Ida ¥11, štev. 84
Ljubljana, sreda 14. aprila 1926
Poštnina pavSalirana.
Cena 2 Din
=з Ithaja ob 4. atjiitraf. ea
Siane mesečno Din 25—; za inozemstvo D:n 40"— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Ljubliana, Knafiova ulica Stev. 5Д. Telefon štev. 72, ponoči tud1 štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
OpnnBInt Ljubljana, Prešernova ulica »t s«. - Telefon it. 36.
leseratnl oddelek; LJubljana, PreScr* nova ulica št- 4. — Telefon St 49*
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica •t i. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri pottnem ček. zavodu s Ljub-jana it. 11.84a - Praha čislo 78.18a Wien, Nr. 105.141*
Ljubljana, 13. aprila.
Mussolini se je odpeljal z velildm pompom v Libijo in proslavlja tamkaj s prav takim truščem kulturno delo italije in manifestira voljo do moči, do oblasti, da slave s tako samozadovoljnostjo in zgovornostjo, da je njegov največji nastop odjeknil domala po vsej Evropi.
Iz Mussolinijevih ne baš maloštevilnih govorov, ki jih je izrekel pred in po odhodu v Afriko, odmeva s trmastim refrenom osnovna njih misel: Italija si mora in si hoče ustvariti svojo koloni-jalno posest. Bilo bi zelo napačno, ako bi hoteli Mussolinija označit1' samo kot frazèrja, morda kot retorika, ki se opa-ja nad svojimi lepimi govori, razpalju-jočimj množice. Tak mož Mussolini prav gotovo ni. Barbarska brezobzirnost, s katero so fasisti štrli svoje mnogoštevilne domače nasprotnike, kaže, da se za retoričnimi uspehi Mussolinija skriva več nego prazen odmev, da je za njimi zeio konkreten načrt, s fiksno voljo uresničiti ga. O tem si velja biti na jasnem. Angleški listi prav nič ne prikrivajo take povsem resne taksacije Mus-solinijeve osebnosti, ko je vendar pri njih pričakovati najmanj umevanja za besedno romantiko in bombastiko.
Ta prevdarek je potrebno imeti pred očmi. preden si v podrobnem ogledamo pomen znamenitega Mussolinijeve-ga potovanja v Libijo, ki je vzbudilo toliko pozornosti po Evropi. Iz njega se mora namreč sklepati, da misli diktator Italije prav konkretno, kje, kako in kdaj namerava razširiti oblast Italije, utemeljiti imperij tretjega Rima.
Izhodišče italijanskega imperijalizma, ki notabene ni nič mlajši nego ujedinje-na Italija sama, ki ga tedaj Mussolini ni kot nekaj novega postavi! na svetovno pozornico, marveč ga le ojačil in koncentriral, izhodišče njegovo je dejstvo, da ima Italija dvainštirideset milijonov ljudi, da se njeno prebivalstvo vsako leto pomnoži za okroglo pol milijona, da nima doma nikake zemlje več na razpolago niti dovolj prirodnih bogastev za industrijalizacijo ter da si mora ta previšek prebivalstva iskati rešitve v izseljevanju. Vsi ti razlogi so čista resnica, kakor tudi fakt, da je državna oblast dolžna skrbeti za odgovor na vprašanje, kam naj se ljudje izseljujejo.
In Mussolinijeva Italija je z običajno, dasi sodobnim uglajenim diplomatskim formulam nasprotujočo odkritosrčnostjo in zgovornostjo odgovorila na vprašanje. Italija si hoče v Sredozemskem predelu poiskati onih predelov, ki naj postanejo objekt nastajajočega novega rimskega imperija, zemljâ, ki naj sprejemajo v bodoče italijanske izseljence. Italija hoče v Sredozemskem morju imeti vodstvo, hoče tu igrati prvo, to je baš imperijalistično vlogo.
Pri odigovoru na vprašanje, katere dežele naj v konkretnem postanejo predmet Mussolinijevega poželjenja, še-ie neha jasnost. Zelo dober kažipot za iskanje odgovora pa nudi vznemirjenje, ki je nastalo v evropski politični javnosti ob tej priliki. Mussolinijevo potovanje in z njo zvezani imperialistični govori so vzbudili največjo pozornost v Franciji, v Angliji in v Turčiji, seveda nikjer brez vzroka. Te države morejo biti prizadete pri realiziranju italijanskih imperijalističnih stremljenj.
Prva je Francija, ki ji je Mussolini precej prozorno odrekel prvenstvo v Mediteranskem območju in ji odkazal samo še preteklost . . . Italijanske aspi-racije na Tunis so znane; odkar ga ji je v osemdesetih letih vzela Francija in baš to je pognalo Italijo na stran Avstrije in Nemčije. Še danes ima Tunis okrog 100.000 italijanskih kolonistov in fe 50 tisoč francoskih. A kar je glavno, prostora ima še obilo in leži takoj onstran Sicilije ter ima južnoitalijan-sketnu povsem slično podnebje. Tedaj kot nalašč dežela za italijansko priseljevanje. Hkrati odpira dostop v ostale atlaške dežele, Maroko itd. Francija se teh italijanskih aspiracij dobro zaveda, jim seveda ne misli ugoditi kar tako, zato med drugim skrbno neguje prijateljstvo z nami . . .
Anglija pri tem sicer ni direktno zainteresirana, zakaj za Egipt se Italija nima vzroka potegovati, ali prizadeta je pri tem indirektno. Ako bi Italija imela v oblasti Tunis, bi obvladala popolnoma morsko ožino med Sicilijo in Afriko in lahko zaprla prehod med Gibraltarjem in Suezom, zlasti ko sistematično pomnožuje svojo vojno mornarico. Takih možnosti seveda Anglija ne mara. za nobeno ceno se ne sprijazni z njimi, London hoče. da ima ali sam ožine ali pa da pripadata nasprotna bregova različnim gospodarjem. Po angleškem konceptu mora tedaj Tunis ostati Franciji: v tem pogledu lahko v Parizu Veliko Britanijo brez drugačne zasluge štejejo med svoje zaveznike.
Zelo se je vznemirjala tudi Turčija. In ne neutemeljeno. Ne sme se pozabiti, da so si ob zaključku svetovne vojne antantne države razdelile Malo Azijo v svoje interesne sfere, pri čemer je tudi na Italijo odpadel znaten delež, obsegajoč ves južnozapadni kos sedanje
Tudi opozicija je že sita Radiča
Vsi šefi opozicije so mnenja, da ogroža Radič s svojimi ekscesi že samo državo. — Radie naj se sam umakne iz vlade ali pa osnovanje širše skupne fronte proti njemu.
Beograd, 13. aprila p. Navzlic temu. da je g- Uzunovič z naglico zakrpal svoj kabinet, vendarle se v radikalnih vrstah pojavlja velika bojazen, da niti do 25. t. m. ko se sestane glavni odbor NRS, ne bo mogla vzdržati situacija. NajhladnokrvnejšI radikalni voditelji sedaj uvidevajo, da popuščanje napram Radiču nele ničesar ne zaleže, marveč ga v brezobzirnosti In atakah še ojačuje. Kmalu ne bo v državi uglednejšega človeka, ki bi ga Radič kruto ne žalil in atakiral, pri tem pa uganja še neizmerno demagogijo. Mnogo govori o delu vlade, a v svojem ministrstvu ima 8000 nerešenih aktov iz najnovejšega časa, govori o korupciji, njegovi ministri pa na tozadevne intervencije niti odgovarjali niso.
Zvečer so prišle Iz Zagreba vesti, da je dal S t. Radič nove izjave, v katerih blati vlado, začenši pri ministrskemu predsedniku Uzunoviču in obklada po vrsti vse člane vlade s pridevki, ki jih doslej še ne pozna parlamentarna zgodovina. Zato so zopet nekateri ministri zapretffi, da izstopijo iz ka bineta. Zatrjuje se, da bosta ministra Qju-ričič in Simonovič že Jutri odstopila, ako se potrde vesti o današnjih Radičevih Izjavah. Politični krogi vidijo v vsem tem veliko bla-nražo Uzunovičeve vlade, ker kabinet ne more takoj reagirati na Radiče-ve napade.
Radikalni ministri izjavljajo javno, da so vedno bolj smešni, da si pa ne morejo pomagati. Vse svoje upe polagajo na samostojne demokrate in Izjavljajo, da so pripravljeni pristati na vse njihove zahteve ako vstopijo v vlado. Iz vrst uglednih radikalov se doznava. da bodo že jutri ponudIH samostojnim demokratom, naj oni ustvarijo fronto proti Stjepanu Radiču. Celokupna opozicija z velikim zanimanjem sledi dogod kom v vladi. Danes so konferirall Davidovič dr. Korošec in Joca Jovanovič o položaju ter zlasti o sporu med Radičem in notranjim ministrom Makslmovičem. Vsi načelniki opo zlcije so enotni v tem, da vzneimirja današnji položaj, ki je nastal z najnovejšim nastopanjem Radiča, že tudi opozicija, ker posega že v Interese vse države. Dokleir preti Radič le radikalni stranki Je to njihova stvar In se ne tiče opozicije. Ne morejo pa več mirno gledati kako prihaja država v novo pretresljaje.
Radič pride jutri dopoldne v Beograd. Ker je vsako sredo politična seja ministrskega sveta, računajo, da bo jutrišnji dan prinesel več jasnosti v nevzdržen položaj Kakor se čuje, so danes radikalski ministri sklenili naprositi ministre HSS, naj vplivajo na Radiča, da se sam umakne Iz vlade.
„Še ni dozorelo, da bi se prekinilo z Radičem"
«Vlada se mora zakrpati.» — Dr, Ninko Peric imenovan za finančnega, dr. Vasa Jovanovič za prometnega ministra.
Beograd, 13 aprila r. Danes je bilo politično življenje v Beogradu zelo živahno. Pojavljale so se razne kombinacije. Vse je ugibalo ali bo ostavka K. Miletiča imela za posledico ostavko ceiotne vlade in če bo povzročila novo krizo RR koalicije. Tekom dopoldneva so skušali nekateri radi. kalni člani vlade ponovno pregovoriti Krsto Miletiča, naj bi omilil motivacijo svoje ostavke ali pa sploh umaknil ostavka Krsta Miletič pa je vztrajal na svojem včerajšnjem stališču. Krsta Miletič namerava St Radiča tožiitl pred sodiščem, ker ni poslanec in ga ne ščiti imuniteta.
Ker se R.-.cEč še ni vrnil v Beograd, je drž. podtajnik Mirko Neudôrfer smatral za potrebno izjaviti, da se je Krsta Miletič prenaglil in da bi ne smel uporabljati psovk napram Radiču. Neudôrfer je v nasprotstvu s samim Radičem izjavil, da Radičev govor ni bil točno objavljen v »Politiki«.
Radikalni ministri so bili zbrani v kabinetu min. predsednika Uzunoviča od 9. do 12. opoldne. Pri odhodu so podali nekoliko kratkih Izjav. Marko GJuričič je izjavil: »Vse je dobro.« Na vprašanje, kaj Je z ostavko vlade, je dr. Slavko Miletič odgovoril: »Tako prijetne vesti se ne poročajo z naših sej.« Druga ugledna radikalna osebnost je izjavila: »Ostavko Krste
Miletiča je doletela radikale nepripravljene za sprejem odločnega boja proti Radiču. Radikali nimajo še nobene kombinacije ner pričakujejo sklepov glavnega cdbora, ki se bo sestal 25. t m. Zaradi: tega se mora vlada zakrpati. Četudi bi kdo drug podal ostavko, bi se morala sprejeti, ker nI drugega izhoda. Radič se neprestano bla_ mira ter bomprominlra napram odgovornim faktorjem, ni pa še dozorelo, da bi se i njim prekinilo. Zaradi tega demisija prometnega ministra ne bo izzvala krize vlade.«
Dogodki, ki so se neposredno za tem izvršili, so potrdili Informacije te radikalne osebnosti Takoj po končan" konferenci radikalnih ministrov ie prišel k min. predsedniku Uztrnoviču minister za šume in rudnike dr. Niko Nikfč in konferiral ž nJim pol ure. Novinarjem ni izjavil ničesar.
Ob 12.40 je odšel na dvor min. predsednik Uzunovič, ki le bil pri kralju do 13.5. Pri odhodu Je Izjavil novinarjem: »Namesto ene vesti, vam bom dal dve: Včeraj je kralj podpisal ukaz, s katerim se imenuje za fin. ministra dr. Ninko Perlč. Danes Je kralj sprejel ostavko Krste Miletiča, za ministra prometa pa le imenovan dr. Vasa Jovanovič, ki bo oberem tudi začasni rça-mes-tnik ministra kmetijstva.«
Oster napad Radiča na SLS
Zagreb. 13. aprila s. Jutrajšnji Radičev »Dom« priobčuje oster izipad St. Radiča proti SLS. Piše: »Slovenci tokrat še niso v vladi, ker so to pokvarili slovenski klerikalci. Zahtevali so namreč, naj vstopijo v noVi kabinet le Koroščevi ljudje. Slovenski popje tudi vedno bolj izgubljajo tla med j ljudstvom. Pa tudi ako bi vstopili v vlado, bi zopet zavladala v Sloveniji strankarska strahovlada, ker so slabši kot batinaši. Slovenski popovci morajo uvideti, da ne zastopajo več slovenskega naroda, da se država nikakor ne da več pomiriti s tem, da so oni bolj papeški kot paipež in ker se vedno in izključno ravnajo le po povelju iz Rima. Vse 'to mora enkrat za vselej prenehati«
Seja glavnega odbora Davidovičeve stranke
Beograd, 13. aprila, p. Popoldne je bila seja glavnega odbora demokratske stranke, ki so se je udeležili vsi v Beogradu ee na« hajajoči poslanci. Razpravljalo se je o raz« nih tehničnih vprašanjih stranke. Po seji je bila izdana tale objava: Na današnji seji glavnega odbora demokratske stranke je bi»
la po razgovoru o političnem položaju n« dnevnem redu razprava o sodelovanju de. mokratske stranke pri mednarodni zvezi ras dikalskih in demokratskih organizacij. V načelu se je sklenilo, da demokratska stran» ka sodeluje s to internacijonalo. Končno sv je razpravljalo tudi o r 'eležbi demokrat» skega poslanskega kluba na zasedanju go» spodarske in finančne medparlamentarne unije, ki je sklicana za jesen v Londonu.
Proslava Pašičeve osemdesetletnice
Beograd, 13. aprila, p. Iz pisarne odbora za proslavo Pašičeve osemdesetletnice je bi» la izdana tale objava: Pripravljalni odbor za proslavo osemdesetletnice Nikole Pašiča je takoj po svoji ustanovitvi poslal vsein okrožnim odborom radikalne stranke okrož» nico, naj čim slovesneje proslavijo Pašičevo SOletnico na dan 22. maja t. 1. Ta proslav» naj bo čim impozantnejša, kakor gre tako zaslužnemu možu. Ker se širijo govorice, da nameravajo proslavo odgoditi, objavlja pn» pravljalni odbor, da se proslava vrši nepre. klicno dne 22. maja. V to svrho dobe krk» jevni odbori pravočasno navodila.
Turčije z Adalijo kot središčem. Le energičnemu nastopu Kemal-paše, ki je reorganiziral premagano in navidez povsem onemoglo Turčijo, se imajo Turki zahvaliti, da so velesile, med njimi tudi Italija, evakuirale že zasedeno ozemlje. Toda fašistična Italija je obnovila stare načrte; trdovratno ima zaseden Rodos in okrog njega se razprostirajoči Dodekanez ter ne misli prav nič na to. da bi ga izročila Grčiji, kateri bi po etnografskih ozirih moral pripadati In sedaj so se v Angorj prestrašili, da misli Mussolini na Malo Azijo, ko govori o sredozemskem imperiju. Trdi tudi da so v Rimu sedaj tako naklonjeni Grkom, ker jih hočejo pridobiti za skupen boj zoper Turčijo, ki bi dal Italiji kolonijo, Grčiji pa bi vrnil morda Smirno in še kaj.
Seveda se zdi Mussolinijeva Italija
sama sebi zelo močna. Ali baš v tem je treba še potrdila k besedam. Zakaj italijanska vojna zgodovina nima za seboj samo poglavij, kakor je ono, ki se imenuje Kobarid, marveč tudi take, ki se imenujejo Addua. Da je fašistična Italija tudi v tem pogledu ustvarila nekaj povsem novega, to se mora pač šele dokazati.
Za nas v Jugoslaviji, ki smo na mediteranski politiki zelo zainteresirani ln ki nam je Italija ljubi in dragi sosed ter takorekoč tudi prijatelj in zaveznik, so vse te stvari ogromnega pomena. More nam biti samo dobrodošlo, da se Italija angažira na južnem in vzhodnem obrežju Sredozemskega morja in kategorični imperativ nam veleva, da budno pazimo na potek dogodkov, ki bi mogli prinesti nenadoma velika presenečenja.
Zbližanje med Poljsko in Češkoslovaško
Prihod poljskega min. predsednika Skrzynskega v Prago. —
Francoski glas o srednjeevropski politiki in političnem ravnotežju. — Skrzynski obišče tudi Dunaj.
Praga, 13. aprila s. Poljski ministrski predsednik in zunanji minister Aleksander Skrzynski ]e danes ob enih popol-danes dospel semkaj. Na Wilsonovem kolodvoru ga je pozdravil zunanji minister dr. Beneš.
časopisje posveča obisku Skrzynskega uvodne članke, v katerih navaja skupnost interesov in potrebno solidarnost v življenjskih vprašanjih obeh sosednih slovanskih držav.
Pariz, 13. aprila, d. «Temps» piše o potovanju Skrzynskega: V Varšavi, Pragi in Bukarešti se ne smejo udajati iluzijam o posledicah, ki bi jih imelo splošno zmanjšanje oboroževanja za obrambo miru, ako ni hkrati zanesljivega jamstva v zaupanju. Dejstvo, da sovjetska Rusija odklanja udeležbo v pripravljalnem odboru za tako konferenco, spravlja v večno nevarnost vse napore v tej smeri. V sedanjih razmerah je močna Poljska ki lahko uspešno brani status quo v vzhodni Evropi, neobhodni pogoj za ohranitev miru. Močna Poljska, ki si je gotova same sebe in svojih prijateljstev, ni samo potrebna političnemu ravnotežju na vzhodu, ampak je potrebna tudi učvrstitvi ravnovesja v Evropi. Zakaj niti od Nemčije niti od Rusije ni mogoče sedaj dobiti dovoljnih jamstev proti novim in tragičnim pustolovščinam, ako bi se svet razorožil, preden se doseže splošna varnost toda
ne samo s svečanimi izjavami, ki jih narekuje plemenit idealizem, ampak na podlagi realnosti
List zaključuje svoja izvajanja: Mala antanta ne ogroža nikogar, ker je ustanovljena na temelju pogodb, namenjenih edinole učvrstitvi miru na podlagi teritorijalnega statusa quo in ki ustvarjajo pravice vseh narodov, ki so iih podpisale.
Dunaj, 13. aprila, s. Min. predsednik Skrzynski dospe semkaj v petek 16. tega meseca ter se bo nastanil v hotelu Impérial. Za časa njegovega bivanja na Dunaju se bo razpravljalo o sklepu raz-sodiščne pogodbe med Avstrijo in Poljsko. Na dnevnem redu posvetovanj so tudi trgovsko-politična vprašanja
Witos o poljskih problemih
Varšava, 13. aprila, d. Na sestanku dele« gatov ljudske stranke «Piast» je imel bivši ministrski predsednik Witos govor, v kate« rem jo razpravljal tudi o govoricah, ki se zadnje čase Sirijo in ld vedo povedati o stremljenju po diktaturi. Witos je izjavil, da bi bila diktatura na Poljskem, ako bi nriilo do nje, zgolj političnega značaja in bi se omejevala le na nekatera notranjepo» litična vprašanja, kakor n. рт. na takojšnji razpust sejma in senata. Diktatura pa nika» kor ne more rešiti zelo važnih gospodarskih problemov in ozdraviti gospodarstva. Ljud» ska stranka «Piast* se v interesu države ni» kakor ne sme udeležiti kakršnegakoli lah« komiselnega strmoglavljenja vladie.
Resnost angleške rudarske krize
Vse je odvisno od izida pogajanj. — Možnost splošne delavske
stavke.
London, 13. aprila d. Danes se nadaljujejo med lascnikl premogovnikov in aačel-stvom rudarske zveze pogajanja za dosego dogovora, do katerega bo pa težko prišlo. Min. predsednik Baldwln je dal sporočiti, da misli povabiti k sebi zastopnike obeh strank, ako pogajanja ne bodo dove-dla do zaželj enega uspeha. Predsednik vlade pravi v tem sporočilu, da se radi pič-losti časa dosedanja potnika, ki gre za tem, da se na eni ali drugi način izboljša položaj, ne da več nadaljevati za nedoločen čas. Ako se obe stranki danes ne zedinita. bo morala vlada poseči vmes ln Jima pred-očiti resnost pokšaja. Kabinet bo dajal delavcem podpore do 1. maja le tedaj, ako
delavci in lastniki premogovnikov sklenejo pameten kompromis na temelju poročila anketnega odbora.
Okrajna zveza yorkshirska angleških strokovnih organizacij Je včeraj sprejela tri sklepe načelstva, ki rredo za tem, da se mezde ne znižajo, delovni čas se podaljša in krajevni dogovori ne sklenejo.
Značilen za napete razmere v angleški industriji Je govor predsednika splošne zveze strokovnih organizacij Herberta Sntinha, ld je Izjavil da upa, da bodo vsi delavci lojalno pristali na morebitno stavko, ako bi prišel čas zanjo, ker bo izid gospodarskega boja rudarjev odločilne važnosti za položaj vsega angleškega delavstva.
-ts-
Obsodba solunskih vstašev
Atene, 13. aprila, s. Izredno vojno sodi» šče je obsodilo voditelja solunskega upora polkovnika Djavelasa in Karakufasa na smrt, ostalih sedem obtožencev pt na za» porno kazen.
Nikolaj Nikolajevic - ruski car!
Pariz, 13. aprila r. Svetovni kongres ruskih emigrantov, ki Je zboroval več dni v Parizu, je bil zaključen 11. t m. zvečer. Na njem je bil veliki knez Nikolaj Nikolajevič soglasno proglašen za ruskega carja z Imenom Nikolaj III. V proklamaciji se naglaša upanje, da se bo z uspehom končala borba proti boliševiškim krvnikom in sramotHcem ruske domovine, ki Jo hočejo ruski emigranti izvesti pod vodstvom carja Nikolaja III. Manifest se končuje z besedami: »Naša vera je enostavna in jasna. Komunizem bo propadel. Rusija je večna! Ta vera je najboljše jamstvo za našo zmago!«
Odpravljen vizum
Curih, 13. aprila, s. V prometu med Švico in Italijo bodo od 1. maja naprej odpravljena viza.
Prepovedana gladovna produkcija
Dunaj, 13. aprila, k. Nocoj bi moral za» četi tukaj gladovni umetnik Michelly z gla» dovanjem. Policija mu je pa produkcijo pre» povedala, ker gladujeta sedaj na Dunaju že dva taka umetnika, ki hočeta postaviti gla» dovni rekord.
Direktna zveza Berlin-Sušak
Beograd, 13. aprila, n. Generalno ravnateljstvo državnih železnic namerava s po» letnim voznim redom uvesti pri brzih vla» kih direktni voz Berlin»Sužak, da bi tako olajšalo nemškim izletnikom potovanje пн jugoslovensko morje.
Dr. Zimmermann v avdijenci pri kralju
Beograd, 13. aprila, p. Vlada je priredila danes svečan banket na čast dr. Zimme». mannu, generalnemu komisarju Zveze na» rodov sa sanacijo Avstrije. Ob 5. je bil n« avstrijskem poslaništvu svečan sprejem, ki so se ga udeležili diplomatski zbor, bivši finančni minister dr. Stojadinovič, razni po» litiki in ugledni bančniki. Po sprejemu je bil dr. Zimmermann v avdijenci pri kralju.
Švicarsko-ruski spor
Bern, 13. aprila k. Na dopoldanski seji zveznega zborovanja se je razpravljalo poročilo zveznega sveta o zadnjem zasedanju Zveze narodov. Sef političnega oddelka zvezni svetnik Motta ie izjavil o pripravljalni razorožitve« konferenoi, ki se bo vršila v ženevi, da zek) obžaluje izjavo sovjetske vlade, da se ne bo udeležila te konference, vendar pa mora ugotoviti, da zvezni svet ni zakrivil staltšča Rusije. Oovornik je z zadovoljstvom ugotovil da se organi Zveze narodov niso dali pregovoriti po argumentih sovjetske vlade.
Madžarski škandal
Pariz, 13. aprila, s. «Quotidien» se bavi danes z dejstvom, da madžarska vlada še vedno izplačuje onim državnim uradnikom, ki so bili v falzifikatorski aferi aretirani, njihove plače. List meni, ako bi bilo potreb» no še kakega dokaza, da je madžarska vla« da direktno ali indirektno udeležena v tem škandalu, jo to prijaznost, s katero postop« madžarska vlada proti aretirancem.
Tajno komunistično zborovanje
Augsburg, 13. aprila, d. Tu je kriminalna policija iztaknila tajno zborovanje bavar. skega deželnega odbora komunistične stran» ke. Med dvajsetimi prijetimi so tudi držav» ci poslanci Stocker, Buchmann in Mayer in trije deželni poslanci, ki so jih pa kmalu zopet izpustili.
Komunistične demonstracije
Varšava, 13. aprila d. Komunistični poslanec Sochacki je sklical za nedeljo opoldne shod, ki ga je pa policija prepovedala. Kljub temu se je zbrala na Witkowskega trgu velika množica, več noma komunisti ln brezposelni, ki !e vprizorila proddržavno demonstracijo. Policija je vsega skupaj prijela 130 komunističnih agitatorjev.
Nemčija in kolonije
Amsterdam, 13. aprila, d. V «Telcgraafu» se bavi bivši angleški, mornariški minister Fisher z Nemčijo in pravi, da je Nemčija izgubila svoje kolonije in razne dežele, pa ima tudi 70 milijonov delavnih Nemcev pra« vico do prostora na solncu. Tega vprašanja se ne sme rešiti s silo, ampak na temelju mednarodne morale in pravičnosti. Nemčija ima pravico zahtevati kolonije za svojo in« dustrijo in dohod do prekomorskih sirovin. Zato naj ji druge kolonijske države dovo» le gospodarske koncesije, ki naj bi ji dale primeren delež pri izrabi kolonijskih siro» vin, s čemer pa niso zvezane direktne suve« renitetne pravice v dotičnih kolonijah. Ad» mirai Fisher se zavzema tudi z vsem po» udarkom za pravično postopanje z nemški» mi manjšinami v tujih državah.
Kako je škof Jeglič razkrinkal SLS?
Kriva palica absolutni komandir SLS. — Humbug SLS z demokracijo. — Nemoralnost in neiskrenost SLS za časa deklaracij-ske politike. — Ne za jugoslovenstvo, pač pa za korita se je borila klika v SLS.
V včerajšnjem »Jutru« smo priobčili pis mo, ki ga je pisal ljubljanski škoi dr. Je. tlič dne 213. julija L 1922 pokojnemu dr. Ivanu Šusteršiču, bivšenvu kranjskemu deželnemu glavarju in načelniku SLS. Škofova pismo je odgovor na pismo, ki mu g j Je istega leta dne 22. junija P«al dT. Su-sseršič. Popolnejša bi bšla sika, ako b. Imeli na razpolago tudi to dr. Šusteršičevc pismo, vendar pa nam škofov odgovor sam nudi zadosti pojasnil ra ono, kar se nam «di politično posebno važno.
Škofovo pismo priznava in potrjuje pred vsem, da SLS oficijetao podpira cerkev s svojim službenim aparatom, odvisnim od ljubljanskega Škofa, da le klerikalna stranka pravzaprav dete nega cerkvenega aparata, da je bila od nekdaj odvisna samo od volje in diktata ljubljanskega škofa ta da nI n-ikdaT bila demokratična jtranka. ki Je zrastla i z svobodne volje slovenskega ljudstva. Naziv klerikalne stranke da Je »fiudska«, je bil vedno le zgolj krmka.
Škot naiglaSa v svojem pismu, da je dr. SusneršMevo in dT. Krekovo delo uspešno podpiral o-ebno in z navodili, ki jih Je dajal duhovnikom.
Ljubljanski škoi pa se nikakor ne zadovoljuje s samim podpiranjem politike SLS on hoče biti taktični njen šef. Zato more b mora biti formalni voditelj SLS le njegova figura. S tega stalîSûa očita škof Jezi č dr. Šusi:erš?ču kot največji greh, da ie leta 1916 začel nastopati izredno samolastno hi avtokratično ter da je hotel imeti vso moč ▼ svojth rokah. Očita mu, da J« herel bid »edini« voditelj, dasi ga je ustno ln pismeno nekolikokrat svaril. Da je Je šlo pri akcij! SLS proti dr. Šusteršiču L 1917 samo za vprašanje, kdo naj v klerikalni stranki komandira. kdo naj odločuje v politiki SLS al; dr. Šusteršič kon njei načelnik ali pa škof kot predstojnik cerkvenega agitacij-skega aparata, to dokazuje zlasti oni del Škofovega pisma, v katerem škof Jeglič povdarja, kako ga je pekel razdor med duhovniki, ker Jih je precejšnje število — morda nad polovico — preziralo Sko/ova navodila. Škaf sam priznava, da Je dr. Latn. peu sub obe d'en ti a prepovedal agi tirati za dr. Šusteršičevo strujo, ki Jo Je obsodil. Prav tako priznava izvršene persekucije nad večjim številom duhovščine. Pdreie-na duhovščina Je morala po »navodilih« Škofa agltlTafi za klerikalno Branko, ako ni hotela pasti v nemile®! pri Škofu, kakor se Je dogodilo mnogim duhovnik"m, ki se niso hoteli ravnati po *eh »navodilih«.
Škofbvo pismo na dT. Susteršiča je oso-Wto važen fn dragocen dokument za razumevanje stališča, ki ga Je škof Jegi!« zavzemal ob času JujjoslovensVe deklaracije: Kakor znano se Je ta gospod tflc pred prevratom tn icb prevratu obdajal z nim. bom nekega Iwoslovenskega prvoborl-tetla. Klerikalna Narodna vlada Je njegovo Jugoslovenstvo menda celo nagradilo z darilom luksuznega avtomobila. Iz p'-sma Škofa Jegliča pa je vidno. da so takrat, ko 40 se Slovenci borili za jugoslovensko dr-
žavo ln za narodno svobodo, škoiu švigale po glavi vse druge skrbi. Skoif Jeglič v svojem pismu nikjer ne trdi, da je prišel z dr. Susteršičem v navskrii radi Jugo-slovenskega vpraSanja. Obratno! Dr. Je-rIČ celo očita dr. Šusteršiču. da Je l. 1916 in 1917, v časih roj& va majske deklaracije, zapravil naklonjenost avstrijske vlade ln avu.rijskega dvora, ker se mu zdj še leta 1932 kot jugoslovenskemu škofu velik greh.
Škofovo pišimo razodeva še drugo zanimivost, namreč to, da se mlajša klerikalna .nteligenca v resnic ai borila pro-j dr. Šusieršiču zaradi njegovega avstrofilsrva pač pa samo zato. da bi se prikopala do poz.cij in korit, do katerih ni mogla priti, ker Je dr. Šusteršč p dcenjeva! njene spa-sobnosti. Škofovo pismo potrjuje trd'îve dr. Susieršiča v njegovi brošuri Iz leta 192? pod naslovom »Moj odgovor«, ko le zapi. sa!: »V temnih kotih, kjer se pletejo nizke intrige, je bilo sklenjeno, da je absolutno potrebno zakriti resneo in da muram za javno mnenje veljati kot »nasprotnk« majske deklaracije, češ podpisal sem jo. a da sem »v srcu« vendarle nasproten! Ta pe klenskl načrt se Je skuhal v krogu SLS (koje načelnik sem še tak a t bil!) bi se Je izvršil v krogu in iz krogov tedanje Sl-S. In če so bili rr>ed taicijatoril tega ostudnega početja nekateri katoliški duhovniki, brez katerih bi stvar itak ne uspela. Je le dokaz, da so bili ti duhovnik: sicer klerikalni, a zelo malo krščanski.«
Ta k'ïka mlajše kle/kalne Inteligence, ki danes vlada v klerikalni stranki, je teda' znala zase pridobiti Škofa in mu sugerirati, da se dr. Šusteršič umika izpod njegove oblasti. Majska deklaracija jim je pozneie bilo samo dobrodošlo strankarsko egitacil-sko sredstvo za dosego moči in vodstva v lastni stranki in ničesar več.
S priebčitvijo škofovega pisma dr. Šu steršiču se odkriva ogabna slika notranje moralne vrednosti klerikalne strank«; izza deklaracijske dobe. zakaj brezdvomno Je. da Je bilo avsrrofilsnvo ljubljanskega škofa dr. Jegliča Tavno toliko kakor avstrofil-stvo dr. Šusteršča. Mal! ljudje so radi grdih instinktov hoteli strmoglavih dr. Šu-steTšiča, ki Je bil gotovo večji politični talent kakor pa vsi sedanji vodi-elji klerikalne sirranke skupaj, s pomočjo škofa dr. Jegliča, kateremu dr. Šusteršč ni hotel biti le marijoneta. da bi prršli do korit, kar se jim Je tudi posrečilo.
S škofov'« pt4nnm Je ponovno dokazano, da so bili klerikalci, mladi in stari, vedno grdi avstrofili hi v srcu prod Jugoslaviji. a da so samo hitro presedlali, ko so instinktivno čutili, da se Avstrlia ruši. zato da bi obvarovali svoje osebne koristi.
Na podla«; vsega tega Je tudi umevna va dosedanja negativna. proti]ugo*!oven. ska in separatistična politika klerikalne stranke od onega časa dalje, ko so si k!e-rikaltf оротоог1; od prvega strahu, da bi ne došlo do resnejšega obračuna z njimi.
-KJ-
Čisti
računi
Včerajšnja «Samouprava», centralni organ radikalne stranke, prinaša pod gornjim naslovom članek, ki jasno kaže, kako naglo razpada nenaravna zve-fca med radikali in radičevci- «Samo-nprava» pravi o Radiču:
Ko je radikalna stranka zbog važnih ta resnih narodnih in državnih interesov šla v koalicijo z radičevci, je v svoji iskrenosti verjela tudi na iskrenost ra-dičevcev. Vsled tega ni posvetila posebne ipažnje ureditvi medsebojnih odnošajev. ker je mislila, da bo skupno delo samo dovedlo do resničnega zaupanja in iskrenosti. To upanje se je glede članov kabineta iz Radičeve stranke v gotovem pogledu tudi izpolnilo. če izvzamemo samega šefa seljač-ke stranke g. Radiča. Dogodki zadnjih dni, posebno javne izjave g. Radiiia pa eo take, da je potrebno, da se o njih resno porazgovorimo.
G. Radič je poleg laskanja g. Uzuno-viču kot min. predsedniku, napadel brez vsakega pridržka delo zunanjega mini-rtra g. Ninčiča. Ce bi Radilč ne bil sam {lan sedanjega kabineta, bi mi njegove izjave bili celo veseli, ker kaže z njo tako elementarno nepoznavanje o poslih zunanje politike in ker se s takimi kritikami sam diskredituje pred javnostjo. Tako pa se moramo v interesu razčiščavanja med grupami v koaliciji resneje ozreti na zadevo.
G. Ninčič je storil vse. kar je storiti bilo mogoče, da je naša država pridobila na mednarodnem ugledu in da mirno zre na rešitev mednarodnih vprašanj, ki se tičejo važnih interesov našega naroda in naše države. O. Radič teh vprašanj, naravno, sploh ne razume. kaj šele da bi jih pravilno presojal.
To je eno! Drugo pa Je sledeče: Absolutno neresnična je RadJčeva trditev, da g. Ninčič vodi neko talno zunanjo politiko, o kateri ni nikdo obveščen. G. Ninčič je po povratku iz Rima ln IV riza podal pred Narodno skupščino izčrpen referat in Narodna skupščina mu je ob tej priliki izglasovala zaupnico. Poleg tega je g. Ninčič o svojem delu obvestil tudi kralja, predsednika vlade in ministrski svet. Prav tako so bili obveščeni tudi vsi njegovi pomočniki Torej se o kaki tajnosti sploh ne more govoriti.
Toda. česar Radič očividno ne ve. Je to, da se o poslih zunanje politike ne govori, dokler so v teku. Angleški zunanji ministri točno ln jasno odgovar-
jajo na vprašanja poslancev v stvareh zunanje politike: «Na to vprašanje ne odgovarjam, ker je šele v teku.» Saj tudi naši navadni seliaki vedo. da se o ženitvi ne govori, dokler ni stvar per-fektna, da se na ta način prepreči škodljivi vpliv onih. ki bi hoteli, da se zadeva razvije drugače.
Parlamentarni odbor, katerega zahteva Radič, bi pomenil konec tajnosti zunanjepolitičnih poslov. Ker do naši parlamentarni praksi bi rrišl: v ta odbor zastopniki vseh parlamentarnih skupin po svoji moči. Tak odbor bi torej po-menjal izključenje tajnosti zunanjepolitičnih poslov, brezpogojne osnove za uspešno delo pri teh poslih.
Sicer se pa bomo z izjavami g. Radiča — tako konča «Samouprava» — po-bavili še v prihodnjem članku.
Ne da bi se hoteli spuščati o zunanji politiki v polemiko s «Samoupravo», le konstatiramo, da radikali pač že prav resno iščejo izhoda iz nenaravne zveze z Radičem in tega niti javnosti več ne prikrivajo.
Radie o demisiji Krste Miletica
Zagreb, 13. aprila.
St Radič se je iz Pakraca vrnil v Zagreb, kjer je včeraj prejel vest o demisiji promet« nega ministra Krste Miletica. Izjavil je, da je objava njegovega pakraškega govora » «Politiki» bila točna, vendar pa sta bila smi» sej in ton nekoliko poostrena. «Dejal sen., da g. Miletič za to ve, da pa ni tega kriv. On je to samo toleriral. Id naravno, rekel sem, da tega ne odobrava. To je že stara stvar in o njej sem govoril že s Krsto Mi« letičem samim kakor tudi s tedanjim pred» sednikom vlade Nikolo Pašičem. Sprožil ' sera to vprašanje tudi v ministrskem svetu. Ako ima g. Miletič pogum, naj me toži pred aodi&čem.»
O žaljivkah v motivaciji Miletičeve oetav» ke, je izjavit:
«G. Miletič me je menda hotel izzvati. Zeli, dâ bi prišlo do obračunavanja. Srn*, tral »em g. Miletiča za politika in nisem ve. dei, da Je — literat. To je ree posebne v*, »te literatura, samo malo dekadentaka.»
Na vprašanje, bo prišlo do ostavke ce» le vlade, je dejal: «Ni govora o tem. Nje» govo mesto se bo samo izpopolnilo in nič več G. Krsta Miletič je s svojo ostavko sa» mo olajšaj položaj vladi. Nam je celo »elo ljubo, da je g. Miletič podal svojo ostavko ln ako bi je ne podal, bi podali vseh nas pet ostavko hi izzvali krizo vlade. Jaz bi j
namreč napravil vprašanje iz tega, kar je bilo v Drnju.»
«G. Krsta Miletič je vodil v prometnem ministrstvu partizansko politiko najslabše vrste, v katero epadajo tudi stvari, ki jih je počenjal v Sarajevu. Imamo na stotine slučajev, ko se je zahtevalo od ljudi, naj se vpišejo v radikalno stranko, ker drugače n» more človek postati niti navaden zavirae. Ta minister je bil smrt za promet. To Je mnogo nevarnejše, kakor je n. pr. v šolstvu. V prometu ne sme biti nobenega partizai» stva. T'jdi radikali sami so bili proti temu, da se postopa na tak način. O tem sem go» voril z mnogimi. Vzemimo, da dobi tudi vseh onih 60.000 uradnikov in delavcev, ko» Ukor jih je v prometni službi, a kaj naj bo to proti trem milijonom kroglicam? Miletič je brezpogojno najbolj nesposoben mini»
ster. Treba je samo pogledati, kaj je napra. vil iz poljedelstva. Gotov sem, da se radi» kalni klub ne bo identificiral ž njim.»
Na vprašanje, ali misli, da je Miletič storil svoj korak v sporazumu s Pašičem, je St. Radič odgovoril:
«Ako ga je vprašal, potem je dobro, ako ga ni vprašal, je zlo. Pašič je predsednik stranke in g. Miletič »e je moral najprej obrniti nanj. Pašič ima sedaj jačji položaj, kakor ga je imel kot predsednik vlade. Ta» ko je v vsaki stranki, v kateri vlada parla» mentarni režim.» Končno je dejal: «Meni je zelo lepo, kadar nisem minister. Lepo mi je celo, kadar sem v zaporu, še lepše pu, kadar nisem.»
Vprašanje je, ali Radič svojih zadnjih be« sed ne bo demantiral, ko ne bo več mini» ster...
-K3-
Represalije ministra prosvete proti UJU
Naredba prosvetnega ministra, da se UJU prisilno odvzame
294.000 dinarjev.
Zagreb, 13. aprila, r. Minister prosvete St. Radič ie odredil vršilcu zagrebškega velikega župana, nai potom zagrebške policije prisiteo odvzame upravi UJU v Zagrebu 294.000 Din. kl Wi je nakazal tej učiteljski organizaciji minster prosvete Sv. Pribičevič za popravo učiteljskega konvikta in zgradbo sanatorlja za bolne učheHe ln njihove otroke.
Ta vsota bi se morala po odredbi St. Radiča Izročiti zalogi šolskih knjig v Zagrebu. S tozadevnim nalogom Je došel v nedeljo v prostore UJU policijski referent dr. Josip KUnčič. Uprava UJU mru le odgovorila, da nima niti vinarja, o čemer Je bfl sestavljen zapisnik. V zapisnik se ie vstavila pritožba uprave UJU, v kateri se pravi, da ne more
uprava izročiti niti pare brez odobren.ia glavne skupščine, ki razpolaga z fmetiem organizacije, da ie udruženje prejelo omenjeno vsoto od ministra prosvete za razne potrebe brez označbe termina v svrho Izvedbe raznih del in končno, da ima tudi UJU zahtevati od ministrstva prosvete neke zaostale vsote, ki še niso obračunane niti izplačane. Zapisnik je bil dostavljen Izvr-Jevatelju dolžnosti velikega župana in potom njega ministru St. Radiču.
Postopanje St. Radiča. da odvzema narod no-prosvetnl ln stanovski organizaciji podporo, ki io ji je že davno prej nakazal njegov prednik, gotovo nima primere v zgodovini poslovanja naših ministrstev.

Politične beležke
Pašicevo kronanje
Novosadski »Vidovdan« od 11. trn. piše, da Je bil eden glavnih razlogov za padec Pašičeve vlade poleg ostalega tudi na-čn, kako so Pašičevl prijatelji pripravljali proslavo njegove osemdesetletnice. Niegov iitimus prometni minister Krsia Miletič bi moral dati na razpolago brezplačne posebne vlake, s katerimi naj bi se pripeljalo v Beograd vsaj stotisoč ljudi i z Vie države. Paši d j bi visoki svečeniki postavili na glava zlat venec z Icvorjevih listov. Vsa proslava hi morala simbolizirati večno oblasn radikalne stranke v Jugoslaviji. Ker v vseh monarhijah na svetu obstoji samo en kraij. Je naravno, da se ie preprečilo kronanje drugega samozvanega vladarja. Tako »Vi-dovdan«.
Kako more biti pameten Slovenec radičevec?
Bivši pristaš SKS nam piše: »Dokler nisem bli obrni! hrbet g. Puclj-u, sem vsak dan s strahom vzel v roke časopis. Bal sem se, da Je »naš« predsednik Stipa Radič zopet kal »pametnega« govoril in bomo mi odgovorni za njegove bedastoče. Mož brblja vsak dan drugače ta najboljši »kmeti-Jacki-« magnat! danes malejo z glavami, češ kam nas bo :a vrtoglavec speljal. Odkar pa vidimo, da po vsej de?e!i podpirajo klerikalce, zlasti s p'xJeljevanJem manj varnejših učiteljskih mest Slomškarjem. se nič ne čudimo govoru Stipe Radiča na Su-šaku, ki Je povabil klerikalce v vlado. Reke! Je. da se spodobi, da d~.be klerikalci vsaj dva ministra. Fina politika, kal? Par tednov prej Jih Je proslasll za Izdajalce. Hvala Bogu, da so Prbičevlč in tovariši
preprečili Radičevo nakano, da nam z LJ.
Jovanovičem pripeljejo klerikalce v vlado. Daleč je pad'a Pueljeva stranka! Za pri-prego je SLS. Seveda privesek Radičeve vnioglavosti ne zasluži drugače. Kako pa more pameten Slovenec, zlasti če Je napreden. požirati Radičeve cirkuške skoke in še kimati, k-ako Je ta politika »pametna«, Je težko razumeti.«
Angleži o St. Radiču
Povodom zadnje vladne krize so lon-dsnske »Times« objavile daljšž članek, v katerem opisujejo, kako Je došlo do te krize. Člajiek imenuje prosvetnega ministre St. Radica za nepreračunljivega čudnega demaigoga, ki Je na svojem potovanju v Bosni. Hercegovini in Dalmaciji zadovolj 1 v polni meri svoj; strasti neumerjenega in Indiskretnega oratorstva in čegar govori so izzval, smeh v Javnosti ter zaprepaščenje v službenih krogih. Pašič, ki so ga silili mnogi njegovi prfsitaši, naj vrže neprijetnega tovariSa iz vlade, ni mogel risklrad razkola z HSS, ker bi ostali radikali v manlšln! in bi doživeli poraz v proračunski razpravi. Zato Je Pašič zadevo odk&il. List nato opisuje, kako ]e Radič enostavno preklica! svoie dalmatinske indiskretnosH ln kako je v razgovoru z nekaterimi italijanskimi nov'narji dela! poklone Mussoliniju in fnštomu, ko Je prej povzročil zunanjemu ministru dr. Ninčiču težkoče s svojim! pro-tiitalijanskim! izjavami Nadalje opisuje podrobno razvoj zadnie krize ter napoveduje. da bo vsakršna koalicija v novi vlad mogla trajati samo par mesecev. Članek dokazuje da Je angleška javnost zelo dobro informirana o našiti razmerah. Ako upoštevamo, da so »Times« v tesnih zvezah z angleškim zunanjim nrnistrstvom potem Je sodba o nepreračunljivosti in Indtekretno-siti St. Radiča tem bolj značilna.
Pred mirovnimi poga an|i z Rifovci
Pogajanja se prično jutri 15» t. m. — Enotna fr&ncosko-španska akcija. — Mirovni pogoji. — Abd el Krim bo moral zapustiti Ril? Rifovci priznali suverenost maroškega sultana. — Italijanske
skomine.
n Pariz, 12. aprila
Uradna mirovna pogajanja med Francijo ln Španijo ter Rifovrl se prično 15. t .m v Onydi. Ministrski svet Je кргеје! ponudbo. k1 jo Je stavil Abd el Krimov odposlanec, Im Je Imenoval za svoje opoftiomočenee generala Simona, Pomota, držav, nega podtajnfka za afriške zadere v zuna. nJem mlnletrstvu, tn D u c 1 o e a. člana kabinetnega penera-lreça rezMenta V tukaj. Snjih uradnih terofrfh ne priznavajo, da bi 6!o za mirovno konferenco z Abd el Krimom samim. ma/rveC le za podajanja z od. padntSklmf plemeni Iz tee» se jaeno v'dl namera prikrajšanja ugleda rtf^kega glavarja.
Danes se Je pod Brian dovim predsedstvom seet.a3a franeoeka in Španska mtrov. na delegacija na razgovor Te pripravljalne konference se je udeležil tudi ravnatelj maroške sekcije v Španskem zunanjem ml-nMrstvu, TiOpez ОМтап.
Poluraidno se razglašajo sledeče oroove za mirovna rogajanja, W jih mislita pred. la-ga/ti FrancMa ln Španija: 1.) TakojSnJI sklep premirja in Izmenjava vjetnikov. 2.) Ves Rlf pride pod enega samega sultana, ki pa ne «me biti Abd el Krim. Abd el Krim dobi naslov kadija in postane pogla. var nad kakim gorskim plemenom, alt pa se mora sploh Izgnati !z rlfskega ozemlja. S.) Stara francoska In Spaneka meja te mora zopet vpeetavl« z nekaterimi Izpre-membaml. ki Jih želi Španija Iz strataglč. nih ozlrev. 4.) Glede notranje uprave osta. ne Rlf neodvisen, vendar ebdriita Francija In Španija nadzorstveno pravico.
Zunanje m!-n1®tr»tvo галТка veet, da bi bU Abd eJ Krim naročil »volim četam, naj uetavljo eovražnodtl NaglaSa se. da se bodo delegati wrt.nidtl! doeeftl premirje temenjavo rJ«4nfkor. nakar se prično prava mirovna oogelanja.
Zvečer so odpotovali obojni delegati т Madrid. Ver bodo pred odhodom v M aro. tar» гажргатШМ s Prtmom de RI»eiro. Pri mdrovnih poealanlib v Ouydl bodo »a*to. pal! odpsdnUka marofika plemena rifovakl ztmanJI minister SV1I Mohamed. AzerVane. Sedi Kitni In 81 Ahmed Cheddy. Slednja dva so Imenovala plemena sama.
Govorice o razdoru med Parizom ln Madridom glede mirovnih pogojev so м izkazale kot netočne. Danee se «me z gotovo. Btjo reči, da bosta obe državi nastopili v enotni diplomatski fronti.
«Temps» piše, da mora francosko . Španski sporazum, ki se mu je posrečilo prema, gata Abd el Krima, obstojati tudj potem, ko nehajo sovražnosti. Francija ne Bče nobenih d o rib prednosti v Maroku. Zato ne mara nadaljevati vojne, če doeeže, kar je potrehno. da se zajaimči trajen mir. Ravno tako pa bi bUo nerazumljivo in skrajno nevarno za bodočnost francoskega vpliva v severni Afriki, če bi se odložilo orožje, do kler se ne b1 sovražniku na ta aH na oni način onemogočilo, da bi znova začel boj.
List pravi, da se bo morala potem, ko bo Rif obsojen na nemoč, urediti Se oseb. na zadeva Abd el Krima, k1 bo prijazno povabljen, da pobere štia in kopita. Nalo. ga delegatov je težka, ker se govori — sloer še nejasno — o reviziji tangerskega režima, na kar Italija Jedva čaka, da bi mogla tudi kaj zahtevati zaae.
«Matin. piže, da bodo Abd el Krima pozvali. naj proti primerni odškodnini zapu 8 ti rif sko ozemlje. Rifovcem so tudi na-značili, da bodo v primeru, če b1 se poga. jamja razdrta, začeli takoj t ofenzivo, za
katero &o že storjene vse priprave. •
London, 12 aprila, d. «Exchange Tele-graph» poroča, da je Abd el Krim že т predpoeajanjjb prietal na to. da prizna suvereno»*» maroékega sultana tn status quo francoskega protektorata Zadovoljil se bo z avtonomijo rifekega ozemlja In bo dal garancije za svoje lojalno obnaSanJe napram Španiji bi Franciji. Obl№a ln vsebina teh garancij pa bodo ona točka. Id bo pri. zadevala največ težav pri mirovnih pogajanjih.
Povratek Mussolinija
Rim. 13. aprila, k. Povratek Mussolinija i* Libije se pričakuje za 18. ali 19. aprila, tako da bo mogel Mussolini prisostvovati svečanostim ustanovitve Rima dne 21. t m.
Bolgarska politika
d. Sofija 13. aprila.
V sobranju je imel zunanji minister Bu« rov dveurni govor, v katerem je označil kot glavne naloge bolgarske politike, da ie tre» Ba izvesti notranjo konsolidacijo dežele, lo. jalno izpolnjevati mirovne pogodbe in se politično in gospodarsko približevati sosed, njim državam. Dejal ie, da spremlja Evro* pa s posebnim zanimanjem dogodke n» Bab kanu. Burov je govoril z izredno toplino o Zvezi narodov kot vrhovnemu instrument tu miru.
Glede svojega delovanja v Ženevi je de= jal Burov, da je obstojalo v tem. da je po= dal pojasnila o begunskem vprašanju in opozarja! na nujnost njega rešitve. Trideset tisoč rodbin jc moralo zapustiti svoje dos move in žive brez strehe iti v veliki bedL Bolgarska je prešibka, da bi pomagala z last nimi sredstvi Vsled tega je potrebno iz« datno posojilo. Toda tudi to še ne zado» stuje, zajeziti je treba tudi nadaljni pritok beguncev. Minister je izjavil, da je naletel v Ženevi na |>opo!no razumevanje. Trdno upa, da oe bo na jesenskem zborovanju Zvc= ze narodov tudi to vprašanje povoljno re* šilo.
Končno je omenil Burov tudi vojsko na--■emnikov in rekel, da je za Bolgarsko veliš ko breme, ne koristi pa nikomur. Vendar še ni prišel čas. da bi kazalo zahtevati spre* raembo te točke mirovne pogodbe.
Sklepi socijalistične delavske mternacijonale
Izvršilni odbor proti komunistični inter-nacijonali. — Prihodnji socijalistični kongres v Londonu.
Curih, 13 aprila, d. Izvrševalni odbor so. cijalistfčne delavske tnternacijonale je končal svoje zasedanje. Sklenil je, kot demonstracijo proti oprostitvi morilcev Matteottija postaviti v Ljudskem domu v Bru. siju spomenik in ustanovtti Matteottijev sklad, ki naj služi za mednarodno pomoč delavskim pokretom v deželah, kjer nI de. mokraclje.
Komisija Je predlagala resolucije glede Zveze narodov, razorožitvene konference in gospodarske konference, ki so bile eogla-smo sprejete Te resolucije zahtevalo, naj bodi Zveza narodov splošna ln naj se de. mokraitiztra. V septembre se mora Nemčija brez odloga sprejeti kot članica tn dobiti mora tudi stalen sedež v Svetu. V bodoče ne sme bttl plénum Zveze podrejen Svetu, sedeže pa je zasesti z volitvami. Izvrševalni odbor Je sklenil Izvoliti komisijo, ki naj proučava vpraSaaje razorožitve.
Po daljši debati Je bil z 247 proti 3 gla. eovom odklonjen predlog neodvisne delavske stranke Anglije, naj bJ »e socljallstična delavska Internacijonala obrnila do komu. nletWne internacfcjonale v stvari ustanovitve splošne, vse objemajoče internacijo-nale. Predlog Je bil odklonjen zato. ker ga je SirSa eksekutlva komunistične tnternacijonale že brez drugega zavrgla.
Druga resolucija Izraža željo tn voljo, naj bi se delavsko gibanje poenostavilo. Vendar Je mogoče o stvari razpravljati z uspehom Sele tedaj, bo ee bodo mogle socialistične stranke r Rusiji politično udejstvovati, ne da bd bile izpostavljene nasilju.
IzvrSevalni odbor se Je bavil nadalje s celo vrsto vprašanj glede poedinih držav. Vzel Je na znanje poročilo bolgarske soci. jalne demokracije o boju za amnestijo. V tem poročilu stoji, da Ima akcija, za katero se socijalna demokracija zavzema i vsemi silami, že zaznamovati lepe uspehe.
Prihodnja seja urada bo ▼ Londonu dne 17. maja. Na koncu seje Je ponovil Hen-dereon povabilo angleške delavske stranke eoo!Jaliet1čn1 Internacljonall, naj pri. redi evoj prihodnji mednarodni kongres leta 1927. v Londonu. Povabilo Je bilo so-glaeno sprejeto.
Proces razkrajanja bo!deviškega režima v Rusiii
Moskva. 13. aprila s. Danes le bilo tukaj otvorjeno drugo zasedanje centralnega iz-vrševalnega leomiteia Sovjetske unije. Konferenca je soglasno sprejela predlog, a* se stavi na dnevni red tudi vprašanje razširjenja predsedstva centralnega izvrševalnd-ga komiteja z izvolitvilo enega nadsrran-karskega delavca ta enega nadstrankarske-ga kmeta.
Razprava o proračunu se le prčela z govorom Ryloova. ki je opozori! na naglo naraščanje proračuna, ki znaša letos 4 milijarde napram 2 8 lanskega leta. Vendar presegajo dohodki izdatke za 100 milijonov rubljev. Vrhovni gospodarski svet smatra olajšave v pogojih za udeležbo priva nega kapitala v Industriji za mogoče. ;n sicer s tem, da se dovoM privatni Industriji graditev manjših tovorniških obratov. Nadalje bodo te olajšave omogočene s podaljšanjem najemninskih rokov za take prlv. najemnike. k dobro organizirajo produkcijo In končno z ugodnimi kreditnimi določbam; za privatno industrijo. Za dobavo sirovin privatni industrij se bo ustanovila akcijska družba s pomočjo državnega kapitala.
Boj za Peking
London, 13. aprila, s. Kakor poroča «Dai» ly Télégraphe, so bile čete guvernerja Tieu« tsina Ličinglina poražene in so se morale umakniti v svoj sektor. Ker se je ukinil tu» di promet z avtomobili, je Peking sedaj brez vsake zveze. Štiri letala so ponovno napadla Peking. Vupejfu še ni sprejel po» nudbe generalov nacionalnih vojsk, naj pri» de v Peking, odposlal pa je svojega zaetop» nika.
Dočim govore nekatera poročila o prelo» mu med Vupejfujem in Čangtsolinom, trde druga, da vlada med obema popoln spora» zum. Sedaj je ugotovljeno, da je dosedanji ministrski predsednik Tuntsiju v soboto po puču pobegnil v poslaniški del. kjer se skn« va v neki trgovski hiši. Državne pečate je vzel s seboj, da s tem dokaže, da ni odgo> voren za odloke, ki se bodo izdali za časa njegove odsotnosti.
Pristopajte k „VofifsifitiTOi družbi"
o e
Dr. Andrej Ferjančič
V idiličnem kraju Bleda stoji ob Kraljice Marije šetališču vila «Mirni dol» — dom g dr. A. Ferjančiča, odličnega moža. ki je s svojo delavnostjo v izredno veliki meri pripomogel za po-
vzdigo tujskega prometa na Bledu. Ne samo. da je spoznal vrednost lepote, slikovitost, zanimivost in zdravilnost Bleda — s svojo izredno vztrajnostjo in ljubeznijo se je trudil, da spozna to tudi prebivalstvo, da uravna promet in prijetno bivanje v tem rajskem kotu Slovenije in nudi tujcu gostoljuben sprejem. Celih 25 let se je aktivno kot predsednik in podpredsednik udejstvoval v Prometnem društvu na Bledu. Da se društvo vsaj skromno zahvali svojemu bivšemu agilnemu predsedniku, podpredsedniku in odborniku, ga je izvolilo sedaj za častnega člana.
Vse življenje dr. Ferjančiča je vzor delavnosti, natančnosti in vestnosti. Kot sin kmečkih staršev se je rodil 30. oktobra 1848. na Slapu pri Vipavi. Gimnazij ie dovršil v Gorici in Ljubljani, univerzo pa je absolviral na Dunaju, kjer ie promoviral 1. 1875. za doktorja prava. Vstopil je v državno službo najprej na Dunaju, nato v Novem mestu in končno v Ljubljani pri državnem pravdništvu in deželnemu sodišču, kjer je služboval do 1. 1907. Živahno se je udejstvoval tudi v političnem življenju in bil izvoljen 1. 1887. za državnega poslanca za kmetske občine notranjske, potem za gorenjska mesta na narodno-napred-nem programu. Od leta 1898. do 1900. je bil tudi podpredsednik bivšega avstrijskega parlamenta na Dunaju, kjer je užival kot izredno prevdaren poslanec velik ugled pri vseh parlametarnih klubih. _
Novi mostovi na progi Uuiomer - Murska Sobota
j
Ker se je pri lanskih poplavah pokazalo, da mostovi prekmurske železnice ob Muri ne zadostujejo, se je železniška uprava odločila, da zgradi še nadaljne potrebne mostove v bližini glavnega mostu Mure.
Ako prestopi Mura svoje bregove in se razlije blizu Veržeja na ozemlju v širini skoraj dveh kilometrov, ovira odtok poplavne vode železniški nasip, ki je tamkaj nekoliko metrov visok.
V prvotnem projektu te proge je bilo pravilno predvideno dovoljno število odprtin v železniškem nasipu; to so mosti. ki služijo le v to svrho, da pro-puščajo poplavno vodo, ki jo razlije glavna struga reke Mure. Toda nekje — ali nekdo — je hotel preko zahtev narave in jasnih računov in vsililo se je štednjo tam. kjer se ne sme štediti. Nekoliko projektiranih mostov v bližini Mure se je iz projekta kratkomalo črtalo. češ da jih ni treba in da železnica ne sme preveč stati. Kmalu pa je projektantu dala Mura sama prav in potrdila v polni meri njegove namere. Velika voda se ni zadovoljila z dvema poplavnima mostovoma, ki ju je lansko leto najprej močno poškodovala, jeseni pa enega celo zrušila, ker ni mogel zadržati prevelikega navala vode. Uprava železnic ie imela radi prekinjenega prometa veliko škodo, ne glede na draga popravila.
Izvršitev prekmurske proge, ki je zbudila v strokovnih krogih že obilo prahu, bo v svojem delu med Ljutomerom in Mursko Soboto šele z gradnjo treh novih poplavnih mostov, ki pridejo v najbližji dobi na vrsto, dovršena stvar. Ob desnem bregu Mure bosta zgrajena še dva nova mosta, ob levem bregu pa en nov most, tako da bo odvajanju poplavne vode služilo pet mostov. Ne bo pa s tem odstranjena vsa nevarnost in vse neprilike, ki jih tamkaj povzroča velika Мита, ker je potrebno, da se izvrši tudi ureditev murske struge.
Vsekakor pa bi bili stroški za te mostove veliko manjši, ako bi jih postavili že pri gradnji železnice, ker bo sedaj delo radi prometa toliko težavnejše in dražje.
Pismo z Jadrana
Sušak, 11. aprila
Uprav aprilsko vreme imamo poslednja dva dneva. Kar p »redoma se vrstita soin-ce in dež in ravno te spremembe so spravile menda tukajšnji »Novi list» v slabo razpoloženje, da se oba dneva zaganja v »Jutro« zbog kritičnega poročila Radičeve skupščine. Čudno je, da jih resnica tako bode v oči, ko vendar sami priznavajo v listu, da je bil Radič obmetaa z jajci, da so se vršile demonstracije in da je prišlo skoro do dejanskih spopadov pred Konti-nentalom, da ni nastopila žandarmerija. In-teresantna je bila polemika med tem listom in »Ргтпотјет« ko je izšel tretji časopis »Branilk«, kateremu je glavna smer sokol-ska tendenca. Zafrkavala sta se vrlo gra-cijozno: *Nwi list« je javil ob izidu »Branka«, da ima na ta način sedaj Sušak dva lista ter je zamolčal »Primorje«. »Primorje« zopet, da se revanžira, je priobčilo stično pojavo »Branika« in kcmstatiralo, da im.i Suišak dva časopisa, ignorirajoč »Novi list«. Ta zavis'tna anekdota dobro ilustrira oni duh omalovaževanja, ki je t pičen vsem našim provincijalnim mestom. »Novi list« pa skrbi prav markanmo za svojo reklamo ter Je objavil neki dan v to svrho, da je naistopil njihov urednik Banič desetdnevni zatvor v Ogulinu, za kar le bil obsojen radi klevet proti posl. Pribičeviču.
Jutri se sestaneta po en tarifsiki odbor na Sušaku in na Reki. Prvi bo revidiral tarife lesa ter drugih izvoznih in uvoznih predmetov in paraliziral stavke s Splitom, drugi pa reguliral jugoslovensko-madžar-sko-kalijanski meddržavni in tranzitni promet. Upati je, da bodo čuvali interes Suša-ka in tudi njegovega zaledja — Slovenije in Hrvatske ter favorizirali njegovo Iu-ko, ne pa Reko. S tem se bo znatno oživil tukajšnji promet in življenje bo debilo povsem dTugo lice.
Novogradnja in premestitev novega kolodvora proti severu, to je proti Rječini, bo sigurno realizirana, ker j» tozadevna gradbena komisija železniške direkcije Zagreb pod vodstvom inž. Hvale že na delu. Pred kolodvorom je zasnovan velik trg, tako da bo res vsa slika velkomestna.
Za humor Sušaka služi pojac »quaranta-otto« 48, ki servira senzacije željni publiki pred Kontinentalom. večkrat tedensko, za malo napitnino, globoko zasnovane in duhovite govore, č jih koncepte mu spišejo razni dovtipneži, ki si izposojujejo Italijane-fašiste in včasih Mussolinija ali pa Radi.s, da je feimpanija večja.
Na Reki se komentira samo napad na Mussolinija; Tedeumi, manifesti in svečana zborovanja se kar vrste. Fašisti izkazujejo zopet svojo nadutost in so inscenirali ponovne gonje proti nezanesljivim in drugo-rodcem. Odstranili in aretirali so v ladjedelnici več domač'nov, češ da so odobravali atentat na njihovega »Duce«, zamenjali so tudi postajenačelnika in vse carinske
PRSD?30DAJA VSTOPNIC
za velefilm
Zadnji M Pompeleu
Cenjene obiskovalce vljudno orosimo. da si vsled velikega navala preskrbe vstoo-nice v predprodaji dnevno
od 10. do pol 1. in od 2. dalje
Predstave se vrše točno ob
4., pol 6., pol 8, in 9, uri
KINO „DVOR**
uradnike z drugimi, poverljivnejšinii osebami, da si ustvarijo trdnejšo pozicijo na braniku. Da kronajo svojo kulturo, so v Opatiji ob priliki manifestacije za ponesrečeni nt?pad pretepli nekega Nemca letovi-ščarja ln ga skoro masakrirali, ker se v neorljentaciji ni odkril ob zvokih »Oiovi-nezze«. Tako postopanje Je prav dobra reklama za privabljenje gostov, osobito Ju-goslovenov, ki prav radi zahajajo tjakaj v posete; želimo jim slične kure, da jih enkrat pamet sreča!
Za avgust se pripravlja velika gospodarska razstava in sejm na Reki, Država ie votirala mestu v ta namen veliko podporo, da ga obvaruje popolne propasti. Da bo privlačnost večja, so stavljene na program razne spomne prireditve in tekmovanje hl-droplanov na progi Ancona-Reka. LJ.
Sv. Urban nad Mariborom
Ena najlepših razglednih točk v bližini Maribora je hrib Sv. Urbana. Cerkvico sv. Urbana vidimo 'tudi na vseh slikah starega Maribora iz preteklih stoletij, kt pa le na videz nekoliko preblizu pomaknjena k mestu. Sv. Urbana pozna vsak Mariborčan kot privlačno točko za popoldanske izlete ob nedeljah, po zimi in po leti.
Od zgodovinske mariborske Koroške ceste se na ктаји, kjer so nekdaj stala koroška vrata, odcepi ozka vijugasta ulica, ena najstarejših ulic koroškega predmestja, ki vodi izven nekdanjega zapadnega mestnega ohzidja m jarka v smeri proti Kamnici; ta ulica je iz tega razloga dobila leta 1873 oficijelno ime Vrbanova ulica in je to ime obdržala tud' po prevatu. a so lo najbrž
že poprej meščani mivikjvj.. fl.še ob njej na desni strani so tipične predmestne hišice starih mest, na levi strani pa je večje posestvo umrlega mestnega župana dr. Schmidererja, tudi značilno za starejši Maribor, ko le vsak boljši meščan imel v najbližji okolici svoje posestvo ali pa vsaj svoj viograd. Sosedno večje posestvo je bilo nekdaj Hausnerjevo, ki je bilo ravno pred 40. leti kupljeno za snujoč o se vinarsko in sadjarsko šolo. V starem poslopju tega posestva zraven še starejiše hiše za uradnega slugo je nastanjena kmetijska kontrola in poskusna postaja za mariborsko oblast, katere tridesetletno delovanje je v daljšem članku popisal sedanji ravnatelj tega važnega zavoda irtž. Mohorčič v »Taboru« dne 10. januarja 1924.
Mimo Kamniee nas potem popelje romantična pot po večurni hoji k Sv. Urbanu, 595 nad morjem. S hriba je čudaviK razgled na eni strani na mogočno Pohorje, na drugi strani pa na Kc-zjak, na gorovje sreanjega Štajerja in posebno na valovito gričevje Slovenskih goric proti vzhodx Zdi se iti, da gledaš na valovje razburkanega morja in razumeš bol R. H. Bartscha, ki je v svojih romanih »Die Zwôlf aus der Stei-ermak« in »Daš deutsche Leid« popisal krasoto teh krajev in hrepenenje Nemcev, se jih za vedno polastiti.
Prvotna cerkvica sv. Urbana je bila sezidana v XVI. stoletju kot podružnica prastare župnije v Kamnici, cesar Jožef II. pa Jo je dal zapreti, nakar Je naglo razpadla. Sedanjo cerkev so na starih temeljih pozidali v letih 1855—1860 ter jo je škof A. M. Slomšek posvetil meseca Junija 1861.
Okrog cerkve je staro pokopališče, ki priča o nemških poskusih, tudi te kraje ger. manizirati; tudi pri domačih kmetskih po-
I1IHH ЧВÈk У||/| Včeraj nepričakovani kolosalni uspeh vele-■VWBMfAmni	|llraa sedanjosti :
•ve" „Zodnll dnevi Pompejeu".
Prednaznanilo: Težko pričakovani
„ČRNI ANGEL11.
3194
Krasne tlike razkošnih orgij. Grešna ljubav in strast. Osvajanje žen na brutalen način. Lepe žene in njih lepa postava. Moč lepote žena. Ljubezen in zvestoba. Monumentalna režija. Trpljenje kristjanov. Do 50.000 sodelujočih oseb. Lepi moški, lepe žene
ob i. pol i, pol 8. in 9. ori, Cene navadne.
sestnikih so nagrobni napisi nemški SploH se je zadnja leta pred svetovno vojno vnel hud narodnostni boj za Sv. Urbana. Nemci so s pomočjo »Sudmarke« hoteli usitano-vfci trdno postojanko z nemško gostilno, kar pa jim je preprečil vrli, med vojno umrli nadučitelj Hauptman od Sv. Križa, ki je imel pri Sv. Urbanu svoje posestvo in je bil najvplivnejša oseba daleč na okrog.
Narodnostna nevarnost za Sv. Urbana je sicer minila, vendar pa bi bilo želeti, da mariborski Slovenci češče prirejajo izlete semkaj, kjer so mariborska narodna društva do prevrata vsako leto manifestirala s sijajnim kresom za god. sv. Cirila in Metoda.
Prijatelj tujih stanovanj
Ljubljana, 13. aprila.
V	sedanjih časih vsesplošne stagnacije ni čuda, da je na cesti in brez posla nešteto ljudi, ki bi morda sicer radi prijeli za vsa» ko delo, da se pošteno prežive. Vendar se zdi, da gre na račun brezposelnosti vse pre« več zločinov in porabljajo nekateri splošno krizo samo v to, da z zlorabo iste služijo svojim zločinskim instinktom. Povsod v tu« jini,,pa tudi pri nas se dogajajo dogodki, ki to prav jasno kažejo. Pustolovcev in Iju« di, ki nočejo delati in ki bi delo lahko do» bili, je čimdalje več. Kratek povojni čas pa jih je skvaril in ker so živeli dobro ta» krat, hočejo imeti tudi sedaj in v bodoče.
V	ljubljanskih predmestjih se je že dalje časa pojavljal v raznih hišah od dneva do dneva elegantno opravljen okrog 261etni moški. Prihajal je v hiše in trkal na vrata ter jih odpiral, če se je kdo za njimi odzval ali ne. Sumljivi moški je, če mu je stopil kdo nasproti, pričel tožiti, da je brez posla in je pripovedoval celo tužno življensko zgodbo, izmišljeno očividno v vseh podrob« noetih. V takem slučaju je čakal na milo» dar. бе raje pa je videl, če se na njegovo trkanje ni oglasil nihče, da je stopil v sobo in si brez moledovanja vzel, kar se mu je zdelo najpripravnejše.
V	ponaeljek, že navsezgodaj zjutraj, se je pojavil v Šiški. Opravljen v usnjat suk» njič in sivo športno obleko ter obut v črne shimy«čcvlje, je stopil že okrog 6. ure v sta» novanje strojevodje Jerneja Trobca v Čer» netovi ulici št. 9. Ker ni videl nikogar v ku» hinjl, je brzo pograbil na mizi ležečo sre» brno 700 Din vredno uro z verižico, nato pa še gospodinjino ročno torbico z denar» jem. Preje že se je zglasil tudi pri sosednji stranki, pri Solarjevih, kjer je povedal po stari navadi, da je brez posla. Dobil je kos kruha, zavitega v papfr, ki pa ga je po uspe» 15 tatvini pri Trobcu vrgel v veži na neko klop in v naglici izginil. Kolikor je dogna» no, se je tujec zglasil pozneje še pri par drugih strankah v Šiški, nakar je izginil.
Torbico, ukradeno pri Trobcu, je pozne» je našla v kleti v Aljaževi ulici št. 6 Aloj« zija Tanke, ko je šla v klet po drva. Odne» sla jo je na stražnico. Torbica je bila seve« da prazna, ker je tat preje iz nje pobral ves denar in kar je še bilo notri drugih vrednosti
Ker ima prefrigani neznani uzmovič na vesti že več sličnih tatvin, se je danes pri» čel za njim splošen lov po policijskih agen» tih in stražnikih ter je upati, da bo kmalu spravljen v luknjo.
Pred sodniki
O, ta Mioka iz Strahoimera! Predsednik senata jo Je gledal in ee čudil, da je ta mala ženica stopila кат trikrat v lužo ln da je bila zdaj tako blatna, da joj. Saj je preskočila kar tri paragrafe: pri rubeži je žalila sodnega slugo Gregorja rekoč: «Kaj ste pa drugega kot sodni hlapec!» Pa tudi nad posestnika Jakoba, ki je Gregorja spremljal, se Je korajžno spravila ln ga udarila z držajem metle po rami in pokazala svojo moč. Saj Je rekel Jakob, da ga Je 14 dni roka bolela. Svoje delo Je pa za-ključila s kamnom. Mrzlo februarsko jutro Jo Je vzdramilo že ob petih z zvonenjem: oblekla ee je le za silo ln hitela v copatah k sosedu Jaki, ki ga je nekdaj baje imela preveč rada, kar pa Je on tajil in ji Je tudi sodnijsko dokazal, da mu ni treba plačevati alimentov za otročiča. Vzela je ka. men ln ga vrgla v Jakobovo okno, vzbudila zvesto Rahelo in njeno dete, ki leži tik pod oknom in Izginila. Jakob je hitel po njenih sledeh, na ceetl je našel vzbujene-
ga soseda, ki je mdelil, da nekje streljajo in skupno sta zasledovala svojo žrtev. Ml. cika o kamnu ni hotela ničesar vedeti, a ostalo Je priznala. Predsednik senata se je prepričal, da je ženica res zgovorna ka. kar malokdo, ш obdržal jo je za teden dni v zaporu.
•
Hlapec Francellj iz LJubljane je ukradel gospodarju JerneJu okoli 9 kg belega voska in ga prodajal okoli. Za novega prodajalca je zvedel tudi stražnik in vprašal ga je, kje ima svoje čebele, da pridela toliko voska. FrancelJ Je pojasnil, da so čebele v celicah; a stražnik mu Je dejal, da so v celicah tudi trotje in ga Je odpeljal na sodišče, voeOk pa vrnil gospodarju Jerneju. FrancelJ bo ostal v svoji temni celici kar tri tedne.
Delavca Joža in Alfonz sta se že večkrat čudilla, da so ljudje tako brezskrbni in puščajo kolesa kar brez varstva pred vrati gostilne. Joža se Je že parkrat izkazal kot mojster v tatvini, pa bi v taki lahki zade-vici propadel! šel Je v Slški na kozarček in spravil Franceta, ki rad igra «Marjan co», da sta malo zaigrala Med igro jo je pa popihal s kOlesom po deželi. Pa se je kolesa naveličal in prodal ga je pod ceno delavcu Josipu, ki je vedel, da mora biti kolo ukradeno. Istotako je storil Alfonz, ki je pa kolo razdrl in ga v vreči nesel kakor zajca posestniku Aleksandru na prodaj. Razprava Je dognala, da Je Aleksander prišel šele tedaj do prepričanja, da je kolo ukradeno, ko ga je že deloma izplačal. Jože bo sedel 5 mesecev, Alfonz 6 tednov, Josip pa 3 mesece; le Aleksander ima plačati 200 Din globe. Pa se bodo menda pritožili.
*
Vdovec Tone Je cincaJ pred sodniki in razlagal, da na veliki sodniji še ni bil tožen, pač pa na mali. ker se je ponoči napil in rogovflil po cesti. Te dni je bil pa v gostilni precej nesramežljiv. Ko ga je stražnik opozoril na dostojnost, se je stari hlapec razhudil in dejal, da so stražniki policijski «ravbarji». Zato ga je pa zdaj sodba oropala za 6 tednov zlate prostosti.
Janez iz Zagrada je živčno bolan in tudi pijače ne prenese. Zadnjič se ga je naluc-kal in v pijanosti zabavljal čez kralja in državo. Na srečo Je bil ree tako pijan, da je bil senat prepričan, da mož ni vedel, kake žalivke bruha H svojih ust. Predložil je tudi zdravniško spričevalo ln ž nJim dokazal svojo nervoznoet. Bil je oproščen.
I „PREZRTA ŽENA"
Pustolovina v 8. dejanjih. V glavni vlogi znani umetnik Conrad Nagel in krasotlca Alma Rubens. yjÀ Film je delo režiserja-mojstra, skrajno Ka napet in zanimiv, igralci na višku.
Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
1	Kino Ideal
1
.Brezalkoholna produkcija*, Lj. b-
Ijana Poljanski nasip 10/2 pošlje vsakemu naročniku »Juha* zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj1 Ne bo Vam žal !
da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) B3-> vin
„ključ"
traja kakor štirje pari drugih? Knplte eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga .ključ' so ponarejene.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Liublianska drama
Začetek ob 20. uri.
Sreda, 14.: «Henrik IV.» B. Četrtek, 15.; «Naša kri». D. Petek, 16.: «Pvgmalkm». C. Sobota. 17.; «Idijot». Predstava v spomin
obletnice Putjatove smrti. Izv. Nedelja, 18.: «Pvgmalion». Izv. Pondeljek, 19.: «J. G. Borkman». A
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20. uri.
Sreda, 14.: «Boris Godunov». A. Četrtek, 15.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sreda, 14.: «To-sca». B (kuponi). Gostova»
nie Mitrovičevih. Četrtek, 15.; «Sadovi prosvete». C. Premi«
jera.
Hebrejska opera v naši državi. Iz Soluna poročajo, da je dospel v Grško Impre-Farij hebrejske opere, ki organizira turnejo podjetja po vzhodnih in južnih drža. vah Evrope. Opera obišče Kairo. Aleksandrijo. Bejrut. Ateme, Solun, Bukarešto, Sofi jo, Eeograd ln Prago. Turneja se začne koncem aprila in bo trajala do avgusta.
Gostovanje ljubljanske opere v Sara. Jevu se začne v soboto, dne 17. aprila ter se bo vršilo v nastopnem redu: Aida (v soboto), Rigoletto (v nedeljo), Boris Godunov v pondeljek), "Wally.(v torek), Večni mornar (v sredo) Iz Sarajeva se odpe. Це opera v Dubrovnik in potem v Split.
Gostovanje gosp. RIJavca v Zagrebu. Tenorist gosp. Josip Rijavec nadaljuje svoje gostovanje v zagrebški operi. V to. rek zvečer je pel tenorsko partijo v Doni-zettijevem delu «Don Pasquale».
Podaljšanje gostovanja Ade Poljako-ve v Zagrebu. Odlična ruska umetnica Ada Pol j ako va je morala podaljšati svoje gostovanje v zagrebškem gledališču, kjer nastopi v petek, dne 16. t. m. v Rtmskega-Korss'kova «Snegulčlci».
Premljera Tolstega veseloigre «Sadovi prosvete» bo v mariborskem gledališču v četrtek, 15. aprila. Obširnejše poročilo o delu 8e priobčimo.
češka filharmonija pride v Zagreb, če-Ska filharmonija iz Prage pride meseca maja v Zagreb, kjer nastopi z dvema koncertoma.
Konec opere ln operete v Osljeku. Po. norno smo fe poročali o težM finančni krizi gledališča v Osijeku. Zavod je pomagala vzdrževati z veliko podporo mestna i občina, ki Je pa primorana ukiniti subven- 1
cijo. Radi tega izgleda, da se bo gojila prihodnje leto v Osijeku samo drama, opera in opereta pa bosta razpuščeni
Smrt mladega ruskega pisatelja. V Moskvi je umri na posledicah Influence mlad ruski pisatelj Dmltrij Furmanov. Bil Je eden Izmed zelo talentiranih literarnih naraščajnikov. Pisal je prozo, ki se odlikuje po neprislljenosti. naravnosti in pesniški priprostostL
Zenitisti protestirajo. V Beogradu so priredili zenitisti pred nekaj dnevi prote-stno zborovanje radi zaplembe Ljubomira Miciča zbirke, katero je policija prepove, dala. Sedaj je isti MIcič izdal publikacijo «Trgovinska prepiska o valutnom pitanju», s katero pita tiste, ki jih zanima njegov zenltizem.
Sarajevska filharmonija, osrednja matica glasbenega življenja v središču Bosne, je Imela v nedeljo, dne 11. t. m. svoj XI. simfonični koncert. Pod taktirko kapelnika Eda Kreneka se je izvajala Mozartova simfonija v G-molu, Saint - Saensov opne št. 22 (koncert za klavir s spremljeva-njem orkestra), Solvelgina pesem iz Grle-gove kompozicije «Peer Gynt» ter uvertura iz Smetanove opere «Poljub».
Kraljev spomenik za književnika Iva čipika. Pred tremi leti je umrl dalmatin. ski pisatelj Ivo Cip'ko, katerega so poka pali v rodni občini Kaštell poleg Splita. Pisateljev grob je bil do zadnjega časa brez nagrobnika, katerega so postavili šele v zadnjem času na stroške kralja Aleksandra. Pokojni čipiko je bil namreč vedno
dobrodošel gost v dvoru in kralj Aleksander je naročil zanj spomenik iz belega kamna z otoka Brača. Spomenik je izklesal Venčeslav štanbuk iz Selc. Spominski kamen nosi lakoničen cirilski napis: «Ivo Čipiko», pod njim stoji v latinici beseda «Paz». Tako je dobil dalmatinski pisatelj po kraljevi zaslugi spomenik, katerega mu ni mogla postaviti rodna občina.
«Kozmlčni žonglerjl», burlesken gleda-liškl komad Mesarlča v treh dejanjih se uprizori na zagrebškem odru v soboto, dne 17. t. m. S tem komadom hočejo poskusiti odrsko srečo mlajši zagrebški pisci. Režija dela je poverjena Titu Strozziju, eno glavnih ženskih ulog pa Je prervzela znana slovenska igralka ga. Vika Podgorska.
Igralska «letnica. Gjorgje S. Protič, ravnatelj mnogih gledaliških družb, ho praznoval dne 29. t. m. v Beogradu svoj 401etni jubilej igralskega poklica. Ob tej priložnosti pride na oder dramatizirana poveš* pisatelja Stevana Sremca «Ivkova slava».
Predlčev «Polkovnik Jellč» na eara. Jevskem odru. V sarajevskem gledališču so rmeM v soboto zvečer premijero Predltfeve drame «Polkovnik Jellč». Delo prikazuje tragedijo moža, ki Je bil prej vojak In se ne more uveljaviti v civilnem poklicu.
Repertoar beograjskega gledališča je ta teden naslednji: Labodje jezero, Mnoga-ja IJeta, Aida, Carmen, Sveta Ivana, 21-dovka, Narodni poslanec. Smrt Froša V.; Prijetna pustolovščina, Miš, V zatišju; Osma žena. Pegica mojega srca.
Koncert Gldlje Buccarini v Mariboru.
V petek, dne 9. t. m. smo slišali kot peti koncert letošnje sezone koloraturko, gospo Gldijo Buccarini. Zanimiv spored je obsegal razen Konjoviča arije Mayerbeerja. Verdija. DonizettiJa, Puccinija, klasika Hândla ter komponistko Canno. Izvajanje je bilo okusno. Glas pevke sicer ni več močan in blesteč, krasna, uprav mojstrska šola pa fasclnfra še vedno. Prijeten piano, diven mezzo-voce ter lahkotna, čista kolo-ratura so vrline, ki so dale koncertu svojo posebno noto. Zlasti kad en ce (s flavto) pri Hândlu in Donizettlju so pokazale tudi in-tonaeijsko čistost in izurjenost. Pevka je dodala še arijo iz «Traviate» Simpatična diskretna spremljevalca sta ji bila gg. Ber-nard (flavta) in V. Schônherr (klavir).
Dr. I. V.
Drugo gostovanje Hudožestvenlkov v Zagrebu. Kakor smo že zabeležili, gostuje sedaj skupina praških Hudožestvenlkov di-sldentov v Zagrebu. Prva predstava ruskih umetnikov, ki nastopajo pod vodstvom igralca Sarova, Je bila Ostrovskega drama «Uboštvo nI greh». Druga uprizoritev je prinesla na oder delo Leva Tolstega, pretresljivega «živega mrtveca». S to dramo so Hudožestvenikl daleko prekosili same sebe. Dali so igro čisto v skladu z inten-cijaml pisatelja. Zagrebška kritika imenuje to predstavo «manifestacijo ruskega klasičnega realizma». Umetniki uprlzore Se tri enodejanke pisatelja čehova In zaključijo svoje gostovanje v Zagrebu s ponovitvijo «živega mrtveca».
Domače vesti
Codex iuris canonici
Zakaj škof ne citira can. 142, ki pravi:
«Prohibentur clerici per se vel per alioe negotiationem aut mercaturara exercere sive ln propriam shre in aliorum utilitatem.»
Zabranjeno jim je, «Gospodom», vsako •odelovanje pri trgovskih poslih, bilo rase, bilo и druge ali v prid drugim.
Kako pa, da smo našli «clericos» pri raz» nih konsumih, posojilnicah, delniških dru ž« bah, industrijskih podjetjih konkur« sih? Kdo je pravzaprav pastir, in čigava bo« •eda velja?	M. A. C.
*	Spomenik kralja Petru ▼ TopolL Kakor
poročajo lz Baške Topole, bo na Vldovdan na slavnosten način tamkaj odkrit spomenik blagopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Spomenik Izdeluje akademlčnl kipar Franjo Menegelo. ld je dobi! pri razpisu za spomenik prvo nagrado.
*	Naš generalni konzul v Rimo. V pondeljek po po kine je nastopil dosedanji šef presbiroia z. Miloš Ivkovič svoje novo službeno mesto kot generalni konzul v Rimu.
*	Načrt odvetniškega zakona. 0 tem se nam od poučene strani poroča: Načrt odvetniškega zakona, o katerem sedaj poročajo časopisi. J« ž« dodelan In ga misli minister pravde predložiti narodni skupščini. Zato se ta načrt sedaj ne razpošilja odvetniškimi zbornicam ln korporacijam, da bi se šele Izjavile o njem. Besedilo tega načrta je nazadnje določila v ministrstvu pravde komisija treh članov, t. j. dveh sudlj kasacij-skega suda ln enega advokata v Beogradu. Pri tem se je komisija držala ponajveč dobesedno onega načrta, ki ga je bila sklenila posebna komisija »za izradu načrta zakona o javnim pravozastupnicima« sklicana Iz raznih področij in zborujoča več dni v maju 1921. v Beogradu. Ta načrt se ie še isto teto razposlal odvetniškim korporacijam in nadsodiščem, da so o njem dala svoja mnenja ministrstvu pravde. Med drugimi ie oddala tudi svoje obsežno mnenje odvetniška zbornica za Slovenijo in predlagala v podrobnem razne premembe in amendemercte. Potem je stvar počivala in prvi kongres pravnikov v Zagrebu 1. 1924. je sklenil resolucijo, da je načrt sposoben za nadaljno delo okolo izenačenja odvetniškega prava in da se naj načela. Izražena v tem načrtu (svoboda, nezavisnost, avtonomija odvetništva), dosledno provedejo. Ko se le lani v septembru 1925 zopet vršil v Beogradu kongres pravnikov, so imeli odvetniki svoj poseben sestanek, na katerem se ie zlasti od srbijanske strani zahtevalo ln sklenilo, delati na to, da se člmpreje uzakoni edinstveni odvetniški zakon. Sedaj se je, kakor rečeno, dogotovil v ministrstvu pravde defi-BFtiven načrt, ki se ponajveč strinja z načrtom iz leta 1931 ln ki si iezlasti osvoji! prej omenjena načela. Ta načela so pa tista, ki ie sedal veljalo za odvetništvo v Sloveniji to DahnacIjL Kar se torej tega tiče, bo novi zakon pomeni! velik, načelen napredek za pravice, dolžnosti in disciplino odvetništva t drugih pokrajinah, zlasti pa v SrMii. Glede podrobnosti pa najnovejši načrt v marsičem ne ustreza željam, ki so jih korporacije izra-«Qe svojčas v mnenjih k načrtu Iz leta 1921. Oglasijo se najbrže zopet sedaj, akoravno niso v to oficijelno pozvane.
*	Pregled samostojnih ženskih poklicev. Slovenske ženske organizacije prirede kon-oem junija v Ljubljani na velesetaskem prostoru veliko razstavo z naslovom »Slovenska žena«. Razstava poka'ie, kal je Slovenka od začetka naše zgodovine doslej storila na vseh poljih kulture in civilizacije. V posebni publikaciji se navedejo poleg zgodovinski žen zlasti umetnice vseh strok, pisateljice in novinarke, socijalne delavke, ženske kulture, socijalne, karttativne, feministične in stanovske organizacije in zavodi, ženske šole ftd. Za statistični pregled vseh važnejših ženskih poklicev v Sloveniji pa nam je treba tudi podatkov glede absolventk in izvrševateljic akademičnih poklicev in glede državnih, občinskih in odgovornih zasebnih uslužbenk ter končno samostojnih industrijalk, trgovk in obrtnlc izven Ljubljane (seznam ljubljanskih trgovk in obrtnic že hram). Zato se v imenu uredništva te publikacije obračam javno na vse prizadete žene s prošnjo, da se mi javijo: 1.) Vse akademično izobražene Slovenke (profesorice, zdravnice, jurtstke, tehnikinje, lekarnlce i. dr.); 2.) Vse absolventke kon-servatorijev, trgovskih, eksportnih in drugih akademij i. dr. ter mi sporoče pismeno kje ta kdafj so svoje nauke absolvirale ln kje so Izvajale oz- še izvajajo svoje poklice? Zaradi lažjega pregleda naj mi blagovolijo navesti obenem še Imena tovarišic, o katerih so jim podatki znani oz. naj mi javijo njihove naslove, da se lahko obrnem sama na nje- Podatke potrebuje,n čfm prej. zato prosim, da se moji prošroji odzovejo takoj. Za prireditveni odbor Mlnka Gqve-karjeva, Ljubljana, Rimska cest? 20.
*	Smrtna kosa. Včeraj Je preminula v Ljubljani nenadne smrti goepa A. B a b k a. trgovka na Aleksandrovi cest L — Včeraj dopoldne je unrl na Lepi poti St 3. g. Ivan Oblak. Pogreb bo jutri, ob 5. popoldne na pokopališče na Viču. Blag Jim spomin, žalujočim naše iskreno sožaije.
*	Jugoslovansko udruienje agronomov. Predvčerajšnjim popoldne so se v Beogradu sestali zastopniki beograjskega udruženja agronomov z zastopniki zagrebškega društva. Društvi sta se formalno zedlnlll v eno, ki se imenuje Jugoslov en sko udruienje agro Domov s sedežem v Beogradu.
*	Udruženje JugoUovensklh Inženjerjev k arhitektov sekcija LJubljana sporoča, da se je za leto 1926. izvoljeni upravni odbor konstituiral tako-le: predsednik Ing. Janko Mačkovšek, I. podpredsed Ing. Leon Mencinger, И. podpredsed. Htg. Alojz Hrovat, L tajnik Ing. Ladislav Bevc, 11. tajnik Ing. Nace Perko, I. blagajnik ing. ChU Pire 0 blagajnik Josip Cernlvec. I. knjižničar tog. Karel Tavčar, E knjtfatč* lue. Stanko
Dimnik, L gospodar ing. BI ai Prtstoviek. П. gospodar Ing. Josip Stolfa. odborniki ing. Josip Pavlin. Ing. Pavel Vrblč. Ing. Pr Zelenko; člana nadzornega odbora sta tog-Vfktor Skaberne bi Ing. Vinko Strga r.
*	NaprednJakL pozor pred klerikalnimi loterijami! Zadnje čase so klerikalci preplavili celo Slovenijo z neštetimi srečkami za loterije In tombole, katere prirerajo v korist svotfm klerikalnim Društvenim domom in pa v razne druge svrhe. Seveda zakrijejo vsako stvar v tako lepo obliko, da iim tnarsikak naprednjak nasede in pošlje denar za stvari, ki so naravnost naperjene proti naprednemu gibanju v Sloveniji Tako na primer ravno te dni zopet razpošiljajo loterijske srečke za društveni dom v Sv. Antonu v Slov. goricah. Napredniake pozivamo, naj bodo prevjdni in naj se vedno točno prepričajo, predno vzamejo in plačajo kakšne doposlane srečke. Naprednjaki Imamo sami dovolj svojih Institucij, ki i Si moramo podpirati, in nI potrebno, da bi 411 na Hm klerikalcem.
*	Gradnje v Crnl gori V Nlkšlču so te dni pričeli z gradnjo lavne bolnice, kakor ie obljubil kralj povodom lanskega obiska Črne gore. Vojno ministrstvo pa zgradi v Nlkšlču vojašnico, v kateri bo stalno nameščen tamkajšnji 58 pehotni polk.
*	Zahteve privatnih uslužbencev. V Beogradu se je preteklo nedeljo vršil velik shod privatnih nameščencev. Po daljši debati je zbor sprejel dve resoluciji v katerih se zahteva, naj država izda uredbo o delovnem času tako. da bi privatni uradniki delali na teden 48 ur. Davčna obremenitev naj se omili in določi eksistenčni minimum, ki mo ra znašati najmanj 3000 dinarjev mesečno. Ta znesek mora biti oproščen vseh davkov.
*	Sadjarski odbor za okraj Radovlfica pri reda na Bledu dne 18 aprila v »Beljsken domu celodnevni sadjarski cepilnl tečaj. Odbor vabi vse zanlmance iz okoliša Bleda in Boli. Bele, osobito mlajše posestnike in irladeniče. da se udeležijo tega tečaja v čim večjem številu. Udeležencem .se priporoča, da prinese seboj cepilno orodje. Tečaj se bo pričel ob S pred p.
*	Za spomladansko kuro originalni planinski spomladanski čaj priporoča lekarna Ba-hovec. Ljubljana.	475
*	Čajanka Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus-vanilljen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk.	164
*	Selške podružnice SPD občni zbor se bo vršii v nedeljo dne 18. aprila ob štirih popoldne v gostilni A. Tavčar v Selcih. Ker je na dnevnem redu sklepanje o upravi Krekove koče na RatKovcu ter o odplačevanju visečih dolgov, se vabijo člani na številno udeležbo.
*	Glasbena razstava v Beogradu. V Oficirskem domu v Beogradu je bila prošlo nedeljo svečano otvorjena glasbena razstava. V svo«m govoru ie profesor »Muzičke ško-le« Kosta Manojlovič povdarjal vlogo glasbe v širjenju nacijonalnih klej, edlnstva ln zbližanja plemena Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov. Nad dvesto glasbenikov in skladateljev deluje za idejo edlnstva, v koiîkor je to naloga tega močnega iaktorja — pesme ln glasbe. Govornik je končno prečita! pozdravne brzojavke, ki jih je odbor za prireditev razstav® preje! iz raznih krajev naše države ter od bolgarske državne Glasben« akademije v Sofiji. Razstavljenih je nad 660 tiskanih glasbenih Izdanj in brošur ter 330 originalnih kompozicij srbskih, hrvatskih, slovenskih in bolgarskih skladateljev. Razstava ostane otvorjena do prihodnje nedelje.
*	Zveza trafikantov v Jugoslaviji. V Novem Sadu se k prošlo nedeljo vršil zbor prodajalcev tobaka na drobno v kraljevini SHS. Na skupščini so bila prečrtana pravila projektirane zveze trafikantov, ki se ministrstvu za notranje zadeve predlože na odo-brenje. Nova uprava zveze bo pozvala vse trafikante, da se organizirajo in pristopijo k zvezi. Za predsednika zveze je bil izvoljen Jovan Cuhik, za podpredsednika Milorad Mirosavljevič, za blagajnika pa Maksim Prit z.
*	Naša vojaška grobišča. Ministrstvo ver ntmerava letos izvršiti vsaj glavno koncentracijo naših vojaških grobišč, ki se nahajajo razstresena na raznil, k:ajih v naši državi in v inozemstvu. Za koncentracijo teh grobišč je za letos predviden kredit v znesku 500.000 dinarjev. Za varstvo in vzdr ževarcie grobišč je odobren poseben kredit v znesku 400.000 Din.
*	Katastrofalen potres v veliki daljavi. Observatorij prof. dr. Belarja pod Triglavom sporoča da so predvčerajšnjim opoldne potresomeri zaznamovali katastrofalen potres v veliki daliavi.
*	Redek ribarskl plen. It dali časa se v naših vodah pojavljajo izredno velike Postrvi, ki dosegajo težo. o kakršni smo pred leti le redko slišali. Tako je tudi veliki teden ujel ribič g Alojzija Vehovca v Krki pri Žužemberku izredno veliko postrv, ki je baje tehtala nekaj nad 9 kg. Da !e bila to postrv in ne sulec, o tem n: dvoma, pač pa nI Jasno, kako je bila riba ujeta. Nadalje pa |e res velika škoda z gospodarskega, naravoslovnega in športnega stališča, da se ta
nnt-t'-v n' niti fntr«rr'-'4ra!a nit' nrpp-'pHal? !n
ЗСОООООООСХХХХк »ЛЈиОСИ^: X» X*JOTXX1XX.<KXXJLA .JUUCXXXXMOOOOOO
Proti obolenju pliuč
„VEDO M IN"
Emulzija pri Dočetku tuberkulozo, bronhitisa, katara in drugih piiučrilh boiez.ii, ca naglo okrepčitev organizma In za brzo Uglnevanje lokalnih «prememo.
Pasta za ojačanje otvarjanla apeti'a or oslabelih, nervoznih. mMokr-vn«h, o«obi to pr ikrofoloznl, rahitični ded.
ITairodal v vssh apotekah. Laboratorium „Vodomln" Beograd, Vajfertova 52.	197e,
~'•" ' "...........................II......P II mm I
da se nI določilo katere vrste pravzaprav Je. V Krko Je Wlo usajerrih več vTst postrvi Id so se medsebojno najbrž» tudi križale. Pa tndl iarene so v nekaterih dotokih Krke In nj IzkUučeno. da it to velika šarena postrv. Prj tel prllticl opozarjamo rfblče-Sport-nike Ia tudi poklicna ribiče, naj v takih posebnih slučajih, ako j« mogoče, celo ribo pokariejo strokovnjaku, če mogoče dajo fotografirati aH pa vsaj glavo shranijo v kolikor mogoče neskvarjeno ln celo svežo, ail pa okostje glave oddajo »Ribarskemu društvu« aH pa deželnemu muzehi v Ljubljani Stroški se Iim povrnejo.
*	Novice Iz Rogaške Slatina. Zadnje dni ie uprava zdravilišča posula ceste z novim peskom z Boča. O nazadovanju cest in stezic smo svoj čas že poročali. Bilo bi želeti, «ia se v tem oziru zdravilišče zopet dvigne na predvojne čase. V tem pogledu mora biti Slatina na višku kot prvo zdravilišče v državi. Naj bi ravnateljstvo poslalo ob priliki uradnike na Studijsko potovanje v podobna zdravilišča po Češkoslovaški in Nemčiji, da bomo v vsakem oziru tekmovali z Inozemstvom. Konkurenca to zahteva. Pri cestah bi Wlo predvsem treba valjarja, da bodo Iz-glajene in sposobne tudi za mehke čevlje. Za preva?anje lz daljnega Boča so vozovi neekonomični. Uspešnejši bi bil tovorni avto. — Zdravilišču bi tudi priporočali, da upo rablja v elektrarni zopet boljši premog, ki "e bo sipal črnih sa) po parku na belo oblečene goste. Elektrarno bo treba polagoma premestiti fz centra, kot le to že Itak bilo v načrtu. — Tudi v kopališču je potrebna modernizacija Moderna kopališča nimajo nikjer več srednjeveške ločitve moških in ženskih na solnčn! In zračni kopeljl. kot Slatina, kjer niti mož In žena ne smeta skupaj pod božio solnčno svetlobo Staro kopališče za plavanje Pa bi bilo treba odpraviti aH povečano združiti s solnčnlm. — Vse to le mogoče še pred pričetkom sezone urediti In bo v pro-speh zdravilišča. — Nevarno ie obolel «latinski župan g. Hvaleč, ki leži že mesec dni v Gradcu. Nevarno je zbolele tudi tašča tovarnarja g. Bizjaka, znana rodoljubkinja ga. Podkrajškova. Oba sta v Slatini priljubljena hi želimo obema čim prejšnje okrevanje.
*	Požar v Grosupljem. Na Orosupljem ie prošlo soboto Izbruhnil požar pri posestniku losipu Ahllnu. Pogorela ie hiša. hlev in Skedenj. Gasilnim društvom, ki so prihitela na pomoč, se je posrečilo, da su požar omejila na omenjene objekte, četudi so bila blfžnja poslopja v veliki nevarnosti.
*	Strahov^ umor pri Osjeku. V pondeljek zvečer se je upravitel) zagrebškega lesnega industrijalca Viktorja Franka v Normancih pri Osjeku. Bandelier, v tovarniški kantini spri z nočnim čuvajem, muslimanom Korla-tovlčem, ki ga je v jezi zaklal z nožem In pobegnil potem v gozd. кјет so ga orožniki aretirali.
*	Orožna nesreča v beograjski pivovarni
V beograjski pivovarni Bajioni se je predvčerajšnjim pripetila grozna nesreča. Delavec Janko lankovič. ki je bil zaposlen v pivovarni. se je odhajajoč lz tovarne, neprevidno približal rransrrlslji. Zagrabila so r» zobčasta kolesa, ki se vrte s silno brz-lno ter ga v pravem pomenu besede raztrgala na kose. Kako se }e nesreča prigodlla, se nI moglo ugotoviti, ker v kritičnem času ni bil nlkdo v bližini navzoč.
*	Konj ubil petletnega otroka. Petletni sinček posetnika Gaherška v Kresnicah ie te dni s šibo po zadrc'ib nošah udaril konja, ki ?e ie pasel na travniku. Konj je otroka tako nesrečno udari! s kopitom, da .ie še istega dne podlegel težki poškodbi.
SeciaciionelciaS Moderno i
Elefsnžrco! Piksintao! ft'speîo I
Največji, neilepli In najboljši f.Im v kateri m igra glavno vlogo
Iz Ljubljane
u— Predavanje g. Maxa Farranda. Ob
svojem odhodu v Ameriko se je g. Max Farrand zglasll tudi pri nas na univerzi in predaval o dijaškem življenju v Zedinjenih državah. Prav živo je orisal kontrast med ameriškim iu kontinentalnim študentovskim življenjem. Država se tam ne briga za gmotno vzdrževanje visokih šol. ki so vse večinoma čisto privatne Instituclie; pač oa v ameriški javnosti nihče ne pride na vodilno mesto brez te formalne privatno vzd, ževane izobrazbe. Diiaki služijo za svoje življenje tudi kot natakarji itd. Izobrazba je v Ameriki vse. Kot važen faktor je označil g. Farrand tudi šport — fizično in moralno vzgojo ameriškega državljana. S politiko se študentje ne pečajo, razen ob velikih volitvah. G Farrand ki vsled pičlega časa žal ni mogel izbrati za nas kake teme iz svoje specijalne stroke, je v zahvali za prisrčen sprejem izrazil svoje upanje, da se vrne kmalu med nas in nam bo takrat govoril o Intimnejših temah, ki interesirajo to in ono stran sveta. V lepih besedah le pozdravil g. predava te! «a b» se mu zahvali! prorektor univerze. dT Hinterlechner.
n— Osebna Izprememba pri ljubljanski evangeljskl cerkveni občini Kakor nam poročajo je bil ljubljanski evangeljskl župnik Herbert Lange pozvan v Nemčiio. kjer nastopi novo službeno mesto. Župnik Lange zapusti koncem meseca juniia LJubljano tei vstopi v službo saške deželne cerkve.
e Anketa o hrezalkoolnl vzgoji mladine se bo vršila nocoj ob 19 30 vi. a razredu realke (pritličje, vhod preko dvorišča). Vabijo se v prvi vrsti stariši in poklicni vzgojitel;i ter vs; občinstvo, ki se zanfma ca nravstveno vzgojo mladine Anketo pri-
oioioioioioioioioic
OBLEKE
lastnega izdelka Vam nudi
NAJCENEJE
Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3. заоаопсзпсзаоаопопсзасз
redi društvo »Treznost« Ljubljana. — Odbor.
u— Gradbeno gibanje v LJubljani. Kaj se
bo letos zidalo? Malo, prav malo. Vložila se nj doslej niti ena zasebna prošnja za stavbno dovoljenje, izgledi za omlljenje stanovanjske mizerije so torej neznatni. Mestna občina pač namerava zgraditi nekoliko stanovanjskih hiš. ki pa so seveda v prvi vrsti namenjena mestnim uslužbencem. Dograjenih bo osem hišic stavbne zadruge »Hera« na Kodeljevem, ob Tržaški cesti pa 17 objektov stavbne zadruge »Stan m dom«. Pod streho prkle torej v omenjenih novih zgradbah približno sto družin, nad 300 pa Jih ostane še brez stanovanja. Glede iavnih zgradb nai omenimo regulacijo Bohoričeve ulice ta spodnjega dela Poganske ceste. Ravnateljstvo državnih železnic ie dalo del vrta ln ostali svet ob ResIJevi ceati planirati. Ta dela so baje v zvezi s projektirano veUko cesto od Dunajske do Martinove ceste.
a— Koncert pevskega zbora Krakovo-Tr-novo le preložen r.'. jutri, četrtek, dne 15. t m. ker Je danes sodelovanje tenorista Sve-tozarja Banovca vsled zaposlenosti pri premijeri Borisa Godunova onemogočeno. Koncert se bo vršil v četrtek, dne 15. t. m. v Fiiharmoničnl dvorani ob 8. zvečer. Kupljene vstopnice veljajo. Občinstvo opozarjamo na to spremembo.
u— Agrarni reformni Interesenti 1 Tehnični elaborat o utrditvi objektov na velepoae-stvu Oskarja Koslerja v Orteneku ie iavno razpoložen v mestnem gospodarskem uradu v Ljubljani med običajnimi uradnimi urami in sicer v času od 8. do incl. 15. aprila. Natančnejši podatki so pa razvidni Iz tozadevnega razglasa pritrjenega na občinski deski.
u— b.!et v Anglijo priredi angleški institut v Ljubijani. Namenjen Je v prvi vrsti akademikom, udeleže pa se ga lahko tudi drugI Pogoji so zelo ugodni. Reflektanti naj se iavijo pismeno ali p» ustmeno danes 14. t. m. ob 30. v damski sobi kavarne •Emona«. To ie zadnji termin, ker mora pripravljalni odbor vedeti za točno število udeležencev, da pripravi vse potrebno.
u— Slovenke! Na magistratu se bo vršilo v četrtek 15. t. m. ob 20. predavanje ge. Slmičeve iz Beograda. Tema: Vloga naše žene v družbi in državi.	488
u— Doild krasna Izbira otroSklb obleke In plaščkov. Bluze vedno najnovejše. Krišto-fič-Bučar. Ljubljana, Stari trg. 95
u— Državua borza dela v Ljubljani. V času od 28 marca do 3. aprila 1926. ie Wlo v Državni borzi dela razpisanih 52 provih mest. 99 oseb je Iskalo dela, v 53 slučajih le borza dela posredovala z uspehom ta 17 oseb Je odpotovalo. Od januarja do 3. aprila 1926. je bilo skupa! razpisanih 1106 prostih mest, 1786 oseb je l?kak> dela, v 745 slučajih je borza posredovala z uspehom In 296 oseb Je odpotovalo.
u— Umrli v Lfcibliani. Zadnje tri dni so bili j a vajeni sledeči smrtni slučaji: VII je-mina Birk. hči zidarskega polirja, 6 let; — Anton Javoršek, nadučitelj v p., 74 let; — Marcela Oblak, hči kjučavnjčarja, 1 leto; — Mariia Šušteršič, trgovka, 37 let; — Matevi Cučnlk, sin kurjača, 5 mesecev; — Ivan Potokar, čevljarski pomočnik, 71 let; — Ma rija Prinčič, hči vrvarla, 2 tn pol leta; — Danica Podgomtk, hči mizarskega pomočnika, 4 ieta; — Franc Izak. dninar 35 let. — Jernej Martinčič, užltkar 65 let; — Ivan Ja-nežič,-mesar 43 let; — Anton Gorjanc, sin medistinje, 3 rresece; — !vana Rrkovlč, posestni«, 76 iet: — Josip Zltterschlacer, sodni shiga v p.. 8G let: — Janez Kokali. sin delavca. 7 let; — Drago Besov, zasebni uradnik 32 let; — Ignac Vidmar, uradnik licealne knjižnice v p. 84 let; — Franc Močnik, občinski ubogi. 63 let; — Friderik Križaj. ključavničar. 58 let; — Danijel Golob, šolski učenec. 8 let; — Frančiška Drobnič. hišarlca. 66 let; — Anton Krajšek, brivski pomočnik, 18 let; — Franc Dolenc, posestnik, 70 let; — Igor Grudinskl, sin unlv. prof. 11 let; Jožefa Juvan. posestnlca. 57 let.
u— Policijske prijave. Od pondeljka na to rek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini. 1 goljufija. 2 prestopka zgiaševal-nih predpisov. I na,dba. I sum tajne prostitucije. I prestopek kaljenja nočnega miru. I poset orožja brez dovoljenja ln 6 prestopkov cestnega policijskega reda. u— Pustolovščina v nočnem ekspresu. Vsa Evropa ie vznemirjena vsled dogodka, k! se je zgodil na progi Ljubljana-Pariz. Nepoznani zločinci so odpeli zadnja dva vagona z namenom, da oropajo potnike, ki se morajo zahvaiHi za rešitev svojega življenja in premoženja le neustrašenemu filmskemu Igralcu, vsem dobro znanemu Harry Plelu. Ta scena ie Izvrstno prikazana v najnovejšem Harry Pielovem velefil.nu »Pustolovščina v nočnem ekpresu«, ki ga te dni predvaja kino Matica.
u— Med delom okraden. Tesarski pomočnik France šerbec se ie v pondeljek na ve-čei nemalo začudil, ko je oblačil po končanem delu svoi jopič ln opazil, da nima v žepu več svoje listnice Med delom na dvorišču hiše št. 19 v Slomškovi ulici si jc neznan uzmovlč prilastil Ustnico s 170 Din gotovine.
Iz Maribora
a— Zanimanje za Vodnikovo družbo raste »talno med mariborskim meščanstvom, kar pričajo številne prijave članov vs m poverienfkom Kot ustanovni član z zneskom 500 Din ie pristopil med drugimi od-vetnfk g. dr. Anton Mulci.
a— Otvoritev drugega pedagoškega tedna v Mariboru. Na prvi večer pedagoškega ted na je občinstvo pretekli pondeljek popolnoma napolnilo veliko kazinsko dvorano, pač zadosten dokaz, da vlada za vzgojo otrok veliko zealmaaje. OtvorM ie večer $ krat-
kim nagovorom g. prof. Silrh- Predavatelj dr. Fran Toplak je v enournem poljudnem predavanju iako zanimivo in nazorno orisal telesni razvoj dojenčka in njega nego. Opo-sarjal ie predvsem na dednost nekaterih bolezni. na škodljivi alkohol, pravilno prehrano, pomen čistoče, solnca ln zraka itd Številne skloptične slike so pojasnjevale predavanje. — Danes 14. t m predava dr. Fr. Zgeč, asistent na pedagoški akademiji v Zagrebu. o temi- Šolska doba. Večino snovi za svoja predavanja črpa g. dr. Zgeč iz po-pisnlc učencev, ki so iih v to svrho izpolnile razne osnovne in meščanske šole. V svojem predavanju bo orisal posebno soci-lalne razmere, v katerih žive naši otroci, pa tudi duševni in telesni razvoj. Predavanje bodo izpopolnjevale skioptične slike. Pričakovati je. da se ga udeleže roditelji in vzgojitelji v naivečjem številu.
a— Odprava konkurza. Nad Imovino Alojzija Pichlerja. sodaria v Frančiškanski ulici Je sodišče odpravilo konkurzno postopanje, ker ni bilo kritja za stroške postopanja.
a— Nova učna knjiga. Trgovinsko ministrstvo v Beogradu ie odobrilo učno knjigo »Splošna knjiga za prlpravllalnl razred občih obrtno-nadalievalnih šol«, ki lo Je spisal vodja mariborske obrtno-nadaljevalne šole Fran Fink.
a— Vojaški novinci ki so pričeli prihajati včeraj iz okolice v mesto, delajo ulice zelo živahne. V skupinah se sprehajajo po cestah v spremstvu hreščečih zvokov harmonike. Zal, da se naši fantje še vedno ne morejo odvaditi, da b! ob tej priliki ne častili v toliki meri demona alkohola Tako pa imajo ljudje in zlasti šolska mladina priliko videti številne ogabne prizore, posledice zločinskega alkohola Novinci, ki so vsi pridelienl pešadilsklm polkom, se odpeljejo jutri na svoja mesta.
a— Učite® |z mariborske oblasti v Mariboru. Pretekli pondeljek se ie pričel v Mariboru enotedenski rokotvoml tečaj, ki se ga udeležuje 30 učiteljev ln učiteljic iz raznih krajev mariborske oblasti. Tečaj vodi strokovnjak meščanske tole g. Humek.
a— Mestni stavbni urad ie kupil od neke tukajšnje tvrdke po nizki ceni avtomobilski traktor z enim tovornim vozom. Včeraj se ie vršila poskusna vožnja. Traktor bodo upo rahljali največ za prevoz gramoza iz občinske jame na Teznu za mestne ulice.
a— Posebne občinske davščine v L 1926. Mariborska mestna občina bo pobirala v tekočem letu posebne občinske davščine, ki so deloma povečane deloma pa nespremenjen'» Davščine, ki so namenjene v svrho kritja proračuna, je mariborski velik! župan odobril. Pobirala se bo 400% občinska do-klada na državno trošarino od vina in vinskega mošta ter 20% gostaščina od najemninskega donosa. Najemnine do 200 Din so plačevanja gostaščine proste Davščine na prenočišča, vozila, razkošje, ponočni obisk gostilen in kavarn in na veselice ostanejo nespremenjene.
a— Po šahovski kup-tekml, ki jo priredi danes 14. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji Union (preje Biskop) šahovski klub se bodo razdelila darila, obstoječa Iz dveh kompletnih šahovskih iger, več novih šahovskih knjig ta revij. Vsi prijatelji šaha se vabijo k udeležbi Prinesite deske In igre seboj! Začetek točno ob 8. zvečeT. Ob tej priliki bodi izrečena zahvala tvrdki Kormann v Go sposkl ulici, ki le podarila za zmagovalca novo šahovsko Igro ln desko. — Odbor.
a_ Vrtnarski tečaj za vzgojo zgodnje jelenjad) in sadike priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Maribor In okoliš v pondeljek. dne 19 aprila na drž. srednji vinarski ta sadjarski Šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen In praktičen ter traja od 9. do 12. In od 2. do 5. popoldne. Vrtnarji ln Ijubltekil vrtnarstva brez razlike spola se vabijo k udeležbi. V slučaju slabejta vremena se preloži tečaj na torek, dne 20. aprila.
a— Mestna Orjuna Maribor priredi v soboto dne 17. aprila dobrodelni večer v prid odpuščenim trboveljskim rudarjem ln njihovim rodbinam. K obilni udeležbi vabi — Odbor.	487
a— Več smisla za snago In čistočo! Javna čistoča tvori v Mariboru poglavje zase. Mestni magistrat ie že ponovno pozival prebivalstvo, naj pazi na red ln snago na javnih prostorih ln zatfugal z globami, toda vse zaman! Grde razvade, ki se ie razpasla za časa vojne, skorajda ni mogoče več odpraviti. Ce pogledaš glavni trg krog poldneva, se ti dozdeva, kot da si zašel nekam na smetišče Odpadki sadia in jestvin. ovenela zelenjava, cunje in papir, vse se zna de raztepeno in razhojeno po prostranem trgu. Pa tudi ulice niso nič boljše. Pomanjkanje čuta za javno snago gre celo tako daleč, da se zdi nekaterim samo ob sebi razumljivo, da pometejo smeti iz lokalov itd. na ulico. Enako žalostno sliko nudi tudi mestni park. Olepševalno društvo je baš v zadnjih dneh dalo vse nasade lepo očistiti. Jedva so minuli prazniki, pa ie v parku že zopet vse pri starem. Ceste in okolice klopi so debelo nastlane z raznimi odpadki, papir pa je veter odnesel v sredino očedenih nasadov, tako da se sploh ne pozna več, da so bili sploh kedaj očiščeni. Večina Mariborčanov se oč;-vkino prav nič ne zaveda, da si vsak tujec po prvih zunanjih vtisih napravi sodbo o kulturni stopnji prebivalstva in po tem sodi vse ostalo. Nekoč se ie Maribor ponašal s svojo čistočo in bil drugim mestom v vzgled Danes tega pač nlkdo ne bo več trdil. In vendar bi lahko bilo popolnoma drugače. Ako bi občinstvo samo pokazalo malo več razumevanja za javno snago, bi ta grda razvada kmalu Izginila Mestni magistrat pa bi storil dobro, če bi da! na vidnih mestih zlasti na trgu razobesiti par svarilnih tabel in malo strožje nadzoroval upoštevanje n;po-nv;h lahnih
Da najboljši je to гпај, Colombo Ceylon čaj!1
Naši onstran grame
p— Trgovska mornarica, s katero se Trst I ako rad ponaša, je v prvi vrsti delo pod» i Jetnikov jugoslovenskega rodu. Kozulič, Martinoiič, Katarinič, Premuda, Jerolimič io imena, s katerimi je zvezano procvitanje trgovske mornarice. Avstrijska politika ob Adriji je videla rada in je tudi krepko po» rv.agala, da se je jugoslovenska pomorska padarjenost obelježevala italijansko in se je pri tem marsikdo končno do dobra poitali« jenčil. Te dni je umrl kom. Candido Ge» roiimich, edun izmed voditeljev stare plov» ne družbe «Gcrolimich», ki je znatno pri« spevala pred vojno in po vojni k razvoju tižaškega prometa. Družba ima 21 milijo« nov kapital» in 10 brodov. Gerolimich se je rodiJ na Lošinju.
p— Eksplozivnih snovi je še vedno polno na vseh koncih in krajih. V Kantridi v kvarnerski provinci so našli pri Fr. Bačiču mnogo raznih eksplozivnih snovi, smodili* ka, kositra itd. Bačiča so izročili sodišču.
p— V Komnu na Krasu ima «Lega» deški azil. Da bi bolj uspeval, je vodstvo razgla» »ilo, da bodo dobivali otroci, ako obole, ïdravniéko preskrbo in zdravila brezplačno.
p— Na Opčinah pri Trstu ima «Lega» ri» kreatorij ia azil. Vodstyu «Lege» sta ta dve zavoda posebno pri srcu. Zato sta oskrbo« vana i vso paznostjo, veljata za vzorec in tržaški gospodje ju radi pokažejo visokim gostom. Sedaj so peljali na «Poggioreale» tudi ekscelenco Gentileja, ki je bil zelo za« dovoljen z ogledom in je močno pohvalil delovanje «Lege».
p— Padanje pristaniškega prometa v Trt stu. Po izkazu trgovske zbornice je padel lanski promet napram 1924. za 3,754.531 kv. Pred vojno leta 1913. je bilo prometa 61 milijonov 427.746 kvintalov, tako da se je Trst postavil takoj za Genovo in Marsiljo. Leta 1925. je bilo doseženih 88.9 odst. pred« vojnega prometa, dočim ee je doseglo 1924. leta 95 odst. Skupni promet lanskega leta izkazuje 27.006 brodov s tonažo 7,892.258, blaga 2,857.303" tone, 1,528.783 potnikov in 382.928 brodovnega oeobja. Meseca marca t. 1. je bilo v tržaškem pristanišču skupnega prometa 4,612.0-14, lani v marcu 5,153.352; prvo četrtletje letos je bilo skupnega pro« meta 12,796,332, lani 14,606.021. Kakor se kaže, bo letošnji promet znatno padel
h Celja
e— Rečmi sestanek članov k. o. SDS v
Celin, kj se vrši vsako sredo v kiubovi sobi Celj kega doma, bo ta teden v četrtek dne 15. t. m. ob 8. zvečer.
e— Redni sestanek članov k. o. SDS za Ceije okolica ta teden odpade. Od pri. iKidnjega četrtka dalje so bodo vršili sestanki zopet redno vsak četrtek.
e— Občinska seja se bo vršila danes ob 6. zvečer. Na dnevnem redu so poročil; odsekov in slučajnosti.
e— Orožni L:sti. Lastniki orožja dobijo orožne liste na sreskem poglavarstvu srato it. 8. ob uradnih dneh.
e— Za rezervne oficirje! XI. predavanje se bo vršilo v četrtek dne 15. t m. ob 20. uri v Oficirskem domu. Pridite vsi in točno! Odbor Ce'jske sekcije Udruženja rez. oficira i ramîka.
e— Javna produkcija gojencev Glasbene Matice v Celju se ne bo vršla 1. maja, kakor smo poročali, ampak 8. maja. Nastopi mladinski zbor pod vodstvom g. učite, lj a Cirila Preglja in godalnega orkestra foie Glasbene Matice (ravnatel! K. Saneh).
e— Javni telovadni nastop vseh oddelkov sofcnîskega društva v Celju se bo vršil dne 31. maja. e— Pomanjkanje voda v Celju je zlasti
v poletnem času zelo občutno. Obč;nski očetje, ki so gradiil nekd„j sedanji v~do-vod iz Vitanja, pač niso mislit na to, da se bo mesto razširilo. Tudi niso pri svojem gospodarstvu upoštevali, da se vodovodne cevi vsled rje poškodujejo ter se morajo ■tekom časa obnoviti. V to svrho pa niso nikjer nalagal:' kakega rez-ervnega fonda, temveč so vodarino uporabljali za kritje tekoč;h izdatkov mestne občine. Vodovodni mojster se trudi noč in dan, da bi Izsledil razne defekte na vodovodni napravi, ki mora na več mesnih izpuščati vodo. Te dni se mu je posrečilo izslediti večjo poškodbo pred starm okrožn,m sodiščem, glavna cev izpušča vodo v veliki množini. Biti pa morrjo taki ned^statki tud. še drugod. Z rezervno vodovodno napravo, ki se v obliki črpalke napravi v mestnem parku, bo za enkrat za silo pomagana. Mestua obč.na celjska pa bo morala resno misliti tudi na obnovo celokupne vodovodne naprave.
e— Tekstilna tovarna v Žalcu. Kakor ee nam je svoječasno iz Celja poročalo, Je kup la dunajska tvrdka Elsinger in sinovi nekdanjo pivovarno v Zslcu, katero je nameravala pretvoriti v tekstilno tovarno. Iz Beograda pa prihaja sedaj vesn, da je bila prošnja za podelitev koncesije novemu podjetju odbita.
h Trbovelj
t— Prtd proglasitvijo Trbovelj za trg.
Na zadnji seji gerentskega sosveta pod predsedstvom gerenta g. Voduška jc bilo sklenjeno napraviti vse potrebne korake, da se proglase Trbovlje za trg. Kakor je znano, gre vzporedna akcija, da se ustano« vi v Trbovljah okrajno glavarstvo in »odi» šče. da se premesti rudarska iola iz Celja v Trbovlje, da pride do ustanovitve popol« ne srednje soie in da se prične graditi nova cesta ob Savi. Vloga, ki je bila odposlana na velikega župana ljubljanske oblasti 27. cnarca t. 1. navaia med drugim: Z odkrit» jem obširne premogove žile so postale Tr» bovlje središče industrijskega podjetja, ki producira s pomočjo moderne tehnike ved« no večje množine premoga. Vedno večji obseg trboveljskega obrata je stabiliziral premogovno eksploatacijo, omogočujoč ti« Bočem delavstva staln.o naselitev. Obrtni« kov je danes nad 600 v občini. Industrija kliče vedno nove obrtnike v občino, ki šte« je okoli 20.000 prebivalcev. Naravna posle« dtca cvctoče industrije je, da je bilo treba skrbeti za strokovnjake, voditelje industri» ie. ki ne obstoji samo iz rudnikov v Trbov» Ijah, Ojstrcm in Hrastniku, temveč tudi iz tovarn, in sicer cementarne v Trbovljah, kemične tovarne in steklarne v Hrastniku. Z rudniškimi uradniki je uslužbenih v Tr« bovljah okoii 200 uradnikov, med temi 30 t
akademsko izobrazbo in nad 300 poduradni» kov. V poučne namene skrbijo dve 8 raz« redni, štiri sedemrazredne in ena d-'oraz» redna osnovna šola, dve obrtnonadaljevalni šoli, ena rudarska nadaljevalna, ena gospo« dinjska šola in otroški vrtec. Občina jc tu« di že intervenirala, da dobi dve meščanski šoli, če ne že srednie šole. Kulturnih in dru« gih društev je v Trbovljah rad 50. V obči» ni je 1132 večjih poslopij. Trbovlje so v Sloveniji največja nodežeiska občina ter ra« di industrije tudi ena največjih davčnih mo« či. V Sloveniji so trgi in mesta, ki se nika« kor ne dajo glede važnorti primerjati z na« io občino, ki ima na vsak način pravico, da se jo poviša v mesto.
t— Uradni dan sodišča v Hrastniku se bo vršil šele 24. t m. Toliko v vednost ne« vabljenim, ki imajo do sodišča kake рто« šnje, pritožbe itd. <
t— Velik shod delavstva v Trbovljah se bo vršil jutri ob 4. popoldne pred Delav» skim domom. Nastopilo bo več govo-nikov od raznih skupin v dosedanjem akcijskem odboru.
t— Poslovanje v novi trboveljski bolnici. Proti poslovanju v novi bolnici so nam do« šle od več strani pritožbe glode zdravniške oskrbe, kakor hrane, perila itd. Vse prizade« te prosimo, naj se obrnejo na odbor Bra» tovjJce skladnice, kateremu naj predlože ves potrbni materijal. Ne dvomimo, da bo ta takoj ukrenil vse potrebno, da se neredno» sti odpravijo.
t— V kamnolomu nad orožniško postajo v Trbovljah kopljejo delavci v vrtoglavi višini pesek, ki se vali v velikih masah v globino. Ker delajo delavci skoraj brez vseh varnostnih priprav, opozarjamo odlo» čilne čmiteljc, da poskrbe pravočasno za» nje, ker so nesreče že zopet na dnevnem redu.
Iz P
Gornja Lendava. Na cvetno nedeljo, dne 28. marca se je vršil v tuKajšnji šoli ob 2. popoldan občni zbor Jugoslovenske Matice. Predsednik g. dr. Gregorc je pozdravil na» vzoče ter prešel takoj na dnevni red. Krat» ko je orisal delovanje in prireditve, ki so se vršile v preteklem letu v prid «Matice». Sledila eo poročila tajnika, blagajnika in knjižničarja. Vsa poročila so bila odobrena. Pri volitvi odbora je bil ponovno izvoljen za predsednika g. dr. Gregorc. Novemu odi boru želimo v bodočem letu veliko uspeha.
Občni zbor podružnice Jug. Matice v M. Soboti, v soboto, 10. t. m. se je vršil v M. Soboti občni zbor podružnice Jugosloven» ske Matice, ki je radi tega zelo važen, ker uživa t« podružnica v okvirju celotnega dru« štvs nekako avtonomijo in sme denarna sredstva, ki jih sama nabere, tudi sama upo« rabiti, iti sicer v narodne in prosvetne na. mene v Prekmurju samem. Iz obširnega in zanimivega odborovega poročile je posneti, da je imela podružnica v preteklem poslov« nem letu 73 članov. Dohodkov je bilo oko« li 13.000 Din. izmed prireditev je omeniti akademijo ob obletnici koroškega plebisci« ta, na kateri je sodeloval dijaški pevski zbor soboške realne gimnazije. Akademija je i v gmotnem i v moralnem oziru krasno uspela. Glavna skrb podružnice jc bila po« svečena ustanavljanju knjižnic po sobo« skem s rezu. Dosedaj je ustanovila podruž» niča 16 knjižnic, vsaka po 50 knjig. Poleg knjig zabavne vsebine obsegajo te knjižni« ce tiîdi poučne spise, zlasti iz gosrodarstva, da se taLo vsaj nekoliko zamaši vrzel, ki jc nastala z ukinitvijo ljudskih knjižnic, katere je snovala prej ogrska vlada. Matič« ne knjižnice uspevajo vobče prav lepo, na« tančne statistike pa predsednik knjižnične« ga odseka, g. šolski nadzornik Cvetko radi dolgotrajne bole: ni ni mogel podati. D Jo na tem polju se bo z vso vnemo nadaljeva» lo. Društvo se zanima tudi za naše rojake, ki so ostali pod madžarsko ln avstrijsko oblastjo in je stopilo tudi v stike г gradi» ščanskimi Hrvati. Pozorno tudi opazuje ma> džarsko iredento, ki je zlasti v dolnielen» davskem srezu zadnji čas posebno živahna. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odlor, na čeli. mu dolgoletni zaslužni pred« sednik g. odvetnik dr. J. Goljevšček'. H koncu zborovanja se je oglasil k besedi slu» čajno v Prekmurju se mudeči narodni po» slanec dr. Pivko, ki se je kot gost udeležil zborovanja in mu sledil z velikim zanima» njem. Iz svoje bogate izkušnje na polju podrobnega dela je g. poslanec podal dru» štvu nekai zelo dragocenih nasvetov za na» daljne delovanje.
bremensko poročilo
Heiporo'cîld icïoo ч Ljubljan: 13. aprila 1926
Višin** tw>rm-tra 308 8 m
Kraj opazovani	Cas i	Загогп.	Teraaer.	R«. vte-1« v »/8	Smei vetra in brzina v m	0bl«t-nost 0-10	Vrsta padavine	
							89 OGOlOVBfTU	r mm ilo J ura
|	7	767-1	4-3	79	E 0J	9		0
Ljubljana . .1	8.	767-1	57	75	NE 0J	8		
(dvorec) i	14	7fi56	113	42	ESE 2.5	1		
	21.	767 4	101	52	E 1	0		
Zagreb . . .	8.	7668	9-0	61	ENE 3	9		0
Beograd ...	8.	766 6	7-0	72	ESE 1.5	6		0
Sarajevo . . .	8.	76/6	60	74	SE 3	10		0
Skopi ie . . .	8	7M-1	110	28	WNW 1J	3		0
Dubrovnik . .	7.	761 6	14 0	37	NE 3	7		0
Praga ....	7	767 1	10	—	mirno	0		0
Sport
v UJUUi.iaui J V. pu.yici.ui USlVmbWI ЧГЈ1 fcVL ' Wi ШЈ цш 1.1 ШШ,
Solnce vzha'a ob 521. zahaja ob 18-42. luna vzhaja ob 613, zahaja ob 19 51 Dunajska vremenska napoved sa sredo: Sedanje vreme bo trajalo dalje.
Jubilejni nacionalni alhkoatlet-ski miting TKD Atena
v dneh 8. 1л 9. maja 1926. v Ljubljani
TKD Atena v Ljubljani priredi 8. in 9. maja ob priliki proslave svojega 25. jubileja nacionalen lahkoatletski miting za dame s sledečimi disciplinami: tek 60 m, tek 250 m, skok v vis z zaletom, kopje (800 g), štafeta
4	X 100 yardov.
Miting se vrši na prostoru SK Ilirija isto» časno z jubilejnim nacionalnim mitingom SK Ilirije. Pričetek v soboto 8. V. ob 15. uri, v nedeljo 9. V. ob 14.30 uri.
Startati morejo vse verificirane atletinje članice klubov JLAS. ki ne stoje pod za» brano ali kaznijo. Tekmuje se po pravilih JLAS. 1. 1925, ter brez handicapa. Prijav, nina znaša za točko in o<ebo 5 Din, za sta« feto 15 Din. Prijave, ki morajo vsebovati točne priimke in krstna imena tekmovalk, točne oznake, v katerih disciplinah nastopi» jo posamezne atletinje, in prijavnino je po« slati na naslov: Olga Polak, Ljubljana, Du. najska cesta 31. Poslednji rok za prijave je 1. V. ob 12. uri. Naknadne prijave se spre» jemajo do 3. V. ob 18. uri proti dvojni pri. jsvnini. Tekališče je it ugaskov, dolgo 396 m ter ima dva nedvignjena zavoja.
Nagrade: za več kot štiri tekmovalke pr» va tri mesta kolajne s priznanicami, pri manj kot štirih tekmovalkah prvi dve me« sti kolajne s priznanicami. Štafete: prva tri moštva kolajne s priznanicami. Atletinje, ki se prijavjo za 60 m, ne morejo startati r.a 250 m. One, ki startajo na 250, morajo prinesti zdravniško dovoljenje. Istočasno se vrši miting SK Ilirija.
Vrstni red poedinih disciplin se določi skupno z vrstnim redom SK Ilirija in se bo pravočasno objavil. — TKD. Atena.
Avstrijsko-jugoslovenska alpska vožnja
Športna prireditev, ki ji posvečajo tudi širši krogi tako v Avstriji kakor tudi pri nas toliko interesa, je dala povod Avtoklu« bu, da je poskrbel v obširni meri za pri« merno organizacijo dirkalnega vodstva in cestne službe.
Organizacija dirke je v velikih potezah tale: na poti so razpostavljeni vmesni kon« trolorji, na koncu dnevnih etap se vrši park kontrola.
V ostalem se udeležijo tudi gospodje dir« kalnega vodstva in športne komisije (po trije gospodje) v posebnih avtomobilih, ki bodo sledili startajočim strojem. Ta komi» sija, ki bo imela skupaj 6 članov, ima te na» loge: 1. prevzeti vozove, 2. sprejemanje protestov, ki jih razsoja na licu mesta, 3. pregled vozov, ki prostovoljno izpadejo iz nadaljne dirke. Ako namreč stroj izostane od dirke, se smatra za težko poškodovanega in le v slučaju, da se javi izstop komisiji, se ugotovi stvarno stanje, n pr. onemoglost obo'?lost vozača, elementarne nezgode in siično. Menjavanje vozača je dovoljeno, ako je zamenik prijavljen od početka dir» kalnemu vodstvu.
Varnostno sluîbo na cestah bo prevzelo predvsem orožništvo in vojaštvo, pomagali bodo pa tudi skavti. Rdeči križ ima svoja stalna nresta na park«prostorih, odkoder razpošilja leteče ambulante.
Kondicije za dirko so dokaj težke. Le najboljši materijal in sigurni vozači bodo zmogli nalogo, ki jim je stavljena. Poprave na motorju so izključene, ker bodo motorji na Dunaju pred oo.iodom plombirani in jih bo dovoljeno odpirati le za izmenjavanje užigalnih sveč, in to le dnevno 5 minut. Menjanje koles je prepovedano, kajti tudi na kolesu je plomba, le pnevmatika je pro« sta. Nepričakovane nezgode ie treba j a viri komisiji. Pri tem se prav lahko zgodi, da zamudi vozač 5 minutni termin, da pride še t pravem času do kontrolorja na progi. Za
5	minut zamude bo pa diskvalificiran za celo dirko.
Ob povratku na Dunaj se razstavi vsak voz, deli motorja, krmila, zavore itd. se bo« do pregledali, v koliko so se obrabili in v koliso odgovarjajo stavljenim zahtevam.
Ker so Kondicije, kakor smo že poročali prišle precej pozno, nam še ni na razpolago lista udeležencev, ki jo pa objavimo, kakor hitro bo sestavljena.
Službeno iz LNP. Danes, v sredo, ob 20. seja p. o. v kavarni Evropa.
LLAP. (Službeno.) Iz seje upravnega odbora dne 13. IV. 1926. Odobri se zapis» r.ik občnega zbora. ki se pošlje Savczu v odobren j c. Sporoča sc vsem klubom, da po« šiljajo odslej vse dopise na naslov novega 1. tajnika: Mirko Pevalek. Breg 4/11. Nada» Ije se poživijo klubi, da pošljejo članarino za leto 1926. direktno na naslov blagajni» čarke Helene Zupančič, Kersnikova ul. 3. Vzame se na znanje dopis SK Ilirija, v ka» terem razpisuje propagandni damski junior» ski miting 1. in 2. maja. istotako se vzame na znanje dopis TKD Atene in SK Ilirije, v katerem razpisujeta istočasni nacionalni jubilejni damski miting 8. in 9. maja. Cita st za TKD Ateno: Šaplja Boža in Šaplja Josipina s pravico takojšnjega nastopa. — Tajnik L
Burna izredna skupščina Sarajevskega nogometnega podsaveza. V nedeljo se je vršila izredna glavna skupščina Sarajevske» ga nogometnega podsaveza. ki je potekla zelo burno. Delegat JNS Krčelič je večkrat nastopil pomirjevalno. Kljub temu je prišlo pri verifikaciji poverilnic do tako burnih prizorov, da je moral navzoči policijski uradnik razpustiti skupščino. Sele ko so bi« le dane garancije, da se bo skupščina vrši» la mirno, je bilo dovoljeno njeno nadalje» vanje. Po verifikaciji se je videlo, da ima Sašk proti Slaviji večino. Pred volitvami ie dosedanji predsednik dr. šušnjar stavil pred log, naj se dosedanjemu odboru, ki je po» dal ostavko, ker je JNS razveljavil niegov sklep glede žrebanja prvenstvenih tekem. Izreče zaupnica, sprejet z večino glasov. Nato je bil zopet izvoljen dosedanji odbor, kar znači nekak protest proti JNS. Pripom» niti je treba, da se glasovanji niso udele» žili zastopniki klubov Iz provinclje, češ da je v odbor predlagano premajhno število članov pnovlncijalnih klubov, ter delegati Slavije in Sarajevskega SK.
Nova tahkoatletska svetovna rekorda. Hoff je izboljšal svoj dosedanji svetovni rekord v skoku ob palici na 4.171. Hauser pa je postavil svetovni rekord v metu di« ska na 4S.625.
Pristopajte k Vodnikovi družbi!
Gospodarstvo
Občni zbor Gremija trgovcev v Ljubljani
Sinoči se je vršil ob prav številni udelež« bi redni občni zbor Gremija trgovcev v Ljubljani, katerega je otvoril in vodil na» mesto odstopivšega načelnika g. Stupice go« spod Ivan Gregorc, ki je pozdravil pred« vsem zastopnika ljubljanskega magistrata obrtnega komisarja g. Čehuna. zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo taj» nika g. dr. Windischerja in dr. Pretnarja (g. dr. Windischer je zastopal tudi trgov» sko društvo «Merkur»), načelnika Pomočni« škega zbora g. Žemljica, zastopnika gremi» i&lne šole g. Gruma, tajnika Zveze indu» strijcev g. dr. Golijo, zastopnike časopisja in druge. Spominjal se je umrlih članov ter omenil, da je v minulem poslovnem letu od» ložil mesto načelnika g. Fr. Stupica, ki je vodil Gremij od leta 1922. do meseca febru« arja letošnjega leta. Zahvalil se je za nje» gov trud in ga prosil, da ostane tudi nada« lie naklonjen organizaciji. V svojem na» daljnem govoru je med drugim omenil, da ie pomanjkanje gotovine v lanskem letu spravilo v težak položaj mnoge trgovce. Obrestna mera se je sicer malenkostno zni« žala, vendar ne v toliki meri, da bi se re» žijski stroški lahko zmanjšali. Končno je pozival na naročbo na «Trgovski list» in na sodelovanje na Ljubljanskem velesejmu.
Za njim ie podal poslovno poročilo za lansko leto gremijalni tajnik g. Lojze Smuc. Iz njegovega obsežnega in temeljitega po« ročila povzemamo nekatere podatke: Sta» nje gremijalnega članstva je znašalo 31. de« cembra 1925. П36 proti 1363 v letu 1924., kar pomeni padec za 27 obratov. Govoril je nadalje o trgovskem šolstvu, pri čemer je omenil, da letošnje šolsko leto obiskuje gremijalno šolo 153 vajencev in 144 vajenk. Obsežno se je pečal z davčnimi zadevami. Radi previsokih davkov so ustavitve obra» tov, konkurzi in polomi na dnevnem redu. Ogrožana so tudi naiboliša podjetja. Gre» mij trgovcev kot legitimni zastopnik ljub» lianskih trgovcev davkoplačevalcev želi sa« mo tako izenačenje davkov, ki bo pomeni« Io dejansko olajšanje davčnih bremen. Po razpravljanju o i.rošnjarstvu, o poštnih in telefonskih pristojbinah, železniško»promet» nih zadevah, ureditvi delovnega časa, ino» zemskih trgovskih potnikih in o trgovin« skih pogodbah je končno pozival, da je dolžnost vsakega trgovca, da se naroči na svoje glasilo «Trgovski list».
Po odobritvi računov in proračuna za Ie» to 1926. je predlagal tajnik spremembo pra« vil v nekaterih točkah. V predlogu je tudi omenil, da so sedaj veljavna gremijalna pra» vila prevod nemškega originala. Ker je pre» vod v jezikovnem oziru pomanjkljiv, prosi načelstvo gremijalni zbor za pooblastilo, da izvrši v pravilih potrebne poprave. Predlog je bil soglasno sprejet.
Pri dopolnilnih volitvah so bili na pred» log S Samca soglasno in z odobravanjem izvoljeni v načelstvo: načelnik g. Ivan Gre« gore, prvi podnačelnik Josip Kavčič, drugi podnačelnik Karel Anton Kregar. G. Gre» gore sc je za zaupanje zahvalil in izjavil, da bo vodil gremijalne posle strogo objektiv« no. Nato so na predlog g. Samca bili še iz« voljeni štirje namestniki odbornikov gg.: Saše Knez, Josip Pavlin, Alojz Mohorič in Ivan Bahovec.
Pri točki o ureditvi odpiranja in zapira« nja trgovin se je po dolgi debati sprejel so« glasno predlog g. Pavlina z dodatnim pred» logom g. Simončiča: Delovni čas 10 ur: od pol 8. ao pol 1. in od 14. do 19., izvzemši za Šiško, kier velja delovni čas od 7. do 12. in od 14. do 19. Nedeljski počitek je obli» gaten. Trgovine so zaprte tudi na zapove» dane cerkvene in državne praznike. Ta ure« ditev naj stopi v veljavo s 1. majem. Proti temu sklepu je protestiral v imenu Pomoč» niškega zbora načelnik g. Žemljic, ki se je skliceval na to, da se mora delovni čas ure» diti soglasno med obema prizadetima stran» kama. Izrazil je mišljenje, da ta sklep ne bo obveljal in da bo končno o tem odločalo obrtno oblastvo.
S tem je bil dnevni red izčrpan in je na« čelnik g. Gregorc zaključil občni zbor.
Glavna skunščina Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu
Dne 10. t. m. se je vršila v prostorih zavoda pod predsedstvom družbenega predsednika gesp. Milana barona Turkoviča 57 redna glavna skupščina delničarjev Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu. Iz predloženega poročil» ravnateljstva izhaja, da se je poslovanje v minulem poslovnem letu kljub težkemu položaju na denarnem tržišču zaključilo s povol.intai uspehom, čisti dobiček 22.350.801.18 Din se razdeM tako-le: 16.800.000 Din v Ime 12 % dividende, to Je 12 Din na delnico, 2,000.000 Din izrednemu rezervnemu tondu, 1.000 000 Din pokojninskemu fondu. 300.000 Din v dobrodelne svr. he. Na novi račun za leto 1926. se prenese 1,611.501.65 Din. Kupon St. 32 se bo torej izplačeval po 12 Din, počenši od 12. t. m.
Glavna skupščina je soglasno vzele na znanje poročilo ravnateljstva in nadzornega odbora. V ravnateljstvo so ponovno izvoljeni gg Exe Pierre Bark in G. M. Young. C. B., a v nadzorni odbor ponovno gg Zdenko baron Tnrkovič in dr. Feliks Hauer.
Po glavni skupščini se je vršila seja ravnateljstva. na kateri ee je to konstituiralo ter je bil ponovno izvoljen za predsednika goep. Milan baron Turkovič, za podpredsednika pa gos,p. dr Stanko šverlju. ga, glavni ravnatelj zavoda.
Razvoj naše zunanje trgovine
Kakor smo včerai t>oročali. ie naša trirnvinska bilanca za 1 1925- zakliučila s prebitkom okrosrlo 152 miliinnov Din. kar ie klitih znatnemn Dadcn aktivnosti na-pram 1 1924. ko ie presežek znašal 1317 miliionov dinariev. za dinar še vedno ueodno zlasti ker se ie Pričakovalo da bo trgovinska bilanca nalivna To ie dnin aktivna trsrovin^ka hilanca oo prevratu Zanimivo je, kako se je naša zunania trtrovina razviiala izza ! 1919 Odstotno razmerie vrednosti uvoza nam oofcazuie naslednia tabe-lica :
Leto Izvoz Uvoz
V odstotkih 1919	23 03 1П0
192°	3S.10 100
1921	5969 100
1922	57.29 100
1923	96.86	100
1924	116.02 100
1925	101.73 100
Ta oresrled nam ookazuie kako se ie naša zunania trerovina bolišala čim boli so se zabrisavale posledice nničuioče voine Prva leta ie bil uvoz znatno večne 398.466 ton od 3,915.700 ton v letu voini obnavlialo in n; oroduciralo na prebitek Koncem 1 1922 se ie pokazal odločen preokret na bolie in v letu 1923- ie bila pasivnost treovinske bilan ce že nrav mnibn.a: znašala ie okroe 260 miliionov dinariev Naslednri dve loti sta hili ?e aktivni
Izvoz v lanskem letu se ni razviial tako kakor se ie nričakovalo dasirav-no ie nanredoval rvo količini na 4 mililo-ne 398.466 ton ->d 3.915.000 ton v letu 1924 Cene na svetovnem treu kmetijskih proizvodov so lani spričo usodne svetovno žetve močno nadlp in zato so se morali izvažati tudi naši aerarni produkti no močno znižanih cenah Zlasti v dru?; nolovici 1925 se ie nadec cen zelo občutil Pole? te?a ie bil tudi dinar povprečno krertkeiš! kakor v letu 1924 To ie zakrivilo da ie vrednost lanskega izvoza znatno maniša kakor v 1 1924 dočim ie količina izvoza ore-cei večia. _
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (13. t. m.). Pšenica: banatska, 2.5 vagona 300. T u r š č i c a: baška, 4 vagone 122.5 do 125; baška, za maj. 1 vagon 127.5; baška, bela. 4 vagoni 126; sremska, pariteta In-djija. 15 vagonov 125. Moka: baška, »Os», 1 vagon 465; baška, «2», eksport mlinov, 2 vagona 425; baška, »7», 1 vagon 180. Otro b 1: bosanski, ladja Sava, 8 vagonov 95.
živinski sejem v Mariboru (13 t. m.). Radi krasnega vremena Je bil živinski sejem v Mariboru prav dobro obiskan. Prignali so 595 glav živine, tn elcer 14 konj, 12 bikov, 163 volov, 397 krav tn 9 telet-Kupčija je bila prilično živahna ln zado. voljiva. Prodanih je bilo 346 glav, od tega 73 v Italijo in 16 v Avstrijo. Značilno je. da se cene dvigajo in so bile za kg tive teže naslednje: plemenski voli 7—7.50, biki za klanje ln klavne krave, debele 7—7.50, plemenske krave 5.50—6.75, krave za klo. base 3.50—4.50, molzne to breje krave 6.50 do 7, mlada živina 6.50—8.75 Din. Govedina'8—19, teletina 12.50—20, svinjina 10.50—17.20 Din za kg.
Svinjski sejem v Celju (10. t. m.). Do. gon 135 prašičev, večinoma v starosti od 6 do 9 tednov. Cena za komad v starosti: 6 do 7 tednov 90—120, 7—8 tednov 120 do 150, 8—9 tednov 150—180, 3 mesece 200, 6 mesecev 400 Dim. Kupčija Je bil* precej živahna, keir so stranke kupovale praec« za pleme. Prodana Je bila slkoro polovica na sejem prignanih komadov.
Dunajski goveji sejem (12. t. m.). Do. gon 2316 goved. Cene nlSJe ca 10—15 gro-šev pri kg. Notirajo za kg tive tele: Voli I 1 50—1.70 (izjemno 1.75—1.95), П. 1.15 do 1.45, III. 1—1.10, biki 1.10—1.45, krave 0.90—1.45, slafca živina 0.60—0.96 šilinga.
Borze
13. april«.
LJUBLJANA. (Prve SterHko porpraševs.
nja, druge ponudbe ta v oklepajih knpčlj-
slci zaključki.) Vrednote: Investicijsko 70—74, Vojna Skoda 296—300. zaetavnl in komunalne Kranjske 20—21, CeJJeka posojilnica 200 — 205, Ljubljansfca kreditna 175—0, Merkantllna 100—102 (102), Praštedlona 862—870, Slavenska 50—0, Kreditni 165—175, Strojne 95—98, Trbovlje 372—384, Stavbna 50—60, Sešir 110—115. — Blago: Samo en zaključek: pšenica, domača, 76—77 kg, fco vagon slovenska postaja, 1 va^on po 312.50. Povpraševalo se je po deskah, hrastovih plohih ta po senu. Drugače same ponudbe, v glavnem nespremenjene.
ZAGREB. Promet v privatnih vrednotah kot običajno majhen. Tendenca za Vojno škodo pa je bila danes zelo čvrsta. Tečaj je poskočil. Promptno blago se je začelo trgovati po 297 in Je tekom sestanka poskočilo na 299. — Na deviznem trži. šču so bile le majhne spremembe. Narodna banka Je dajala blago v vseh čekih. Skupni promet 9.2 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 2277 5—2287.5, Dunaj 800.7—804.7, Berlin 1352.25—1356.25, Budimpešta 0.07936—0.07976, Bruselj (za. kijuček 215.5), Italija izplačilo 227.87 do 229.07, London izplačilo 275.9—277.1, ček 276.038—277.238. New York kabel 56.64 do 56 94 Pariz 196—198. Praga 168.08—169.0S. ček 168.034—169.034, Švica 1095.25—1099 25. ček 1095.048—1097.048; valute: dolar 56.05—56.35. lire 227.9—229.1; efekti: bančni: Eslîomptna 106—106.5, Jugo 98 do 99, Ljubljanska, kreditna 175—0. Prašte-diona 867.5—872.5; industrijski: Eksploa-tacija 24—25, Berger 305—307.5, Vevče 100—0; državni: investicijsko 76—76.5, agrarne 44.5—45, Vojna škoda, promptna 297.5—298, april 298—299, maj 301.5—302.
BEOGRAD. Devize: Atene 73—76, Dunaj 802.25—802.5, Berlin 1353—1354, Budimpešta 0.07975—0.07985. Bukarešta 23.2 do 23.6, Italija 228.3—228.4, London 276.35 do 276.4, New York 56.775—56.78, Praga 168.35—168 4, Pariz 195—197, Švica 1096.25 do 1096.5.
CURIH. Beograd 9.125, Berlin 123.36, New York 518.375, London 25.19 in sedem osmink, Pariz 17.92, Milan 20.435, Praga 15.35, Budimpešta 0.00725875, Bukarešta 2.13. Sofija 3.74, Dunaj 73.10.
TRST. Devize: Beograd 43.75—44, Dunaj 350—353. Praga 73.50—73.80, Pariz 85.50—86.25, London 120.90—121.02, New York 24.80—24.87, Curih 479—481, Budimpešta 0.0347—0.0350, BukareSta 10—10.50. Valute: dinar ji 43.40—43.85, dolarji 24.70—24.85. 20 zlatih frankov 94—97, zlata lira 479.89.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4650 do 12.5050, Berlin 168.57—169.07, Budimpešta 99.10—99.40. Bukarešta 2.8850—2.9050, London 34.4275—34.5275, Milan 28.4750 - 28.5750 New York 707.85—710.35, Parte 24.55 do 24.65, Praga 20.9675—21.0475 Sofija 5.12 do 5.16, Varšava. 77.55—78.05 Durih 136 00 do 137.10. Valute: dinarji 12.48—12.49, dolarji 707.05—711.05.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pra. gi 59.44, v Berlinu 7 38, v Londonu (popol-dnp) 276, v New Yortai (12. t. m. po borzi) 1.76 in č4rt.
Spomini turškega diktatorja
Kemal-paša , preporoditelj današnje Turčije objavlja memoare v turškem listu «Miiiet» (Narod), ki ga ureja turški poslanec Seerd Mahmud, bivši adjutant Kemala-paše.
Čvrsto se riše v teh spominih pred našimi očmi nova podoba osebnosti turškega nacijonalizma. Kemal - paša vstaja kot sam svoj človek, svobodo-umen do skrajnosti, goreč patriot, samozavestna sila. Njegova volja je pripravljena vcepiti vsakomur spoštovanje do turške domovine. Mustafa Kemal pa tudi ne pozablja na stvari, ki so na videz čisto malenkostnega značaja. Turškemu vojnemu ministrstvu n. pr. še danes ne more oprostiti, da ga je leta 1916. pustilo čakati v svojih prostorih celo uro.
V Solunu, piše Kemal-paša, se nahaja velik trg Svobode. V lokalih na tem trgu so se svoje čase zbirali revoluci-jonarni elementi turške narodnosti. Med nje je zašel tudi Kemal-paša. In kar je najlepše: med njimi ni bilo niti enega, ki ne bi hotel postati «velik človek». V tei družbi je Mustafa Kemal s;v>znal, da je najprej treba rešiti do-miVlno in šele potem postati «velik človek», ne pa obratno. Šele kadar je domovina rešena in se ji godi dobro, postane njen rešitelj «velik človek».
Kemal-paša ni bil nikoli prijatelj Nemcev. Za časa vojne so se posebno živahno komentirali njegovi spori s šefom generalnega štaba von Sandersom. Ga-lipoli je branil in obranil pred sovražnimi napadi samo Kemal-paša. ki je v ta namen celo izzval konflikt z nemškim vojaškim poveljstvom. Branil je trdovratno postojanke, ki iih je hotel sam von Sanders že prepustiti nasprotniku.
Najzanimivejši del Kemalovih spominov se nanaša na njegovo pot v Nemčijo leta 1916. Mustafa Kemal je bil te-dai dodeljen spremstvu turškega prestolonaslednika Vahideddina. Na .potovanju mu je razložil, kakšna opasnost preti Turčiji in vsem centralnim državam radi svetovne vojne. Ko sta dospela prestolonaslednik in Kemal-paša v Berlin in sta sedela za mizo cesarja Viljema, je začel Viljem na vse prete-ge hvaliti nemško armado, njeno vodstvo in njeno pomoč turškemu zavezniku. To prilizovanje je Kemala tako ogorčilo, da je skočil na noge in glasno protestiral ter nedvoumno povedal, da nima vere v zmago nemškega orožja. To je sicer nakopalo Kemalu sovraštvo pruske dinastije, zgodovina pa je poka-
William Smith
najstarejši Anglež, ki je prošli mesec pra» znoval 1251ctnico svojega rojstva. Rojen je bil leta 1S01 v Belfastu, ko je bil Napoleon še konzul. Vzlic visoki starosti je Smith še vedno veder in čil in ne misli še kmalu umreti. Njegovo najljubše veselje mu je pi» pa, ki pa je mnogo mlajša od njega.
zala, da je gledal na dogodke s treznim pogledom. In baš to svojstvo ga je po turški revoluciji postavilo na čelo modernizirane Turčije.
A. Skrzynski
poljski min. predsed« sednik in zunanji mi» nister, ki je dospel včeraj v važni diplo» matski misiji v Prago in odkoder potuje tu» di na Dunaj.
Tragična zgodba cveh
ii
V Avgusti (država Maine, U. S. A.) je živel mlad, 34 letni inženjer William Franco. V istem mestu pa je živel tudi neki bančni uradnik, ki je bil Francu podoben kakor jajce jajcu. Ta čudovita, uprav nenaravna sličnost je iriženjerja strašno razburjala. Poprej .vedno veseli in družabni mladenič, se je jel izogibati ljudi, postal je melanholičen in njegovi prijatelji so se začeli resno bati zanj. Te dni pa je prišlo do katastrofe.
Williamu Francu je bila usoda naklonjena. Bil je izučen električni monter, pa je s pridnostjo in vztrajnostjo prispel tako daleč, da si je pridobil inženjersko diplomo. Bil je v svojem mestu splošno priljubljen. Nedavno se je zaročil z mlado in lepo hčerko premožnega trgovca in baš se je pripravljal na svatbo, ko ga je zadela usoda. Nekega dne se je podal po poslih v banko. Izročil je denar nekemu uradniku, v istem hipu pa je odskočil, ves bled od groze in strahu: uradnik pred njim je bil na las sličen njemu. Isti obraz, ista postava, ista obleka! Franco je menil, da sanja. Pomel si je oči, da prežene strahotno vizijo. Ne, človek pred njim ni bil podoba iz sanj, bil je pravo, pravcato bitje iz mesa in kosti. Do blaznosti razburjen je odšel Franco iz banke, ne meneč se za smeh okoli njega stoječih ljudi, ki so čudeč se razpravljali o nenavadnem dogodku.
Ko je prišel domov, si je Franco skušal pojasniti to nepojmljivo sličnost. Bil je zelo nervozne narave in zato ni čuda, da se ga je vedno bolj jela polaščati neka fiksna ideja. Prijatelji so ga zagotavljali, da je tolika sličnost sicer zelo redka, da pa je vzlic temu povsem naraven pojav. Ni jim verjel; bil je prepričan, da je v vsej stvari nekaj nadnaravnega.
Bančni uradnik pa si stvari ni vzel tako k srcu. Prvi trenutek je bil tudi on zaprepaščen. ko je zagledal pred seboj dvojnika. Pa si je kmalu opomogel od prvega strahu. Pred tedni sta se oba dvojnika srečala v gledališču. Bančni uradnik je inženjerja prijazno pozdravil; le-ta pa. ki je bil v spremstvu svoje zaročenke, mu ni niti odzdravil. Strmel je vanj nekaj minut, kakor da gleda na prikazen z drugega sveta; nato je zajecljal par nerazumljivih besed, prijel zaročenko za roko in pobegnil iz gledališča, kakor da so mu vsi vragi za petami.
Slednjič je prišlo do katastrofe. Povsem slučajno se je P'red par dnevi podal bančni uradnik v isto restavracijo, v kateri obeduje William Franco. Natakar, ki ga je imel za inženierja. mu je izročil pismo, naslovljeno na Franca. Uradnik je takoj spoznal zmoto in hotel pismo vrniti natakarju. V tem pa je vstopil inženjer. Dvojnik mu je izro-
Razkošno! Elegantno! SatflO Še danes • -apeto! Moderno;
čil pismo, se mu prijazno nasmehnil in se poslovil. Franco je pismo prebral, j bile so slabe vesti, potegnil revolver in ustreli! dvojnika v glavo. Kaj je pač i mislil v tistem trenutku? Da je nesrečni bančni uradnik kriv slabih vesti? Nihče ne ve tega.
Ko ga je policija odvedla k zaslišanju, je dejal:
«Hvala bogu, zdaj sem rešen môre. j Odslej bom lahko zopet prosto dihal. Ko sem ga ustrelil, mi je bilo, kakor da se mi je odvalil kamen, ki mi je dušil prsa.»
Taka je ta zgodba o dvojnikih, ki jo čitamo v ameriških listih. Čudno na njej je le to. da listi ne imenujejo nobenih imen. Ne imena Francovega dvojnika, ne njegove zaročenke. Tudi določnega datuma nismo mogli najti nikjer. Pač, na glavi lista: 1. aprila 1926 . . .
Katastrofalna poplava v Bagdadu
2e pet dni trpi Bagdad radi velikanske poplave, ki je še vedno ni mogoče zajeziti. Radi tajajočega se snega je Tigris silno narastel, voda se je zlila čez jezove, jih raztrgala ter preplavila bregove na desni in levi. tako, da je struga sedaj 120 m široka. Skozi odprtine, ki si jih je razrovala voda, se izlivajo sedaj neizmerne količine, ki znašajo 2000 ton na sekundo. Vse to pljuska skozji mesto in Bagdad je odrezan od sveta. Celokupno preoivalstvo pomaga pri grajenju zasilnih jezovin, nad 5000 ljudi je neprestano na delu. da omejijo sile mokrega elementa.
Najbolj je ogrožena kraljeva palača. Njeni vrtovi so bili takoj v prvih urah pod vodo, ki je začela postajati nevarna tudi pritličnim prostorom v hiši. Kralja Fejsala, ki je bil ob izbruhu nesreče v Chanikinu, so brzojavno poklicali domov, in ko se je pripeljal, je že videl, da je vse skupaj na pol izgubljeno. Pohištvo in drugi predmeti, vse je moralo ostati tam, kjer je bilo ir. člani kraljeve rodbine so si le z največjo muko rešili življenje.
Voda je preplavila tudi postajo, ki nudi naravnost tragikomično sliko. Vagoni stoje sicer na tračnicah, toda voda stoji tako visoko, da je videti samo strehe. Mnogo ljudi je utonilo, mnogo pa jih je poginilo pri reševalnih delih. Angleške oblasti cenijo doslej nastalo škodo nad en milijon angleških funtov.
Velikomcstni roman v osmih dejanjih.
Prekrasno filmsko delo, ki je pri vseh dosedanjih predstavah doseglo velikanski uspeh se predvaja samo še danes. — Razkošje in sijaj, ljubezen in denar, neza> dovoljstvo v zakonu in nezvestoba ter končna zmaga prave ljubezni so glavni momenti filma «Človek, ki se prodaja». — Imena igralcev kot: Vivian Gibson, Helga Molander, Erich Kaiser*Titz, Hans Mierendorf in Olaf Fjord so najboljša garancija za visoko kvaliteto tega modernega filma.
Mladim vstop ni dovoljeni
Predprodaja vstopnic se vrši kot običajno od 10. do pol 1. Predstave točno ob 4. Vi 6. Vi 8 9.
Pjsebno Vas opozarjamo na krasno godbo, ki jo pri vseh predstavah izvaja naš prvovrstni umetniški orkesier.
Elitni K?«o Mati€3, vodiltr Kino v Ljublian. tel. 124.
X Zaslužek Italije v svetem letu. Italija je napravili s svetim letom 1925. krasne dobičke. Finančno ministrstvo v Rimu po» roča, da so pustili tujci v Rimu in vobče v Italiji nad triinpol milijarde lir. Kaj bi bi» la Italija brez Vatikana!
X Zvonik se je podrl. V Touiousu na Francoskem, se je v nedeljo, 11. aprila, po» drl 83 m visoki zvonik ondotne cerkve. Pet oseb so potegnili izpod razvalin težko po» škodovanih, lahko poškodovanih pa je mno» go več.
X Papeževa armada v Ameriki Meseca junija se bo vršil v Chicagu velik evhari« stični kongres, ki bo, kakor upa Vatikan, pripomogel katoliški cerkvi v Zedinjenih državah do velikega razmaha. Kongres bo otvorjeri na dokaj originalen, dasi ne baš okusen način: molili bodo očenaš istočasno v 500 jezikih. Glavna atrakcija kongresa pa bo, tako si vsaj obeta papež, pogled na od« delek papeške armadr ki bo ministriral pri maši. To bo prvič v zgodovini, da nastopi papeževa garda v Ameriki.
Ziiii spor slovenskih teologou
Anglež Harper
ki je 28. marca dosegel prvo mesto na cros« countryju šestih narodov v Bruslju, reže skozi cilj. Proga, ki je merila 12 km 800 m, je Harper pretekel v 44 minutah 17.5 se. kundah. — Spodaj: Belgijski kralj čestita francoskemu šampijonu Guillemotu, ki je dospel drugi na cilj.
Neopaženo, toda z vso srditostjo se bije boj med slovenskimi prevajalci sv. pisma. L. 1916. je mariborski profesor bogoslovja biblicist Zidanšek prevedel po latinski vulgati sv. pismo (novi zakon), lani pa so ljubljanski bogoslovni profesorji izdali nov prevod po grškem izvirniku. Dočim je kritika ta ljubljanski prevod navdušeno pozdravila, je g. Zidanšek nasprotnega mnenja, ne le kot prizadeti tekmec, temveč tudi iz stvarnih razlogov. Toda, bodisi da je oblika njegove kritike preostra, ali da je večina cerkvenih krogov na strani ljubljanskih prevajalcev, dejstvo je, da Zi-danškove replike ni hotel sprejeti niti «Bogoslovni vestnik» niti «Siover.ec» (vkljub trikratni prošnji!) in jo je moral izdati na lastne stroške kot letak. Torej pravcati bojkot duhovnemu so-bratu! Zidanšek očita Ljubljančanom, da manjka njihovemu prevodu točnosti (fidelitas), da so prvotni tekst okrnili, interpolirali, napačno tolmačili in da se ne drže tradicije. To so vsekakor hudi očitki, ki dosežejo svoj višek, ko v tej zvezi kaže na dunajskega teologa Schlôgla, čigar prevod sv. pisma je radi njegove domišljavosti in svojevolj-nosti prišel na indeks, in ko imenuje ljubljanske prevajalce «nekake protestante» in s posebnim zadoščenjem navaja mnenje «svetnika» rajnega O. Ka-lista, češ da jih je ta imenoval moderniste in heretike!!
Ne utegnem primerjati večjih odlomkov sv. pisma, kakršno je v grškem izvirniku, v latinski vulgati, v Zidan-škovem in ljubljanskem in morda še v kakem tujem merodajnem prevodu, da bi mogel, četudi laik, meritorno soditi o tem sporu, kjer ima g. Zidanšek brez dvoma v marsičem prav. Samo nekaj splošnih vtisov naj podam.
G. Zidanšek predstavlja starejšo, konservativno smer, Ljubljančani pa modernejšo, naprednejšo (v kolikor je to pri tej stroki sploh možno in dovoljeno). G. Zidanšek se tesno oklepa izvirnika. tudi če je tam kak «krepak» izraz in če se prevod glasi včasi nekam trdo ter se misel razume šele iz opombe pod črto, dočim je ljubljanski prevod bolj prožen ter našemu jeziku in našim — razmeram prilagojen. Gospod Zidanšek pravi, da to ni prevod, temveč parafraza; mi pa pravimo, boljša je taka parafraza, ki točno poda misel, kakor še tako natančen prevod, če pa vsled tega trpi misel. G. Zidanšek preveč poudarja fidelitatem prevajanja, pri tem pa prezre važno činjenico, da se besede posameznih jezikov v svojih
pomenih ne krijejo vedno. Včasih ima kakšna beseda poleg lastnega pomena v enem jeziku še prenesen pomen, ki ga v drugem jeziku nima. N. pr. latinski glagol gignere se rabi o očetu in o materi. dočim pri Slovencih rodi samo mati, nikdar pa oče. Zato smo naravnost hvaležni Ljubljančanom, da ne bo več Jakob rodil Jožefa, kar je dalo neštetokrat povod norčevanju. Podobno je z grško besedo ginosko, ki ne pomeni samo poznavam, temveč tudi izkušam, preskušam. Če torej prevaja g. Zidanšek Mat. I. 25, da Jožef svoje zaročenke (!) Marice «ni spoznal», je to vendar nesmisel! Ce pravim v slovenščini: nisem spoznal žene. ne bo nihče pri tem imel stranskih misli, kvečjemu, če zraven pomežiknem, kar pa se težko napiše, dočim grška in latinska rečenica v svojem bistvu pomeni to. kar so Ljubljančani popolnoma adekvatno prevedli: živel je z njo deviško.
Podobna stvar je z evnuhi, pojavom, ki je dandanes v naših razmerah izginil in nikakor ne zasluži, da bi o njem poučevali baš iz sv. pisma. Saj je itak še vedno dovolj nedelikatnih mest. ob katerih doraščajoča mladina izgublja svojo vero v štorkljo. Misel v Mat. 19. 12 je iz zveze popolnoma jasna: Kristus hoče samski stan, ki pa ni za vsakega, poveličati in našteva tri slučaje, ko mož ne išče žene. Samo tretji slučaj, ko se človek zaradi nebeškega kraljestva prostovoljno odreče poltnosti. ie pri Bogu zaslužen. Kakor pa g. Zidanšek prevaja, je naravnost nasprotje temu. kar potem v opombi tolmači. Doslovno je namreč prevajal to mesto tudi znani Origines in to na sebi tudi izvršil, toda učili so nas. da baš zaradi tega ni svetnik. ker se je kratkim potom izognil skušnjavam in boju in s tem zasluženju.
G. Zidanšek ima prav, da brani tradicijo v prevajanju. Sv. pismo je nekaj takega, kjer občutimo vsako novotari-jo, kakor če bi hotel kdo n. pr. očenaš modernizirati. Ampak čisto tako pa vendar tudi ni in človek, ko prebira sv. pismo, si mnogokje želi lepšega, našim razmeram in jeziku prikladnejšega prevoda, kakor smo jih imeli doslej.
Kakor torej razumem, g. Zidanšek brani kakor levinja svoje dete in grozi, da ne bo prej miru, dokler ne pride do popolne revizije ljubljanskega prevoda. Vendar imam vtis, da bo sam v ljubljanski peči pogorel. Tudi mu- priporočam, naj ne znaša grmade za ljubljanske heretike, kajti tudi ljubljanski škofje imajo prakso v sežiganju!
Dr. Laicus.
Fr. Ž.:
Premijera
Spisal sem igro in nocoj bo premijera. Bojim se, kakor da mi gre za glavo .. . Ali je Mausner že tukaj, rabelj iz Sarajeva, ali bodo gospodje od kritike kar sami vse opravili in brez rablja . . .?
Ne bi bilo napak, če bi tudi avtorju v zadnjih težkih urah pred premijero ob strani stal tolažnik: frančiškan ali pop ali mufti ali rabinec aii kar vsi štirje hkratu.
*
Premijera se mi zdi kakor porotna razprava, a na obtožni klopi sedi avtor. Le da ima obtoženec na porotni razpravi zagovornika. Avtor ga pa nima in še mu zamerijo, ako se drzne, da se zagovarja sam.
Saj se kesam svojega dejanja, resnično se ga kesam, toda je prepozno.
Veselilo me je, pa sem spisal igro. Tega vesele kvarte. dragega lov, tretjega politika, četrtega nogomet — mene je mikala fera, da sem jo spisal in sem jo spisal tako. kakor me je mikalo jo spisati.	.
Pisati igre še nt greh. vsaj ne smrtni
^Toda. če hudobi pomoliš en sam prst, zgrabi te za celo roko. Ko je bila igra spisana, me je jahal vrag, - izročil eem lo gledališču, da jo uprizore! Tod
tiči moja krivda.
O ljubi moji bratje in prijatelji, nikar ne pišite iger!
*
Za premijero se oblečem v črno, kakor se spodobi za pogrebne svečanosti. Prosi se tihega sožalja . . . venci se hvaležno odklanjajo . . .
Precejšnja udeležba iz vseh krogov kaže, koliko simpatije je užival — skoraj bi rekel — rajnik . . .
Samo »Vigredi« bi bilo še treba, da bi mi zapeli . . .
Obljubljene tantijeme bom dal. da bodo zanje brali črne maše v blagor grešni moji duši.
Stvar ni tako strašna. Prvi akt je minul in še živim — niso me kamenjali. Petnajst oseb se je celo smejalo.
Čudno se mi pa zdi, da so se smejali drugod, nego sem smeh pričakoval.
Pa naj so se smejali koderkoli, le
da so se, še so dobri ljudje na svetu-»
No. in drugo in tretje dejanje je občinstvo zelo prijazno sprejelo. Bile so »salve« Ploskanja, kakor se bere v ki-noporočilih.
Gospodična Jagoda je cek) dobila šopek. Zaslužila ea je, triko se ji je iz-borno prileral. Občinstvo se je izkazalo jako zrelo.
Prisrčno sem vesel uspeha.
Sploh vsi igralci so igrali z veliko
vnemo. Njim bom prepustil tantijeme tega večera.
Nocoj bom dobro spal.
Obupan sem. Kritika je enodušno obsodila mojo igro.
In niti ne morem kritiki očitati osebne nenaklonjenosti. En kritik pohvalno omenja, da sem neoporočenega glasu in vzoren rodbinski oče. Le za dramatiko, pravi, da imam toliko daru, kakor zajec za boben . . .
En kritik pa omenja to dobro stran igre, da je izredno kratka; izraža hkratu nado, da se bo še znatno skrajšala.
Če ni to tisto, čemer se pravi ironija .. .?
Čisto sem zbegan.
*
V novinah je priobčena moja slika. Ne vem, kje so jo dobili — jaz jim je nisem dal.
Morebiti jim jo je dal kak sovražnik, morebiti so jo dobili iz policijskega albuma. Odločno zanikam, da bi bila ta slika moja slika. Ob tej sliki bom izgubil pri občinstvu še tisto trohico simpatije, kar ie še imam. O, kako grdo je sovraštvo!
Na sliki je poleg mene naslikan tudi otrok. Tega otroka ne poznam. Ta otrok ni moj otrok. Kajti pravi moja žena, da ta otrok ni njen otrok in da se bo dala ločiti.
O prijatelii in bratje, poslušajte mo! svet: ne pišite iger. Igre zastrupljajo
mrr med zakonci, igre uničujejo ugled in zadovoljstvo in srečo.
Sram me je na cesto.
Zdaj razumem, zakaj bom dobil tantijeme. Za delo ne. Za delo jih ne maram, delo me je veselilo, zanj mi ni treba še plačila.
Tantijeme so marveč nekakšna bo-lestnina, odškodnina so za prestane sramoto.
Za tantijeme bom kupil svojim živcem dva dni odmora ali tri. svoji globoko užaljeni ženi pa nov klobuk.
v
Pomiril sem se. Deset tednov je preteklo od premijere in od kritik.
Igro še igrajo.
Gospod intendant je izjavil, da kritiko jako čisla in da ne smatra dopustnim, da bi se z mojo na oremijeri tako slabo uspelo igro še kdaj žalil literarni čut gospodov od kritke. Zato da ponavljajo mojo igro sedaj zgolj še za občinstvo, in ne za kritiko. Občinstvo, da, občinstvo — tudi na občinstvo da se je žalibog treba ozirati! Srce da se mu krči ob dejstvu, toda dejstvo da vendarle ostaja dejstvo, in to dejstvo je to. da bi dandanes gledališče lažie izhajalo brez kritike, nego brez občinstva. Kako bridko je to dejstvo!
Globoko je vzdihnil in potem dejal, da gre kritiki naiodličneiša zasluga za razvoj naše dramatike. Naravnost neverjetno da je, kako silno pobudo da i
daje baš kritika avtorjem, da vstvar-jaio dramska dela. Nezaslišano. Zato pa da je treba kritiko hvaležno upoštevati in jo bo tudi on. gospod intendant, upošteval v najpopolneiši meri, ko mi bo določal tantijeme. čim ugodnejša kritika, tem višje tantijeme; narobe pa seveda narobe. Tako se mu zdi pravično in pošteno in me na to opozarja, da ne bom morebiti razočaran.
Kakor mrzla senca mi je tedaj padla na dušo neprijazna sumnja, ali se ne pišejo kritike kar v pisarni samega gospoda intendanta ... Za menoj je ista žalostna usoda kakor mene zadela šc pet dragih avtorjev: brez usmiljenia jih je kritika premrcvarila in pokopala.
Na Francoskem je živel mož, Lan-dru mu je bilo ime in je tudi toliko žrtev imel na vesti. Toda njegov konec je bil strašen — nikomur ga ne želim . . .
Šest žrtev že do sedaj, v tej sezoni. Šest avtorjev kruto zmrcvarjenih in pokopanih! O krvava grozota!
Njih igre se pa še igrajo. Pa le za
občinstvo, ne za kritiko.
♦
Tantijeme sem prejel, poslali so mi iih kar v poštnih znamkah in sem pre-tem potrdil.
Za tantijeme sem kupil ženi novo pentljo na stari klobuk. Sebi pa s pent-Ho zakonski mir . .
T ako so tantijeme zalegle obema.
ioifllne o stari Ljubljani
Inienapis starih ljubljanskih go*fll®n.
V naslednjem priobčim imen op is starih IjuMjanskih gostilen. povzet iz ustnih. pisanih in tiskanA virov* in segajoči nekako do potresa leta 1895., ko se je spočeia nova Ljubljana Obžalujem, da pričujoči seznam ni popolnejši. Ker se pisec te rasprave zaiveda mnogih ne-dostatkov, prosi starejše Ljubljančane, da bi z zanesljivimi podatki, poslan mi uredništvu »Jutra«, pripomogli k izpopolnitvi statusa starih ljubljanskih go-stilen. Zlasti bi biia dobro došla pojasnila kje so se nahajale nekatere gostilne, katerim sedaj ni sledu n. pr. gostilna «pri Hajduku« (»bešm Harduokem«), kjer je v noči 7. seipt 1812 s svojima prijatelji poslednii&rait pil dr. Fran Re-pič, baje zabavljal na prostozidarje in nato isginH; njegovo truplo so našli pozneee v Ljubljanici (D.mitz IV. 358).
Gradivo je razvrščeno po stari razdelitvi Ljubljane: zato pride naprej na vrsto mesto, nato predmestja: Sent-petereko. Poljansko. Kariovško, Kapucinsko. Gradišče, Krakovo. Trnovo in Barje. Ulice so navadene s sedanjimi imeni, hiše s sedanjimi številkami. Stare, še delujoče gostiine so natisnjene z mastnimi črkami.
1. Mesta
Florijanska ulica. — Krog Sv. Flori-
jana je biio nekdaj dokaj gostilen. N1 čuda, saa so skozi Pisana vrata prihajali v mesto vinoljufcmi Dolenjci in z meščani vred podmli ondotne krčme. Začnimo z naštevanjem gostilen v Flori j ал ski ulici!
«Pri GoriŠeku» so zvali pred 50 leti gostilno »pri Dachsu« (št. 33) po tedanjem posestnicu Francetu Gorišeku (ost.).
«Pil Brčanu» so rekali krčmi nasproti Gorišeka. Tu je v začetku 19. stoletja krčmaril Luka Skfl, ki je hkrati opravljal službo sla okrožnega urada
«Pri Dei&Uici» (št. 24) je stara gostilna. ki se ji je reklo prej «pri Kle-blatu». To ime je podedovala po posestniku Kleblatu, kateri je imei tu v drugi polovici 18. stoletja pivovarno in pnotoč. Pivovarna je bila «pri Deteljici» še leta 1847 (LZg 1847).
Na voglu Florijanske in Rožne uiice deiuje sedaj Rudolfa Skulja gostilna in prenočišče «pri Amerfkancu» (št. 20 cct.). Prej se je reklo tu «pri Franci». Vežna vrata so označena z monogra-mom AS in letnico 1804. Hiši je bil tedaj iastnik in najbrž tudi zgTadrtelj pekovski mojster in gostilničar Anton Spa-rovic.
Na stavbi ščti sedanjega šentjakobskega župnišča je nekoč vabila na slabo pijačo m sumljivo zabavo krčma za-kotnica «Zum Krumpen Finfar». Njen siovenski priimek naj se pogrezne v pozabo.
Izvirno ime «pri Rdeči mareli» je nosila krčma na sedanji št. 19. Reklo se ji je tudi «pri Numéro firefirzig», ker je bila do leta 1877. št. 44. Imela je slepega gospodarja.
«Zlata kaplja» je bila znamenita gostilna v Florijanski ulici št. 17. Pred-loti je biio tamkaj shajališče narodnjakov: drja Kušarja. drja Hribarja, drja Kapusa, Pavia Lazarja in dr. Leta 1838 so prodajali tu čez cesto dobrega dolenjca bokal po 12. 16, 20 in 24 krajcarjev (LZg 1838). Sedaj je v tej hiši «teku h pri Sv. Florijanu».
Gostilna št. 15 (sedaj Matija Grabnar) se je zvala leta 1839. «berm Bur-gtmdischen Kreuz» (LZg 1839).
sPri Šimnu» — pod tem naslovom je bila znana gostilna na št. 6 poleg sedanje Kajfeževe, a šopirila se je tudi z nemškim imenom «Zum Weingarten», kakor se je bralo na njenem izvesku s sliko trgatve v vinogradu. Ime «pri Simnu« ji je ostalo menda po Simonu Cvajerju, là je gospodaril tu krog leta 1833.
Kajfeževi gostSnl (št. 4) je bilo prej ime «pri Belem Kranjcu». Ob nji in tudi ob drugih gostilnah v Florijanski ulici so stale zlasti ob tržnih in semajnih dneh vrste kmečkih lestvenic ln tovornih voz. Ker se je zaradi njih v ozki ulici oviral prehod in je pretMa nevarnost, je mestni magistrat prepovedal to razvado.
Leta 1763. so zabeleženi v Florijan-ski ulici gostilničarji: Klebiat. tkailec Pezdirec, peka Kozlevčar in Zabuko-vec. Brinovec. Krog leta 1800. ie bila ca št. 13 vinotočnica Ivana Alojzija Gruberja. V sosedni hiši je ob istem času krčmovala soproga kiparja Frana Schwarala Terezija
UEca na Grad. — Na sedanji št. 3 je bila nekdaj Kebrova žganjarna.
Z grajskega pobočja se ozira na mesto in okolico gostilna «na Os jah» («Sor.nenvvendTiof»). Krog leta 1870. je zgradil to poslopje tesarski mojster Anten Jerančič in porabil razvaline
* Vsem gospodam, ki so rade volje pripomogli s podatki in slikami, izreka najsrčnejšo zahvalo psec. Razen tiskati'h ln pisanji virov, omenjanih siproti v eptau, so dali mnogo gradiva starejši seznami ljubljanskih hišnih posestnikov, hranjeni v Na-rodnero muzeju.
(Dalje)
smodnišnice, ki Je strašila nekdaj na tem prostora. Iz tega porušenega «turna» izvira najbrž kamen z letnico 1679, vtzjdan v južno steno oeojskega poslopja
Hrenova ulica. — Na št. 14 je bila krog leta 1798. do 1802. žganjarna Gregorja Haceta Na št 18 je tabernal z vinom neki Hudaibivnik (A. Miillnerja rokopis v ljublj. muzeju).
Rožna ulica. — «Pri Lazarju» (št. 15) je stara gostilna, kateri je bila mnoga
Hotel »Bidlmon« Pred Škofijo
desetletja lastnica ugledna rodbina Lenčetova, po domače Gosposčeva z Lavrice (Mihael, potem Karol Lenče). Ko se je bil pojavil leta 1825. Šentjakobski most. so nazvali to gostilno «pri Novem mostu« (»zur Neuen Briicke«). Pozneje so jo prekrstili v «Gasthaus zur Stadt Miinchen», a ljudje so vedno rekali «pri Lozarju». Svojim večernim gostom je prištevala Lozarjeva gostilna nekdaj pesnika Prešerna, ki se je tamlkaj večkrat zabaval v družbi ljubljanskih meščanov; med njimi je bil tkskar Jožef Blaznik (pok. Ivan Zan). Pesnik je imei le par korakov iz svojega stanovanja v Rožni ulici št 5, kjer je bivai več let pri svojem starem stricu Jožefu Prešernu (u. 1835). Poleg Lozarja na št. 13 je bila zasidrana gostilna «zum Anker».
Na voglu Rožne ulice št. 39 iti Žab-jaika šl 1, kjer je sedaj Jeločnikova tobakarna, je bila krčma «pri Prôntu». Leta 1833. do približno 1860. ji je bil lastnik Leopold Brand. Nad vrati te stare enonadstropne hiše je bila pritrjena dolga železna plošča, na kateri je bila naslikana goreča Moskva z napisom «Gasthaus zum Brand von Mo-skau». Bodisi z ozirom na ime njenega imetnika, bodisi glede na požar, ponazorjen na plošči, so domačini zvali to gostilno «pri Prôntu»4ki rabi kot hišno ime še dandanašnji Ščit z gorečo Moskvo je zginil krog leta 1862.; potem 10 do 12 let ni biio tu krčme. Obnovljeni gostiàni so izbrali ime «G. zur Stadi Triest», a je obratovala le par let (g. J. Robida). Pripomnim, da je bila pred nekaterimi leti v starini na prodaj deska s pravkar navedenim napisom. Pročelje Prôntove hiše je v višini prvega nadstropja opremljeno s starim svetniškim kipom.
Zabjak. — Leta 1763. sta si bila soseda na Žaibjaku št. 3 in 4. Andrej Per-ne in Lttkan. Poleg krčmarstva sta špogala še drug obrt: prvi je bil pek, drugi čevljar (A. Miiliner 1. c.). Na Št. 3 je sedaj gost ina M. Ražma. Leta 1788. je tabernail na Zabjaku št. 2 Ma-tijja Suhodobnik. ki je tistega leta vzel za ženo Nežiko. hčer gostilničarja in meščana na Šenbpeterskem predmestju Iv. Jevnikarja.
Prastara gostilna stoječa ob treh ulicah (Žabjak št. 6, Hrenova ulica št. 24 nasproti nekdanje vojaške prevoz-nice in Pred Prulami št. 13) je «Sodček», kakor se sedaj zove. V prejšnjih časih je bil zlat in so mu rekali «Fasel-birt». Kjer sedaj «Sodček» žejne napaja, je bila nekoč gostilna «zum Was-sertor», hraneča spomin na Vodna vrata h katerim je spadal okrogel stolp, stoječ ob Ljubljanici do leta 1787. in grablje, držeče v poševni smeri preko Ljubljanice do Brega in braneče ladjam v mesto. Konec 18. in v začetku 19. stoletja je gospodaril in krčmaril tu Martin Srovc. Steno dvorišča pri «Sodčku» krasi v pl tkl vdolbini nameščen reliefni krtž s Kristom, Marijo in sv. Ivanom, baje nekdaj last jezuitov, zanešen serrikaj najbrž po velikem požaru leta 1774. Umetnostni zgodovinar
V. Steska sodi, da izvira ta krog 1 m visok spomenik iz 15. stoletja (ZUZ I. 49).
Zvezdarska ulica — Hiši št 4 (sedaj last Marijane Tschada) je bil leta 1618 posestnik kamnosek Jurij Pruner. ki se je poleg svoje obrti bavil z vinsko kupčijo. Vino je dobival nekaj z Dolenjskega. nekaj iz Vipave in iz Istre. Leta 1623. je plačal magistratu davka za štiri ladje vina: vipavskega mošta dolenjca in terana 4 gld. 8 kr. Leta 1624 je prejel na štirih ladjah 14 veder (lagl) vipavca in 71 Vi veder terana in dolenjca ter odštel davka 9 gld. 29 kr. Po njegovi smrti leta 1645 je prevzel gospodarstvo liiiegov sin Jurij, ki je opustil vinsko kupčijo (Radies, Alte Hàuser III. 104).
(Dalje prihodnjič)
Popisi
ŽIROVNICA. Nad vse pričakovanje veliko Je bilo zanimanje za radio_priredlte\ krajevne organizacije SDS v gostilni Pod Stolom v Mostaih. Od blizu in daleč so prihiteli ljudje, da se pouče in piepričajo o tem modernem čudu Kljub nestanovitnemu vremenu ln kljub temu, da je bila prireditev objavljena komaj en dan poprej, ee je je udeležilo sukcesivno do 300 oseb. Ob popolni tšini nam je g. predavatelj ing. Fr. Vagaja razložil bistvo radio-aparata, razumljivo najpriprostejšemu seljaku. Precizni aparati, izposojeni od tvrdke Brown Bovery, podružnica A Štebi v Ljubljani so nas nazorno prepričali o predavatelje-vem utemeljevanju. Želeti bi bilo samo, da nas krajevna organizacija še večkrat preseneti s sličnimi predavanji in s tem raz širi svoj delokrog.
JESENICE. V četrtek ob pol 20. predava g. dr. Obersnel o gospodarstvu s posebnim ozirom na žel. tarife in carino. Imenovanega gospoda poznamo kot resnega ra temeljitega strokovnjaka na tem polju, vsled česai vabimo na obilno udeležbo, kîr bi nam b lo žal za vsakogar, ki bi zamuJil redko priliko poglobitve svojega znanja. K predavanju vabimo vse, ki se zanimajo za gospodarske panoge. Več na lepakih.
ZIDANI MOST. Posavska podružnica SL plan. društva ima 18. t. m. v mali dvorani tukajšnje res>tavracije svoj letni občni zbor. Po oficijelnem sporedu je družabne sestanek prijateljev planinstva, pri katerem iz prijaznosti sodeluje priznani moški zbor že! .uradnikov v Zidanem mostu. V programu ima za ta večer tud naše najlepše planinske pesmi. Posavcl, pridite k nam y čim obilnejšem številu.
LAŠKO. Sobotnega predavanja g. prof. Jerasa o dobrovollskem pokretu med svetovno vojno se Je udeležilo častno število občestva. Predavatelj nam je naslikal ta pokret od prvih početkov. ko se Je začela že srednješolska mladina oživljati za jugoslovensko Idejo, pa do prebitja »Solunske« fronte pri koiem so si priborili borci za •to idejo lavorjev venec zmage. Ker Ima ZKD izčrpan niz predavaljn h tem. upamo, da se bo kmalu датреt spotmvla Laškega. Za prijeten sobotni večer pa Zvezi in g. predavatelju iskrena hvala.
KRŠKO. Pri nas le glasbeno življenje zelo razvito in torej take produkcije niso redke. Vselej Jih z veseljem pozdravljamo Na*a «Olasbena Matca» je minulo soboto priredila vokalni koncert, ki je lepo uspel. Zlasti ugajale so koroške narodne pesmi za moški zbor. Prednašanje je bilo še dost dobro. Moški zbor je precej šibkejši od ženskega. Škoda, da ne razpolagamo z boljšim.: pevci, a zavesti bodi, da Je bil večer sad resnično požrtvovalnega dela skozi mesece. — Solwspev; mezzo-so-pranisiinje ge. Levstikove so bili za nas užitek. Gospa razpolaga z lepim afcom in krasno niansira. Njen gias je dobro šolan ln kaže njeno visoko muz kalno inteligenco. Naš vrli Cander jo je f:no spremljal na Klavirju z izredno tenkočutnostjo in raz-umevaniem.
PETROVCE. Tukaj smo imeli 11. t m. gledališko predstavo. Dali so »Užitkarje« in »Damokleiev meč«. »Užitkarje« Je spisal Alojzij Remec. Je ena najbolj efektnih slovenskih ljudskih dram. stav pa na igral-
ce dokaj. Igra je bila vidno v naglici pripravljena. sicer pa so Jo predstavljali dobro. aDamoklejev meč« je plehka burči-ca, preračunana za smeh. Tukaj so pokazali nekateri igralci mnogo nadarjenosti. Sicer n »Damoklejev meč« niti zdaleka primerjati z »Užitkarji«, kar se tiče igralskih zahtev, toda se je vseeno opazilo, da je burka zasedena z nekaterimi boljšimi močmi. Petrovški dileiantje so zelo agiln,- in se opažajo med njimi dokaj nadarjeni igral, ci, kakor Ooršek Matija, Goršek Andrej in še nekateri. Brezdvomen gledališki taient pa ie Kopeli Praeo Mn- co ^beta! D. Cs.
IsV" aParatl 11 potrebščine P° nizkih cenah v zalogi
drogerl'a ANTON ШШС sinova.
Ljubljana, Židovska ulica štc». 1.
Aparati v trgovini na ogled i — Zahtevajte cenik zri osta e potrebščine.	14i-г
za majhno trgovino ш __. Sfi!*»A mehanično delavnico SC
Ponudbe- na Alojz Florijančič, Še-lenburgowa ulica 6.
V^ijaji.M . а ...a-ftuucuiv Ј..Ч». lu fUipiat-napravljeni so iz najbolje surovine, varujejo Vaše obuvalo, trikrat so trajnejši kakor usnje in omogočajo Vam elastičen hod. N: razkošje, ampak neobhodna potreba vsak<-ea čovpka.	1.",« ?
fins ЈПВИГО POfllffUO u 9Ш. šla« io spre.emnjtï
nudi vam po zmernih cenah tvrdka
loiial, ДОШбЗ-Мш,
zaloga pohištva, žime, morske travo itd. - Lastno tapetništvo.
mm prilika шм do m m—.
1519
Opozarjamo
vse interesente, da ie pri pism.enih vprašanjih, ki naj jib upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vpra?an|a in prošnje glede naslovov od „malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2*—
ш in pnil
„TRIGLAV"
Ojački prelaz 2, Narodni trg. SPLIT
se priporoča bratom Slovencem za poset — Postelja za osebo 25 Din s svečavo in postrežbo, obed 16 Din s četrt vina. — Kuhinja slovenska. — Hos režba dobra	170-a
Ni vse zlato,
kar dobite iz inozemstva 1 O tem se lahko prepričate, ako primerjate izdelke in cene poslovnih knjig
knjigoveznice l T. D. v Piani,
Kopitarjeva ulica 6 (1L nadstr). 43 in pa tuje blago.

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš preljubljenl oče itd., gospod
lian Oblak
danes dopoldne nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnina se bo vršil v četrtek, dne IS t m. ob 5. popoldne Iz hiše žalosti Lepi pot št. 3, na pokopališče na Viča. Ljubliana, dne 13. aprila 1924.
3179
Žalujoči ostali.
................М1Ш1ИШ1......................................................................................................................
№2
ioMinž Srage liMente opozorinmo
na izredno razširjenost slov. tednika „DOMOVINA".
s® želi seznaniti
posebno s kmetskimi gospodarji in podeželskim ljudstvom ter ga opozarjati na svojo tvrdko, bo to takoj dosegel z oglasi v „DOMOVINI".
Oglasni oddelek „Domovine", Telefon 492.
Prešernova ulica Stev. 4.
^lllllllHIIMHIIinillMnllinMniiniHlIlMnilUIltllinllllllllllllllMIllIMlillllUailMnillinilfMllinillllllllllllUiriltlllllfltllfflllTflMMIlIllin:
Dne 24. tei 25. t m. ob 8. uri se vrši na licu mrsta prostovoljna javna dražba tovaine tehtnic in gos^odaiskih stroiev v Strnižču pri Ptuju, žel. costaja Sv. Lovrenc na Drav. polju.
Likvidačna masa sestoji iz kompietno uiejene r modernimi stron opremljene delavnice, 1 kovačn:ce, 1 kolarnlcr in 2 sklad šč, večje zaloge razn h tehtnic, strojev za izde-lovanie maMa, železa, jek a in drugih surovin.
Dražba na 24 L m. velja le oni ti. k: reflekiirajo na odkup celega podjetja, doč m se vrši dne 25. t m. dražba v deta lu. Natančne informaoie ter dra beni pogoj so na vnogled pri podpis-amh tikv datorph:
Anion Ogoreleo 1. r ,
SSarlâor TriašKa cesta £tev. 20
3137
ÂSIred Kramberger 1.
Strniti« pri Ptuju
Г-,
H0
Razglas.
Z dnem 19. aprila ob 9. uri dopoldan se bode prodala v hiši Cankarjeva ulica 1 v Mariboru razna oprava za ftpeaerijsko trgovino, vse v najboljšem stanju. Oprava se odda tudi en bloc.
Interesenti se vabijo na ogled in sicer dne 14., 15. in 16 t. m. od 11.—12. predpoldan.	3178 a
'SŠBŠfflHŠBBHHŠŠHHHHBHŠiHB'
Manufakturna trgovina
i vsem inventarjem, sredi Celia. se radi izselitve PRODA.
3125	Več v manufakturi
H. SCHMIDT - Celje, Gosposka ulica.
Kdor oglašuje,
ta napreduje!
84 •
reditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJAMA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovani» vlog, naknp m prodata vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valnt. borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskomnl in mkaso menic içr nakazila v tu- In inozemstvo, safe-deposits itd, itd.
BnoiaiVc Krtdl". liual'Bna ft'rton 40. 457. 54», 805 in 806
Gaston Leroux:	1б
rikazen v Operi
Raoula je popadel smeh. Noč se je razpršila nad zapuščeno go-fjavo in prvi mesečni žarki so ovili mlada človeka. Kristina se je sovražno okrenlla k Raoulu. Iz njenih sicer tako sladkih oči so
sršeli bliski
»Zakaj se smejete? Ali morda mislite, da ste slišali človeški glas?«
»Kaj drugega?« je odgovoril mladenič, čigar mtsli so se začele
mešati spričo Kristinine bojevitostL
»Vi mi to pravite, Raoul, vi! Moj stari drug iz otroških let! Prijatelj mojega očeta! Ne poznam vas več! Kaj vendar mislite? Jaz sem pošteno dekle, gospod vikont de Chagny, in se ne zapiram s človeškimi glasovi v svojo ložo. če bi bili odprli vrata, bi bl'i videli, da ni nikogar!«
»Res ie! Ko ste odšli, sem odprl vrata in nisem nikogar našel v loži...«
»Vidite torej...«
Vikont je zbral ves svoj pogum.
»Potemtakem, Kristina, mislim, da se nekdo šali z vami!«
Kristina je kriknila in pobegnila. Tekel je za njo, ona pa mu je zal učila v divji razdraženosti:
»Pustite me, pustite me!«
ln je izginila. Raoul se je vrnil v krčmo zelo utrujen, zelo malo-dušen in zelo žalosten.
Zvedel je, da se je Kristina umaknila v svojo sobo in sporočila,' da je ne bo k večerji. Mladenič je vprašal, če ni nemara bolna. Vrla krčmarica mu je odgovorila dvoumno, da ta bolezen gotovo ni huda, in se je oddaljila, misleč, da sta se zaljubljenca siporekla. Potuhnjeno je izražala svoje obžalovanje, da mladina trati za prazen prepir kratke ure, ki jih ji je Bog dodelil na zemlji. Raoul je večerjal sam v kotu pri ognjišču. Lahko si mislite, da ni bil dobre volje. Potem je skušal v svoji sobi citati in nazadnje je legel, da zaspi. Nobenega šuma ni bilo čuti iz sosednje sobe. Kaj počne Kristina? Ali spi? In če ne spi, na kaj misli? In o čem je premišljal on sam? Če bi le <edel! Čudni razgovor s Kristino ga je silno vznemiril... Mislil je manj na Kristino samo kot na tisto, kar se je godilo okrog Kristine, in to je bilo tako razblinjeno, tako megleno, tako nepojmljivo, da ga je obhajala čudna, tesnobna nelagodnost.
Tako so počasi minevale ure. Morda je bik) pol dvanajstih ponoči, ko je razločno slišal, da nekdo hodi v sosednji sobi. Bili so lahki, pritajeni koraki. Kristina torej ni bila legla? Brez razmisleka
se je mladenič naglo oblekel, pazeč, da ne bi delal šuma. In pripravljen na vse je čakal. Pripravljen na kaj? Saj sam ni vedel! Srce mu je vztrepetalo, ko je začul, da se Kristinine duri počasi vrte v tečajih. Kam gre ob tej uri, ko vse počiva v Perrosu? Neslišno je odprl na pol vrata in videl je belo Kristinino postavo, ki je previdno polzela po hodniku. Dospela je do stopnic in že je stopala po njih. Sklonil se je čez ograjo za njo. Zdajci je zaslišal dva glasa, ki sta se naglo razgovarjala. Do njega je dospel le en stavek: »Nikarte izgubiti ključa!« Bil je krčmaričin glas. Doli so se odprla vrata, ki so vodila k luki, in se zopet zaprla. Znova je zavladala tišina. Raoul se je takoj vrnil v svojo sobo, stekel je k oknu in ga odprl. Bela Kristinina postava se je dvigala na zapuščenem nabrežji
Prvo nadstropje krčme pri »Solnčnem vzhodu« ni bilo visoko in nestrpni Raoul se je z lahkoto spustil po veji drevesa, ki je rastlo blizu zidu, na tla, Krčmarica ni niti slutiti mogla, da je odšel iz hiše. Zatorej je bila vrla žena strahovito presenečena, ko so ji drugo jutro prinesli miadeniča napol zmrzlega, bolj mrtvega kot živega in ko je zvedela, da so ga našli vznak ležečega na stopnicah pred glavnim oltarjem v perroški cerkvici. Brž je zdirjala, da javi novico Kristini. Ta je pohitela vsa nemirna iz sobe in se je skupaj z go-stilničarko na vso moč trudila, da oživi Raoula. Mladenič je res kmalu odprl oči in ko je uzrl nad seboj dražestni obraz svoje prijateljice, se mu je življenje docela povrnilo.
Kaj se je bilo zgodilo? G. komisar Mifroid je imel nekaj tednov pozneje, ko je vsled drame v Operi morala nastopiti oblast, priliko, da izprašuje vikonta de Chagnyja o dogodkih noči v Perrosu. Zapisnik o tem pravi (stran 150):
Vprašanje. — Ali vas gospodična Daaé ni videla, ko ste se spustili iz svoje sobe po nenavadnem potu, ki ste si ga izvolili?«
Odgovor. — Ne, gospod! Ne, ne! Vendar sem hodil za njo, ne da bi se menil za šum svojih korakov. Bilo bi mi tedaj sploh najbolj všeč. če bi se obrnila, me ugledala in spoznala. Priznal sem si nam-re, da je mo1e zasledovanje docela nespodobno in vohunstvo mene nevredno. Toda ona me menda sploh ni slišala in se je zares obnašala, kot da me ni tam. Zapustila je mirno nabrežje in je začela naglo stopati navzgor po klancu. Cerkvena ura je pravkar odbila tri četrt na dvanajst in zdelo se mi je. da so ji zvoki kladiva pospešili korake, ker je začela skoro teči. Tako je dospela do pokopališčnih vrat.
V. — Ali so bila vrata odprta?
O. — Da, gospod! In to me je začudilo, gospodična Daaé pa ni bila videti prav nič presenečena.
V. — Ali ni bilo nikogar na pokopališču?
O. — Nikogar nisem videl. Če bi bil kdo, bi ga bil moral videti.
Mesečina je bila tako svetla in se je z bleskom odbijala od snega, ki je pokrival tla.
V. — Ali se ni dalo skrivati za grobovi?
O. — Ne, gospod! To so siromašni nagrobni kamni, ki so zginjall pod snežno plastjo in so se njihovi križi vrstili tik pri tleh. Edine sence so bile sence teh križev in najini. Cerkev je vsa žarela od svetlobe. Še nikoli nisem videl take nočne luči. Bilo je jako lepo, jako prozorno in jako mrzlo. Še nikoli nisem bil ponoči na pokopališču in nisem vedel, da je tam taka svetloba, »svetloba brez teže«.
V. — Ste praznoverni?
O. — Ne, gospod! Veren sem!
V. — Kakšno je bilo vaše duševno razipoloženje?
O. — Čutil sem se zdravega in čisto mirnega. Nenavadni odhod gospodične Daaé me je bil sicer globoko vznemiril; ko pa sem videl, da gre mladenka na pokopališče, sem si rekel, da prihaja zavoljo kake zaobljube na očetov grob. Stvar se mi je zdela tako naravna, da sem se takoj popolnoma pomiril. Čudilo me je samo, da še ni zaslišala mojih korakov za seboj, zakaj sneg je škripal pod nogami. Toda gotovo so jo pobožne misli čisto prevzele. Sklenil sem, da je ne motim, in ko je prišla do groba svojega očeta, sem ostal nekaj korakov za njo. Pokleknila je v sneg, prekrižala se in začela moliti. V tem hipu je bila polnoč. Dvanajsti udarec mi je še brnel v ušesih, ko sem videl, da je zdajci deklica dvignila glavo; njen pogled je zastrmel v nebesni obok, roke so se ji širile k zvezdam noči; zdela se mi je zamaknjena in še sem se spraševal, kaj je bil vzrok tej nenadni vzhičenosti, ko sem sam dvignil glavo in vrgel zbegan pogled okoli sebe. Vse moje bitje je stremelo k Nevidnemu, nevidnemu, ki nam je godlo. In kakšna godba je bila to! Midva sva jo že poznala! Kristina in jaz sva jo bila že slišala v otroških letih. Vendar se ni na goslih očeta Daaéja nikdar izražala s tako božansko umetnostjo. V tistem trenutku sem se spomnil, kaj mi je pripovedovala Kristina o angelu glasbe, in nisem vedel, kaj naj si mislim o teh nepozabnih zvokih, ki se jim ni znal tvorec na zemlji, če že niso izhajala iz nebes. Nikjer ni bilo godala niti roke, ki bi bila vodila lok. O, spominjal sem se čudovite melodije. Bilo 3e »Lazarjevo vstajenje«, ki nam ga je bil oče Daaé igral v urah žalosti in upanja. Sam Kristinin angel, če bi res obstojal, ne bi bil lepše Igral tisto noč na gosli rajnkega godca. Jezusovo klicanje naju je odneslo z zemlje in pričakoval sem tako rekoč, kdaj se dvigne kamen na grobu Kri-stininega očeta. Prišlo mi Je tudi na misel, da je bil Daaé pokopan skupaj s svojo vijolino, in v resnici ne vem, do kod bi bila segla moja domišljija v tej pogrebni in žarki minuti, na tem skritem podeželskem pokopališču, zraven mrtvaških lobanj, ki so se nama režale z nepremičnimi čeljustmi.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—*
Zenitve, dopisovanje ter oglas! strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din l>—. Najmanjši znesek Din 19'—ч
f* T. RABIČ *]
Ljubljana Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg.	163
Brivnlca
u prometnem krajo, se proda. Naslov pove uprava .Jutra..	9840
(dobe)
Brivsk. pomočnika
»ojaščine prostega, sprejme s 26. aprilom M. Podkraj-šek, frizer ta dame in gospode, Ljubljana, Sv. Petra cesta.	9796
Sobarica
perfektna. pridna in poŠte* ca, z dobrimi spričevali, ki zna tudi nemško, se išče ta takoj. Naslov v upravi «Jutra».	9682
Samostojna šivilja
«e sprejme v modno trgovino. Predstaviti se je v četrtek 15. t. m. od 11—12 dopoldne v trgovini Magdič — Ljubljana.	9672
Kuharica
pridna in poltena, s dobrimi spričevali, se sprejme takoj pri Fr. Prijatelju, Tržišče, Dolenjsko. 9599
Kuharico
•amostojco, prvovrstno. In izvežbano
sobarico
ki zna Šivati, išče ugledna tričlanska družina na deželi ob železnici. Nastop lahko takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje službe ln starosti, na upravo «Jutra» pod «Gorenjsko». 9588
Kuharica
ki zna samostojno vodit! kuhinjo v tdravilišču, s« Išče za konališče Laško. Tprava kopališča Laško.
859S
Sprejme se učenec
iz boljše hiše v trgovino z mešanim blagom. Hrano in stanovanje bo Imel v hiW. — Ponudbe je poslati na, tvrdko Josip Skerl. Sevnica eh Sari.	9818
Šofer
■ daljšo prakso na «Ford» avtu. se takoj sprejme. — Ponudbe na tovarno kemičnih izdelkov Golob & Ko..
Ljubljana-Vič.	9244
Inteligentno osebo
kate-a govori slovenek« b) n»m;';o. iščem k Ï otrokoma. Fantek je 4 leta star in deklica 2 leti. Plačilo po dogovoru. — Služba se Ishko takoj nastopi- — S»-"ov- Golob, Kranj 5t. 152.
9870
Krojaške pomočnike
za damsko delo sprejme v stalno nameščenje «Elite», Ljubljana, Prešernova ul. 9.
75*7
Perica
srednjih let, pridna, snažna in vestna, so sprejme v stalno službo. One, ki so pri strojih vajeno, imajo prednost. Ponuditi ee je v hotelu «Slon», Ljubljana.
9895
Vajenca
za vrtnarsko obrt	sprejme takoj Ivan Piber, vrtna»-,
Bled.	4778
Plačilni natakar
s prima referencami, se sprejme s 1. julijem v hotel v mestu na Dolenjskem. Kavcija potrebna. Ponudbe na naslov: Polajnar, Zu-•lemberk.	9852
2 čevljar, pomočnika
se sprejmeta v trajno delo sa fina dela. Hrana in stanovanje v hiši. Negro Al., Ljubno-Podnart.	»885
Krojaški pomočnik
za veliko kose, se sprejme
v trajno delo. Prano Sešek, Medvode 2.	9657
Spreten šofer
mehanik, neoženjen, se sprejme takoj za «Ford» avto. Ponudbe z navedbo pogojev na upravo «Jutra» pod značko «Spreten 4».
98S3
(iščejo)
Železninar
dobra in zanesljiva moč, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi mesta. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Strokovnjak 4».	9795
Prodajalka
izurjena v mešani trgovini, želi službo blagajničarke ali kaj stičnega; gre tudi na deželo. — Ponudb« na upravo «Jutra» pod mačko «7777».	9762
Admlnîstr. oficir
t pokoju, i enoletno prakso kot korespondent ta srbski in nemški jezik pri prvovrstni izvozni tvrdki sliv in deželnih pridelkov v Srbiji, vešč slovenskega, srbskega in nemškega Jezika v govoru ln pisavi ter strojepisja, Uče nameščenja ta takoj ali po dogovora. — Ponudb« na upravo «Jutra» pod «Vpokojeni oficir».
9530
Bektrikar
tzaočen lnJtalaoij, prostih napeljav, podzemskih kab-tjev, ta visoko ia nitko napetost, Mče Beat* ta ta-koj. — Cenjene ponudbe je poslati n* upravo «Jutra» pod značko «Zanesljiv M».
9665
Gospodična
t izobrazbo, prodajalka, T trgovini t mel. blagom Is dobro izurjena v gospodinjstvu. želi radi domačih razmer premeniti službo v mestu ali na deželo Naalov pove upr. «Jutra». 9428
Deklica
stara 15 let, pridna in poštena, išče službo. Naslov IX)ve uprava «Jutra». 1)776
Inteligentna gdč.
išče mesto v boljši hiši k enemu ali dvema otrokoma — Vešča je slovenščine in nemščine. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «9990,	9761
Konjski hlapec
trezen in pošten, z dobrimi spričevali, išče službe. — Naslov pove uprava «Jutra» 9722
Mladenka
poštenih staršev, stara 19 let, teli vstopiti v damski brivski salon kot učenka. Ponudbe na upravo «Jutra»
pod šifro «Frizerka» 9588
Restav, kuharica
vajena tudi samostojno voditi dobro kuhinjo, išče mesta v boljši gostilni. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «39 let».	9772
Kuharica
pridna in poštena, ki bi opravljala vsa hišna dela, Hče brezplačno službo, ki bi mogla Î0 mesecev starega otroka imeti pri sebi. Cenj, ponudbe na upravo «Jutra» pod iifro «Pridna» 9876
Akadem'k jurist
išče popoldanskega dela. — Itvežban je v pisarniških poslih in strojepisju. Dopise na upravo «Jutra» pod «Pomoč».	9804
Izprašan kurjač
Uče mesta. Nastopi lahko takoj. Naslov: A. Juhant, Šmartno pri Litiji. 9894
Plačilna natakarica
Гsobna ln zanesljiva, želi 1. maja v večji gostilni službe. Pismene ponudbe na podrnžnico «Jutra» t Mariboru pod iifro «Izveš bana».	9889
Mesta likarlce
iščem. Popravljala bi tudi perilo. — Cenjene ponudbe pod «Veetna 7» m upravo «Jutra».	9866
Inteligentna vdova
t znanjem slov., nemščine in hrvaščine, Uče setonsko službo v kakšnem kopališču — gre tudi k sami go«pej ali gospoda. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Zanesljiva 80».	9871
Kuharica
ali gospodinja, vešča nem., slov. (n ograkega jetik», tudi ogrske kuhinje, bi lia tako) » primerno službo Naslovi Ana Wlnter, Pod-ereda.	gg«
Iščem mesto sluge
•Ji kal stičnega. Veič sem do», ta nemškega Jetika. Naalov pore uprav» «Jotra»
Sobarica
vešča tudi šivanja in kukanja, t večletnimi spričevali, Uče službe. Cenjene ponudbe na spravo «Jutra» pod «Boljia sobarica 5481».
9632
Gospodična
iz boljše hiše, absolventinja trg. tečaja, želi vstopiti kot učenka v trgovino. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Učenka». 9846
Prodajalka
z večletno prakso v trgovini s čevlji, želi spremeniti mesto. Cenj. ponudbe pod šifro «Poštenost 10» na upravo «Jutra». 9847
Spalnica
poleg miza in 6 tapeciranih stolov ter kuhinjska oprava, se radi takojšnjega od-potovanja po nizki ceni proda. Naslov pove uprava «Jutra».	9766
Svinjsko mast
pristno po 22 Din nudi (večje množine popust) Iv. Jarornik. mesar in preka-jevalec, Šolski drevored — stojnica poleg Zmajevega mostu — stanujoč na Domobranski cesti štev 7.
9651
Električni aparati
ta čiščenje prahu, kompl. samo 1500 Din. Podjetje za tehn. in elektrotehn. naprave Slavo Kolar, Dunajska cesta 22.	9632
Indian Scout
motocikelj, se ceno proda. Na ogled pri P. Škafarju v Ljubljani, Rimska c. 11.
9596
Svileni klobuki
najmodernejši v vseb modnih barvah se dobe od 120 Din naprej pri Z Mahnič-Oorjanc. Kopitarjeva ul 1 Istotam se sprejemajo vsa popravila.	8860
Stavbeniki, pozor!
Ugodno prodam takoj 8 no-silke (Traverze) 5.60 m dol-
fe ln 86 cm visoke. Anton etkoršek, Logatec. 9490
zajamčeno prvorazr blago
v poštnih omotih
razpošilja proti povietju po tvornUkih cenah stara speci-jalna veletrgovina
Jul. Schmicflin i drug Zagreb
Preradovičeva ul. 24
Zahtevajte cenike! 7962
Lepo pohištvo
kompletno, t sobi tn kuhinjo, •• proda. L* reso« po-nudbe sa naslov: A. Pronei, Maribor, poštno ležeče.
(890
Moško kolo
dobro ohranjeno, •• proda r Sp. Šiški, ZIbertova si. it. 227ГП.	9689
Večjo količino Časopisov
ta mesarje tn trgovce, ta paket Iran Je, u takoj prav
ugodno proda--Naslov v
upravi «Jutr»».	9861
Zabojčke za smeti
po predpisani meri in trpežno izvršene, na željo znotraj obite s pločevino, ima v zalogi po nizki ceni mizar* ska tvrdka Škafar v Ljubljani, Rimska cesta št. 16.
9758
3 lepi oleandri
se prodajo. Naslov pove uprava «Jutra».	9875
Moško kolo
znamke «Gerieke», dobro ohranjeno, prodam za 1000 Din. Naslov pove uprava «Jutra».	9892
Otroški voziček
(Sportwagen) brez strehe, se proda za 200 Din. — Naslov pore uprava «Jutra» 9877
Ročni voziček
i 4 kolesi, na peresih, se po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava «Jutra»
Kolo
dobro ohranjeno, se proda. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «St. 22».	9854
Čevljarski šivalni stroj
Singerjev cilinder, nov, se proda. Naslov pove uprava «Jutra».	9838
Špecerijsko opravo
popolnoma novo, tudi posamezne dele, prodam. — Naslov pove uprara «Jutra» 9837
Deutzer Dieselmotor
bret kompresorja, Fabrikat Deutt 80 PH, 2 leti v pogonu, se taradi elektrifikacije proda. — Nadalje dra čistilna stroja «Reform», Fabrikat 8eck, enodelni v dobrem stanju, proda Alojzij Zorčič, valjčni mlin, Breg pri Ptuju.	9645
Dve hiši
v Trnovskem predmestju Ljubljane, z velikim dvoriščem in vrtom, pripravni zlasti za obrtnike, ee radi lastnikove odsotnosti pro-dasta za 140ЛШ0 Din. Posredovalci izključeni. Pia-mona vprašanja pod Siiro «Trnovo» na upr. «Jutra*.
Posestvo
obsegajoče okoli 13 johov njiv, travnikov, gozda in vinograda, ki meri 1 joh, 15 minut od fare in Železniške postaje, se zaradi družinskih razmer proda z vsem inventarjem, kar leži in stoji. Poboji zelo ugodni Janez Mlakar, vas Kravjak St. 6,pošta LoCe pri Poljčanah, Štajersko. 9745
Hiša
t dobro vpeljano trgovino v industrijskem kraju, takoj naprodaj z» 240.000 Din pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Zaloga se lahko pro-vtame ali ne. Ponudbe na upravo «Jutra» pod tnačko «1. G. 15».	9864
Stavbna parcela
r Dravljah, tik ceste, te Droda. — Josip G o 1 j a r. Kleče št. 2, pošta Ježlca.
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin zamenjam ta večje v bližini Kongresnega trga. Po-nudbe na upravo «Jutra» pod «St. 8».	9652
Sobica
v sredini mesta, se odda šivilji, ki šiva po hišah. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Soba na vrtu».
8566
Opremljena soba
t električno razsvetljavo, se takoj odda. Naslov pri podružnici «Jutra» v Mariboru.	9S91
Lepa parterna soba
se odda enemu ali dvema gospodoma (dijakoma). — Naslov v upravi «Jutra» pod šifro «V bližini pošte».
Opremljena soba
v sredini mesta, t elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, se takoj odda. — Na&lor pove uprava «Jutra»
Novozidana hišica
lepa, na prometnem lepem kraju, 15 minut od Celja, se proda. — Vprašanja na podružnico «Jutra» v Celju pod «Hišica».	9834
Tovorno dvigalo
(Lastenaufzug) ta 500 kg teže za transmisijski ali motorni pogon, se proda. Dopise na upravo «Jutra» pod tnačko ■Priložnost»	6840
Steklena ctrešna opeka
Je topet v zalogi pri Zdru-lenih opekarnah, d. d v Ljubljani	433
Sveža Jajca
20 orig. ubojev po J 440 komadov, takoj na prodaj. Naslov pove uprava «Jutra»
»750
Hlode
smrekove ln jelove, 4—6 m dolge, kupimo. — Ponudbe fraako Vrhnika na Kon-larvno tovarno Globu d. d. Vrhniki.	9336
Knjlgoveško orodje
poedlne dele, kupim. — Ponudbe t opisom na naslov: Ibrahim Sehovlč, Visoko, Bosna.	9855
Posestvo
s trgovino, gostilno in trafiko, v lepem kraju Gorenjske, se ugodno proda. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod tnačko «Gorenjsko 5».
9845
Trgovski lokal
v sveti s potrebnim stanovanjem r prometnem kraju se išče za takoj. Prevzame se tudi dobro idoča trgovina v najem. Dopise pod «Promet 1897» na upravo «Jutra».	9867
• Trgovina
t mešanim blagom, dobro idoča, stara 40 let, v prometnem trgu, se odda v najem. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Dobro idoča 25.000».	9842

Opremljena soba
lepa, se odda gospodični. Naslov pove upr. «Jutra».
9802
Gospodična
Išče sobo. — Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Takoj 5».	9801
Stanovanje
2 sob, kuhinje ln pritiklin se išče ta takoj. Ponudbe 1 navedbo najemnine м prosi na upravo «Jutra» pod iifro «Takoj 22». 9797
Opremljena soba
velika In snažna, t elektr
ln parketom, i e odda S mirnima In solidnima gospodoma na Poljanski cesti it. И/П, levo.	9792
Stanovanje
Zakonski par bret otrok Išče stanovanje v novi aH stari hiši t 2—8 sobami In kuhinjo, u takoj ali • 1. junijem. Ponudbe na upr. «Jutra» pod «St. 17».
9781
Na stanovanje
se sprejme gospod kot sostanovalec v Hrenovi ulici št. 19, pritličje.	9878
Lepo stanovanje 100
Pro?im, dvignite pismo.
9874
Opremljena soba
t elektriko ln posebnim vhodom, se odda mirnemu gospodu. Naslov pove upr. «Jutra»	9853
Opremljena soba
se odda solidni gospodični. Naslov pove uprava «Jutra»
9S26
Gospodična
se sprejme na stanovanje v Kolodvorski ulic! št. 34Д.
9727
1*2 /
Sonja!
Zora vstaja, bit' če dana. Boris.	»753
Boljša gospa
34 iet stara, sodno ločena, bres svoje krivde — vsestransko itobražena, t lastnim lepim stanovanjem, žeti tnanstva t tnačajnim, inteligentnim. dobro situira-nim gospodom. Anonimno in šala v koš Dopise na upravo «Jutra» pod značko «Upanje 84».	9728
1 ali 2 sobi
lepi, oddam v vili,	prvo
nadstropje. Naslov v	"npr.
«Jutra».	9880
Inka 3
Odhajam. Prideš kaj drugI teden? Pozdrave In poljube 9848
Dama
velike, močne postave, i lastno eksistenco in stanovanjem, podlo varana in razočarana, žeti v svrho duševnega razvedrila ln poznejše možitve znanja t izobraženim in dobro situira-nim gospodom v starosti 38—J8 let Le inačajnl gospodje, katerim je laž tuja in kateri imajo smisel za pravo rodbinsko življeoje, naj blagovolijo poslati ponudb« pod «Prava vsebina življenja» na upr. «Jutra» 9887
Družabnik-ca
se sprejme v svrbo povečanja trgovine v največjem industrijskem kraju Slovenije. Event. se da tudi v najem. Potreben kapital do 50.000 Din. — Pouudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Bodočnost osigurana».
9816
Mladi volčji psi
lepi, čistokrvni naprodaj: «Wflsonija», Rečica, Bled i »789
Lovski pes
•e je Batekel. Naslov pove uprara «Jutra»	9872
Mladi psi
volčje pasme, •• prodajo. — Ogledajo se v hotelu
«Tivoli».
9873
Revizije, bilance, organizacijo uprave, upeljavo knjigovod-stva, Izvensodne poravnave
trgovskih, obrtnih in indu, •trijbkih podjetij oskrbirs-mo točno, kulantno in zajamčeno tajno Vprašat'» рок! «Kocosijonirani revi-tiiskl bureau» na upravo «Jutra».	7808
Lepi mladi psički
rojeni bret repov, se prodajo na Večni poti št. 6.
9856
Zlata zapestnica
te je Izgubila v ponedeljek dopoldne. Pošten najditelj naj jo proti primerni nagradi odda r upr. «Jutra».
9881
8000 Din posojila
išče trgovec proti garanciji in visokim oorestim. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra»
pod «8000».	9633
Trg. mešan, blaga
podružnica Kranj, se odda v najem ali na račun agil-utmu, neoženjenemu trgov-skemu sotrudniku. — Imeti mora vsaj 30—50.000 Din gotovine ali prvovrstno garancijo pri manjši gotovini Prednost imajo tukajšnji, ki so tmožni trgovino samostojno voditi, ki so prosti vojaščine, ter jim je okolica Kranja znana Pogoji ugodni Ponudbe je naeloriti na imetnika: Franc Majdič, Kranj.	9086
Dama
T sveUorjavi obleki, ki je bila na pošti 12. aprila ob '/«T svečer, prosim ta na-siov. — Pismo na upravo «Jutra» pod iifro «Dlskret» 9693
3 veseli gospodje
dobro sltuirani. lelljo znanja t gospodičnami starimi 18—25 let v svrho skupnih zabav. — Ponudbe s sliko, katere se vrnejo, pod šifro «Oaapar, MIha. Boltežar» na upravo «Jutra». Tajnost tajam fiena.	»879
Mia moja
rojili ko« obljubljeno. Skr-Im, ker Te ljubim. Tvoj
4869
Čevljarski most
V sobot« bflo nemoroče — Prosim t četrtek! Oa* Isti' 98P4
1 ali 2 gospodični
» sprejmeta aa »tanovanje is hrano. Naelov r upravi «Jutra».	98R2
300.000 Din
potrebujem v avrho hitrejše eksploatacije velike erarič-ne šume. Denarnemu tavo-du ali kompanjonu zajamčen visok dobiček. Ponudbe pod «Eksploatacija 300.0IHI» na upravo «Jutra». 9888
I. brač
še skoro nov, dobro ohranjen, »e proda za 230 Din Ponudbe na upravo «Jutra»
pod «Dobro ohranjen».
8841
Izgubila se je knjiga
Lebensbemeisterung r. N Brecht dne 12. t, m. dopoldne (Tehnika, Gradišče, Nunska ulica). Najditelj se prosi, da jo vrne na Uni-reno pri vratarju 9843
Kolo jugosL sester
r Ljubljani je prejelo it Beograda od šefa kabinetne pisarne na udanostno brzojavko, poslano t občnega t bora Nj. V kraljici Mariji, sledečo zahvalo: Prijatno dirouta izratima odanosti podnesenim sa zbora društva «Kola jugoslo-renskih sestara u Ljubljani», Nj. V. kraljica blago-rolela je narediti, da se učeenicama tbor- izjari Njena srdačna zahvalnost.
Avto zamenjam
poltororni, 500—800 kg nos. teže. t menjajočo luksue-karoserijo, 14U6 PS, Dar-rag, najdražja, trpežna francoska tnamka, ne plača taks, pripraren ta obrtnike, menjam za drosedežnl, štiriclllnirskl mali arto, ali
Srimerno blago, tudi pro-am prodajo se kompletni mlekarski stroji. Sprejme se «talen Žagar k renecl-Jatiki. Naslor pore uprara «Jutra»	»851
Maserka
prvovrstna, se priporoča ta celotno in delno masažo po zmerni ceni Naelov pove uprava «Jutra».	»844
Dojilja
sprejme otroka v dojenje. Naslov pove uprava »Jutra» 9R31
Zahvala
Svojim veleceni. znaneta in odjemalcem vljudno naznanjam, da eem «vojo trgovino na Dunajnki cepti prostovoljnim potom prodala. — Vam, veleceDjeni odjemalci, izrekam za Va«e zaupanje in simpatije, k! •te mi je v tako obilni rai ri izkazovali, tem potom mojo naisrfnejio zahvalo. — Z veleepoitov. in pozdravom
Angela Knezova,
trgovka.	9S32
Z malimi stroški prihranit« vefije izdatke, ako shranite čez poletje svojo
kožuhovino
Ei L. Rot, estni trg 9.
krznar^tvo, 9443
Otroka v oskrbo
oddam. — Naelov v upravi «Jutra» pod iifro «Sigurno plačilo».	9628
Nekaj gosopodov in dam
se če sprejme na prav dobro domačo hrano po ргат zmerni ceni. Naelov v upr. «Jutra».	9807
Išče se zdravnik
kateri je doslužil staž ia kateri bi hotel kot pomočnik po bolezni še ne popolnoma delazmožnega zdravnika sodelovati. — Ugodno posebno za one gg. kolege, kateri nameravajo na deželo, a Se nimajo mesta. Dana je prilika se izvežbati v vseh panogah podeželske prakse, osobito v poslii pri boln. blagajnah in v domv ëi lekarni Plača po dogovoru. Naslov:' Dr. Ber г-m a n n, Žalec.	9747
POZOR 115 ženini in neveste!
Žimnice
matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane 'n tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan,
tapetnik Krekov trg štev. 1
r>n!e<> Г/т-^гм,-'. - r'oггл)
Podeželske odre
opozarjamo
i
na veseloigro v enem dejanja (4 osebe)
POPE
Za predpust izdana. (Cena 15 Din). (V istem .Odru' je še enodejanka: „Bogatin in smrt)
Knjigarna Tiskovne zadruge v ljubljen«.
Urejuj« ta izdaj» и Koosordj «Jutru Adolf Ribnik«. 2» Narodno Шипо dd. kot tiek*rn*rj« Fr»n Jezerfclc. 2л inaeratai del Џ odgororon Alojzij Novak. Vat v Ljubljani.