej zadevi naš ljubimec! Kakor je bil France Preši ren proti ilirizmu na Škodo Slovenščine, tako je bil navdušen Slovenec Jurij Kobe za ilirščino, ko piše: „Došlo je jurve doba, gdje takodjer i gornji Iliri počimlju spoznavati sla v j an sko-ilirsko narečje, kao najlepše raedju Bvimi narečji i kažu odprto, da mu ne zavide niti prvenstva, koje mu se daje od inostranih ljubitelja slavjanskoga jezika, niti dražesti, kojimi dira su srdce svakoga, koji mu se ozbiljski približuje, jerbo je najlub-kije, najglasnije in najkrepčije i da upravo radi tega zaslužuje, da se vrhu svih južnih slavjanskih podnarečja vzdigne, ne da ih porazi, nego zagrli, združi i uzvisi." Najmanjše število sodelovalcev na polji ilirščino je bilo mej Srbi in tudi v Dalmaciji so se krepko branili, a le v pričetku. Vedno mo-gočneja je postala ideja ilirizma in bila je už e tako glavna, da je takratni ban hrvatski Haller povelje vdobil, ime: „Ilir" prepovedati — a Iliri so še ostali in se krepko razvijali. Tako napoči leto 1848. Sovraštvo mej Madjari in Hrvati se množi in kar prej nrj bilo mogoče si priboriti po mirnej poti, se sedaj pridobi po meču. Po tej katastrofi postane duh mir noj i, — a tudi ilirizem in ideja njegova je dospela največjo srho — in sedaj ide polagoma k pokoju. Ilirski pisatelji, koji so se poprej družili okolo občeštovanega Ljud. Gaja, so pojenjali v entuziazmu; vse se ohladi. Srb postane v novo Srb, Slovenec Slovenec in Hrvatje, koji so idejo provzbudili na novo živenje, spoznavali so kmalu da so zopet za se — brez Ilirizma. Edini Slovenec, ki je kot z dušo in telom bil navduše „Ilir", Stanko Vraz, je kot pravi „Ilir" leta 1851 24. maja umrl. Tako so se uresničile besede ilirskega pesnika Dragotin Rakovaea: Čovječanstvo napried teži Mi stojimo, vriome beži! llirščina se je pogubila, pogubila ideja njena kot lepi seuj krasne čarodejke — a ostali so proizviri njeni, ostala je namesto „ilirska literatura/ to je del jugoslovanske slovesnoti od leta 1835. — do 1. 1848. Mej delavci na oveni polji moremo imenovati mimo uže imenovanih, sledeče: Tomo Rlažek, Mirko Bogović, Demeter, Kukuljevič Saltcinski, Ma-žuranić, Niemčić, Pet. Preradovič, Pavi Štoos, Topalović, Rusan, Vukotinovič, Ternski i. dr. Tudi mej nežnim spolom je našel ilirizem Bvoje zastopnice. Kdo ne pozna naše Jo-sipine Turnogradske, pisateljice slovenske, koje ostanki mirno počivajo na pokopališči v Gradcu, koja je, obdarjena živahno fantazijo, v različne časopise in knjige one dobe napisala lepe novele, ki so tudi deloma v ilir-ščini tiskane! Veden ji naj bode spomin, kakor tudi njenemu soprugu buditelju dr. L o vro Tomanu! Baš v skoraj enakej dobi je bila repre-zentantinja ilirizma mej Hrvati Dragojila Jarnevič; rojena 4. pros. 1812 v Karlovcu ; umrla 1875. Odgojena je bila deloma v Karlovcu, deloma v Gradcu in večinom v duhu neslovenskem. Prve svoje pesnice je spela v nemščini. Leta 1839 se spozna v Gradcu i z narodnjakom Jan. Trnskiin, koji jo je v na-rodnjakinjo prestvaril. Krasne, mile pesnice so odssemal odmevale izpod njenih nježnih prstkov. Prava poezija, ljubav do domovine, lepe misli so kinčale njo, kakor tudi ne manjše njene sovremenice: Anico Vidovićevo, Juliko Gajevo, Jagodo lierličevo i. dr. Končavši mali odlomek v spomin ilirizma*) naj mi bode dovoljeno reči: lep in krasen je bil čas ilirizma — in še lepši in mogočnejši čas starega ilirizma, o kojem poje Topalović : Ta pod ovim imenom Starim Grkom, liinilj anom, Strah, tropot je zadavan II i r jo slavan I *) Več ghj v spisu F. X. Africa, v Trstu 1876. reka vokalnemu kvartetu „Slogi', gg. Razin-gerju, Schiifferju, Valenti iu Kagnusu, potem slavnemu predstojništvu in kapelniku vojaške godbe g. Czanskvu za blagovoljno pripomoć in lepo izpeljavo krasne godbe, isto tako tudi g. L. Tavčarju za prepuščene prostore in za dobro postrežbo. Odbor dobrodejne soareje, ki jo je napravilo učiteljstvo mestnih ljudskih šol. — (Vranska narodna čitalnica) bode imela v sredo 26. decembra t. I, ob 6. uri zvečer občni zbor. Dnevni red je: 1. Poročilo tajnikovo. 2. Polaganje društvenega računa. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni predlogi, potem tombola. K temu so uljudno vabljeni vsi častiti udi, vsi prošeni prav gotovo in o točnem času priti. Odbor. — (Starinsko.) Piše se nam: En streljal od fužinske vasi proti Bizoviku našli so te dni pri kopanju peska na neki njivi kamen 2 črevlja v kubu; v sredi je izdolbena okrogla otlina v premeru osmih palcev, v tej otlini, ki je bila pokrita z drugo kamenito ploščo, bila je steklena posoda, v katerej so bile maj-hene kosti. Ljudje, misleč, da zna biti zaklad tu notri, planejo hitro čez ploščo in v naglici razrušili so stekleno posodo, kosti so valjda pokopali na Bizoviškem pokopališči in kamen je nekdo domu vzel. Je-li kaj črk ali številk v kamenu vdolbenih mi nij znano, če se kaj nahaja, bom pozneje poročal. — (Obsojen) je bil 13. decembra pred porotniki v Novem mestu kajžar Jože Jež iz Drnovega. Jež je bil namreč 12 let zaprt za-zavoljo ropanja. Mej tom časom mu je žena doma dvoje otrok rodila, ki nijsta bila njegova, .lednega od teh je poskušal Jože Jež, ko je domov prišel z arzenikom ostrupiti, za to so ga porotniki obsodili in sedel bode zopet 10 let v ječi. Razne vesti. * (Obešen) je bil včeraj jutro na Dunaj i znani ubijalec pismonoše Guge, Lah Francesconi. Cesar ga nij hotel pomilostiti, kar je povsod le zadovoljstvo vzbudilo. Prejšnja poročila, da je pomiloščen bil, nijso bila istinita. * (Koliko je študentov) na vseučiliščih, kaže to-le: v Strasburgu 720, Berlinu 1824, Gbtingnu 991, Gradcu 930, Hallu 989, Heidelbergu 534, Jeni 442, Insbruku 633, Kilu 199, Konigsbergu 623, Lipsiji 2047, Mariboru na Nemškem 409, Monakovem 1145, Miinstru 470, Pragi 1844, Tilbingnu 827, na Dunaj i 3228. Dunajska oorza 16. decembra Enotni drž. dolg v bankovcih 59 gld. 70 Enotni drž. dolg v srebru 66 , — 1860 drž. posojilo 109 25 Akcije narodne banke 814 , — Kreditne akcije 133 20 London 191 85 Napol. 10 14 C. k. cekini . 6 03 Srebro 117- 50 kr. Umrli v U ubijani od 9. do 14. decembra : Jakob Maver, 62 L za rakom. — Mat. Dermota, čuvaj na gradu. 67 1., za zlatenico.—Kari pl. Schrev, c. kr. fin. kom., 86 1., za utrp. pljuč. —Zofija Ber-gant, 8 m., za škrlatnico. — Antonija Gosti, rač. of. vdova, 88 1., za vtriplj. S'Ijuč. — Antonija Hartman, stavčeva vdova, 64 L za pij učnico. — Beata Tom-ič, uč. £., 32 I., za jetiko. — Kari Tambornino, zlatar, 66 1., za mrtndom. — Lucia Kukla, mark. o., 2 d., vale d slabosti. Podtrebušne in kilove bolezni zdravi popolnem neškodljiva mast z^ kilove ali pretrgano od MBogom. Sturzeneager-Ja v MMerisam (Švica). Mnoga spričevala in zahvalna pisma se prilagajo navodu. Razpošilja se v piskerčkih po 3 gld. 20 kr. a. v. po Mt. Sturzenef/aer-JH samem, ali pa po doželnej lekarni g. M-:, ttir-stHit za v Ljubljani. (329—6) S c. kr. av. privilegijem in kralj, pruskim ministerskim potrdilom. Dr. Borchardt-ovo aromatično (dišeče) milo (žajfa) z zehšA, za olepsanje in popravo kože in skušeno zoper vsakako nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Snin de Bontemard-ovo dišeča pasta za zobe, najsplošnejši in najzanesljivejši pripomoček za ohranjenje in čistenje zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Hartung-ovo olje s kitajske skorje za varo-vanje in olepsanje las; v zapečatenih in v steklu štempljanih steklenicah po 85 kr. Dr. Beringnier-jev dišeči kronini duh, krasna iJoda™za™dnharIjein umivanje, ki krepča in budi živelj; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. in 75 kr. Prof, dr. Linde-va rastlinska nomada v Stanj -šcah, poviša svit in voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr. Balzamično milo iz oljke se odlikuje po oživ-ljevajoči in ohranujoči moči za voljnost in meh-kost kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Beringnier-jev rastlinski pripomoček za barvanje las, barva prav črno, rujavo in rumenkasto ; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Hartung-ova zeljisčna pomada za oživljonje in zbinenje rasti las; v zapečatenih in v steklu Štempljanih posodicah po 85 kr. Dr. Berhignier-jevo olje iz zemljisčnih korenin za okrepčani e in ohranjenje las in brade; steklenica 1 gld. Dr. Kocli-ovi bonboni iz želji še, znan in sku-šen demač pripomoček za prehlad, hripavost, zabasanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih škat-Ijicah po 70 in 35 kr. Bratov Ledarjevo balsamično milo iz olja zemeljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 25 kr., paket (4 kosovi 80 kr. Provi ti po pripoznani solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih uže priljubljeni pripomočki se dobivajo: v LJubljani pri Franc Terceku in lekarju liiršii-ii in bratili KrlApcr : v Zagrebu pri lckarjilr, J. J. Cejbok in Zg. Mittbach in Flor. Ki-ralovicu; v Celji pri Kr. Krisperju; v llekf pri droglijeru Nikofii Pavačiču; v Uorici pri lekarju A. Franzoniju; v Celovcu pri lekarjih; Ant. Uei-nitzu, Kraiuerju in Kellcrju; v Krnu JI pri Kajmund Krisperju; v Mariboru pri .Mariji Zank); v Trutu pri lekarjili: J. Seravallo, K. Zanettiju, P. Prendini, Fr. Vedovattu in Pavlu Kocca: v Beljaku pri Matevžu I in-in: v Varaždinu pri lekarji: A. Ilochsingerju in A. I laltrrju; v Zittlru pri parfum. N. Androviću; v Karlovcu pri N. Slavnicu. Predpačenjem in ponarejanjem svarimo ostro Raymond & Co., c.k.priv. last. tovarn Injfjcalistivnih cosm. stmrij v Berlinu. (97-10) Zahvala. Za tako obilo dokazano prijaznost in milo sočntjo pri bolezni, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu moje nepozabljive soprogo Beate Tomšič, roj. Pire, izrekujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki so se pogreba vdele-žili, najprinrčnojšo zahvalo. V Ljubljani 16. decembra 1876. Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnioi (402) v imenu svojem in v imenu ostalih žalujočih. Pravo, nedišeče, okusno Olje iz sala tovili jeter iz alergena v Mor veni jI, frišno došlo. Dobro zdravilo proti prsnim in pljučnim bolečinam. (38i—4) V flašah po 70 kr., z naukom, kako se rabi. Pravo se dobiva pri Viktorju Trukuciy, mestni trg št. 4, lekarna „pri samorogu" v Ljubljani. Za Kranjsko jedino in samo pravi pri podpisanem 1 Poleg originalnih Elias Howe-jevih šivalnih strojev] imam v zalogi iv.lc 1 jii<'*l,j ivo le jaz Originalne Singcr & &rover & Mer Šivalne stroje po fabriskej ceni na debelo in drobno. Kazun tega imam vedno v zalogi tudi najboljše inozemske stroje po jako znižanej ceni in sicer: Wheeler &V IVilaiou, tlrover A Backer štev. 19, The I.illl«> Wsnier (zadnje na željo amerikansko), Tajlor, (»ermania, Naaonia, Wilcox Ar UibbN, 1vv|»i'chn, l.iiikolu, < illn-der r.liiMli«-, stroji sa valuti itd. l*oiiarc)cui aii uie rabljeni, iu iztcoeui stroji dobo se po okolščinah se ve da 25 do J*u9/0 cenejši, so p t tudi za 5©°/0 slabejsi In inanj vredni kot zgorujl. Tedaj previduost pri izbiri! Kdor tedaj solidni in dobri stroj želi, obrne naj se zaupljivo na me, jaz sem so vedno trudil z zanesljivim postopanjem ohraniti moje dobro ime. <»tiruiici)tt zanesljiva. — Tudi na vplačevanje v obrokih. Ljubljana, glavni trg štev. 168. S odličuim spoštovanjem Franc Detter. Svilo, t-tiru, iivmtke, ti/utrnit'. /pripravo *a prsne gube itd. imam redno v rc/ilerj izbiri r zalogi. Po dižoli sproj ma moj pntovulec, g. Anton Grebcncc uljudno vsa naročila, ter ob jednem podajo potrebni poduk. S-vo,xilo. K M (453—24) lom- II Zar.iui od urugin str.inK uonajajoctn ponuaeD jounnao imenuvauin strojev naj se Wm nikdo no da motiti, ker vsak kdor mojo mnogovrstno zalogo obišče, so prepričati more, da je resnično, kar jo zgoraj povedano. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXn Praktična, primerna božična in novoletna darila. po gld. 20.— 45 — 18 — 28.— 8.— 12 — 7.50 Zimske suknje Kožuhi za na pot n lOV Menčikovi , . . Suknje za lov Spalne suknje Hlače iz snovi Najbogatejša zaloga obleke za gospode in dečke. Specijalitete otroških oblek. ITove jope za. d-a-m.e. M. Sle ii m ann, v LJubljani. kLuI-tiiiauova liiša (387—3) Svetinjo napredka pri Dimujskej razstavi 1873. Srebrno svetinjo Lincevske razstava 1875. Visoko čislanemu duliovenstvii. Stef. Berlyak, meščan in cerkvenih paramentov fabrikant priporoča se za izdolavatijn vsako vrste cerkvenih del, kaT*ii (grudna) t,. 1. in nosledne dneve od 9 do 12 ure zjutraj in od 2 do o ure popoludne v Sneberjih v hiSt št. 2f> po dražbi proti gotovi plaći prodajalo. V Ljubljani Mi. decembra (grudna) 187(i. S Velika božična razstava S v konditoriji Rudolf Kirbischa, kongresni trg. Velika iztoka najlepših, nuj. »Miejših bonbonijer, srkljanj, tragantnih predmetov, pokalnih bonbonov, deviz in vsakojakih čokolad, bonbonov iz Pariza, Berltna. Btntgarta, Dunaja in lastnega pridolanja. Potebno priporočajo se različne čokolade iz Massona (Paril), potoni različni lastni pridelki za okiučanja Kristusovih drevesc, pravi italijanski mandolat, fini sadežni kruh (Kletzeu-brod>, popernjak (Lcbkuchcn) v majhenih paketih, jako priličen za obesiti na božično drevo, pravo genueško sadje v ličnih koških, kan-dirano sadje in najfinejši sir iz kutenj v obliki sadja in cvetic, kakor tudi v majhenih koscih. Prav priporočajo se moje orehove potice z medom fine plnse in „pan dl Milano" (nov) vsak dan svet, jako dober za kavo; dalje moja pripozuann izvrstna punšna esenca z oranžami in limonljevim sokom, kakor tudi moje mandeljnovo mleko in limonadna esenca. Dalje priporočam vsak dan svežo zgroreii i o |ieno v porcijali Iti liacIics-paMtcte. Za mnogo obiskan je prosi spoštovanjem (400—1) 1-1 ud. !K"ii"l>i>«r. Aifv'fl V.durlioilmethode4' je izšel užo 80, natis. Ti sur in li»or so ima zahvaliti za svojo zdravje načinu zdravljenja, kije v tej knjigi popisan; O tem pričajo mnogobrojna, zraven tiskana spričevala. KihČe naj dakle ne zamudi, kupih si to izvrstno, popularuo-inedicinsko delo, ki stane tiO) kr. a. v., prav kmalu v bližnji knjigarni, ali pa naj si jo proti vposlanjii 12 pisui. mark po 5 kr. d;i poslati od Riobter1! Verlaga-Anatalt in Leipzig, katera poprej, ako se to zahteva, pošlje 100 strani dolg iztisek iz nje franko, v pregled. (.'130—^) Ravnokar ju v ,,Numiln«j tiskarni" v I j ubija i izšlo in so doniva: Vin. zvezek „Listkl": Pomladanski valovi. Roman, spisal I. Turgenjov, poslovenil dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cona 60 kr. Graške špiritne drože dobivajo se vsak dan sveže (frišnu) v prodajal niči steklenega blaga gosp. lunine;«, Kolmana na glavnem trgu št. 2:il» iz prijaznosti do (378—4) A. Schneiderja. hS Menj ko pol kilograma (1 funt) se ne prodaje. Nova slika. Izšla je v Beču velika in umetniški izvedena slika Milan M. Obrenović IV. Nikola I. Petrović Njeguš. Generali: Ifl. d>. Čeriijajcv, llaitko /lliiiiuić, Franju Cali in KoMla S. Protić. — Vojvode: Petar Vukotlć, lložo Petrovič, Ilija Plamenac in Mašo Vrbica. — Polkovnici: llorvatovlć, Oreikovlo, Ilija Čolak- Autie, Toča Aikolle, Valdcmar lleker. Iflllojko Ijcšjaiiin. — Podpolkovnici: Sava Grujie, Vlaj-kovic. Kom ta lliičević, Cinija Misković. — Major Paja Putnik in arhimandrit V Dnčić. Slika ima 22 verno po fotografijah narejenih lik z grbom Srbije in Crne gore. Sliko je litografiral A. Nnbert. Slika je 53 centimetrov visoka a 90 centimetrov široka. Cena je ©lilsl JL grl- 20 3sx. Naročbine se pošiljajo na ovo adruso: F. Jti.iil£o>'iO, AVien, Vili., Ptarlstengasse Nr. 49. Novci se pošiljajo v plačanem pismu, ali po poštnej napotnici; komur je lažje, naj na oorrespondenc-kartl javi, pa so mu bo s povsetjem poslalo. Prepodavoi, koji za gotov novec uaročo najmanje 10 komadov, dobivajo komad po 1 gld. in franen poai Janjo. Cona i>ve velike in umetniško izvedene slike je tako majhena, da jo vsak kupiti more. Urez ovo slike naj ne bo nijedna obitelj, koja se interesuje £za rat Srbije in Črno gore s turško carevino. (349—lft) Naša menjalnica prodaja in kupuje vsakovrstne srečke, državne in obrtne papirje, zastavna pisma, pri-joritete, zlate in srebrne denarje itd. itd., eskontira zadete srečke in prejema kupone mesto plačila. ZaVdU oskrbujemo daljo komisl Jonulno nakupovanje in prodajanje vneli borznilt efektov, obdržujeuio jih za jako zmerno obresti v zalogi in računamo svojim čestitim komitentom le 2 gold. kurtaže in '/» °/» provizije pro borzni sklep, t. j. za 25 komadov. smo dalje vedno pripravljeni, da nrczplucno odgovarjamo na vsa na nas stavljena vprašanja o borznih ponlovlh. najvestnejše. prodajemo vso na Avstro-Ogerskem dozvoljene srečke proti dobrovoljnim obročnim plačani in zugotavijamo posestnikom obročnic užo pri vplačanji prvega obroka vsak na dotično srećko odpa i dobitek. tudi kupujemo vse eksotične papirje in se potegujemo zdaj za akcijo hipotekarno-rentno banke, unijske banko, akcijo linijskega stavbenega materijala, zadružne banke, dunajske hranilno banko, dun jskega blagajničnega društva itd. Itd. itd., kakor tudi zastavnice od hipotekam« rentuo banke in hipotekartio-kreditne iu predplačne banke, za kar ne od nas dobivajo lohko najboljše cene. Uvid prcdptaćujeiiio daljo na vsakojake srečke, državne In obrtne papirje itd. po kakor največ moči nizkih obrestih, katere so tudi v obrokih lehko vraČujcjo. »MBm Tudi se prome.se na vse vzdigatve izdajejo. ■■ Menjalnica administracije lista „Wiener Finanz-Fresse", Wien, Schottenring 6. (385—8) Izvestja daje gospod Anton Koccli v Ljubljani. ■■ Zdravniško s pričalo o gospoda lekarja Wilhelnia antiartritičnem antirevmatičnem kri čistilnem čaji V blagor trpečega človečanstva Čutim se siljenega, izvrstni kri čistilni Čaj gospoda lekarja Wilhelma od zdravniške strani prav posebno priporočati. Ta preparat, tako jednostavon, je edno najizvrstnejSih zdravil za notranje bolezni in take zunanje bolezni, ki so izraz slabih sokov. Imel som priliko, ta čaj v Ameriki, pri moji razširjenej praksi prav velikrat rabiti in sem našel, da se je izvrstnega izkazal pri sledečih boleznih: a) pri boleznih dihalnih organov, posebno kat aro v v bronhij ah, posebno ako so bo zjutraj prav hude in mučilne kazale, daljo pri naduhi, v zadnjem slučaji je bil vspeh sijajen; b) pri boleznih v želodci, pri želodčnem krči, želodčnem kataru, pri glavobolji izvirajoČem iz spridenega želodca, pri hipohon-drifi, želodčnih oteklinah, želodčnem raku in histeričnih težavah; c) pri napenjanji ven, hemerojid in Bicer prav posebno, ako je habituvalno zapiranje uzrok napenjanja in trganja ven in iz tega izvirajočih krvavljenj; d) pri organ ičnih srčnih hibah, pri hibah zapiralnic; e) pri sifilidi in sitilitičnih bolečinah vsake vrste, posebno takih, kjer so se mazalne knre zastonj rabiie, kjer bo je jodkalij več mesecev zastonj rabil. Torej pri zastarelej sifilidi prav posebno. Torej je kri čistilni čaj gospoda lekarja \VillieIma tudi Ameriki obogatenje zdravilnega zaklada. New-York, 16. sept. 1878. Dr. Med. A. Groyen, (L. S.) nemški praktični zdravnik v New-Yorku, št. 74, Sereuth-Street, » nekdaj nemški štabni zdravnik. - (395—1) Pred ponarej'anjem in prevaranjem se svari. Pravi W illielninv antiartritični antirevmatični kri čistilni čaj se dobiva le iz prvo mejnarodne fabrikai ije VVilhelmovega antiartri-tičnega antircvmatičnega kri čistilnega čaja v Neunkirchnu pri Dunaji ali pa v mojih zalogah, zaznamovanih po časnikih. Eden paket, v S dozah, po predpisu zdravnika pripravljen, z naukom rabljenja v različnih jezicih 1 gold., posube za kolek in zavoj 10 kr. V priložnost p. n. občinstva so VVilhelmov antiartritični antirevmatični kri (Milni čaj tudi dobiva pri mojih gospodih jemalcih v Ljubljani: Peter Lassuik, v Postojni: J. A. Kupferschmidt, lekar; v Zagrebu: Sig. Mittlbach, lekar ; v C o 1 j i: Baumbachova lekarna in F. Rau-scher; v G r a d c i: Wend. Trnkoczy, v lekar; v Gorici: A. Franzoni, lekar; v K ran j i: Karel Savnik, lekar; v Mariboru: Alojzi Kvandest; v Rudolf o vem i Dom. Hizzoli, lekar; v Trbižu: Alojzi v. Prean, lekar; v Trstu: C. Za-netti, lekar; v Beljaku: Ferd. Scholz, lekar. 1 ti '-d 1 <3 N Za d.aj«n.e! Prave kite iz Zdravih človeških las od 60 do 100 cent. dolge, polne in debele, brez vlog in brez primošanja umeteljnih las, da da so češejo in pero. Za trajno in tresirano dolo se jamči in ceno so jako nizko, samo gld. 2.50 do g!d. 6. Naročbe na deželo se proti poprejšnji vpošiljatvi IBBJtra, proti povzetju urno in reeiuo izvajajo in nedostatno se rado zamenja Da jo za koiinxlire.ro Sest) dam priložnejšV, ima podpisani tudi veliko zbirko specijalltetnik la» vseb barv in vrst. Daljo, se tudi vsakovrstna lasna dela najcenejše izvršujejo in se stara za nova menjavajo. L. Btisinaro, fiizeur, '361—5) kongresni trg, nasproti „kazino" v Ljubljani. Za a_a,rri.e! B KKK*KUHH*XMK***M*nH Rajmund Krisper, trgovec v 14 ran j i. priporoča svojo dobro preskrbljeno vseh številk od O—9, posebno za l>oJ5l«''«o p i-ji i k«kakor tudi slabejše in fino §>*i<.>iii«>ii«? otrobe na debelo in na drobno, po najnižjih cenah v svojej podružnici h. št. 130. (391—M) ixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx; 1111111 1111111111111 i i Važno za vse, posebno za krojače za moško in žensko obleko in suknja rje, kajti suknjene in volnate tvarine za suknje, hlače in cele obleke, kakor tudi za plašče za dame, suknje in jope se po najnižjih cenah prodajajo. — Človek se čudi, ako vidi cene na muštrih zaznamovane. NtlSlOV" ••Tllcl,at18verkauf1' MlefmiM- (342—4) nlatz, Jattonilrifotttrasse, Wleii. 1 I I I I I I II I I I I I 1 1 I I I I I I Sledeča priznavalna spričevala najbolje dokazujejo izvrstno učinke VVilhelmovega ij snežniškega zeliščnega alopa. Gospodu Francu W i 1 h c 1 m u , lekarju v Neunkirchnu. K d s t e 1 w a 1 d , pošta Kupferberg, 23. aprila 1876. Prosim Vas, da mi pošljete s poštnim povzetjem 2 flaši izvrstnega VVilheluiovega snežniškega zeliščnega alopa. Spoštovanjem Frane Jožef Fledler, Kostelwald št 51. Gospodu Francu W i 1 h e 1 m u , lekarju v Neunkirchnu. Unter-Lanzendorf, pošta Maria-Lanzendorf, 8. febr. 1876. Prosim Vas, da mi prej ko moč s poštnim povzetjem pošljete 2 flaši Vašega slavnoznanega VVilhelmovega snežniškega zeliščnega alopa pod mojim naslovom. Spoštovanjem (394—1) _ Karel Mappe*. aVBi Oni p. n. kupovalci, ki moj izvrstni snežniški zeliščni alop, ki ga užo od leta 1855 napravljam, pravega dobiti žele, naj vselej jasno zahtevajo Willielinov snežniški zeliščni alop. Poduk rabljenja se vsaki naši pridi. Zapečatena originalna tlasa stane 1 gold. 25 kr. in sc vedno friŠen dobiva pri nareja.cu samem Fr. 11 illicliiiii, lekarju v Neunkirchnu, Nižje Avstrijsko. Zad< lovanje bo računa na 20 kr. Pravi W ii In ho o v snežniški zeliščni alop bo dobiva tudi le pravi pri mojih gospodih jemalcih "v Ljubljani: I*eter LasMiiik, v Postojni: J. A. Kunlcrschmidt, lekar; v Zagrebu: Sig. Mittlbach, lekar; v C o 1 j i: Buunibackova lekarna in F. Rauscher; v G r a d c i: Wend. Trnkoczv, lekar; v Gorici: A. Franzoni. lekar; v Kranj i: Karel Savnik, lekar; v Mariboru: Alojzi Kvandest; v Rudolfov u m: Dom. Hizzoli, lekar; v Trbižu: Alojzi v. Prean, lekar; v Trstu: 0. Zanetti, lekar; v Beljaku: Ferd. Ncholz, lekar. ! O lzdatelj iu urednik Josip Jure i C. Laatniua in tisk ,Narodne tiskarne".