Štev. 241. V Ljubljani, t petek. 20. oktobra 1911. Leto XXXIX. == Velja po pošti: === Za oelo leto napre] . K 28-— za pol leta „ . „ 13-— sa četrt leta ,, . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za oatalo inozemstvo „ 35-— V LJubljani na dom: Za celo leto napre] . K 24-— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ , „ 6-— za en meseo „ . „ 2 — I spravi prejema meseSno K l-SO Inserati: Enostolpna petitrrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat......13 „ aa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vlnarlev ; Izhaja:; vsak dan, izvzemši nedelje in pranlke, ob 6. url popoldne. B3" Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 8/IU. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se na as sprejemajo. — Uredniškega teleiona stev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo ]e v Kopitarjevi nliol štev. 6. m Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. - Opravnlškega teleiona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani Shod Ijglljnitil zaupilknv S. L. S. bo v nedeljo 22. oktobra ob 10. tiop. v veliki dvorani .LjiiHsKei Dom' DNEVNI RED: 1. Poročilo o konstituiranju vodstva S. L. S. za Ljubljano. 2. Dopolnilna deželnozborska volitev v Ljubljani. Radi važnosti točk dnevnega reda vabi k najštevilnejši udeležbi dr. Vinko Gregorič, t. ž. predsednik. Državni zbor. Dunaj, 19. oktobra. ZBORNIČNI RED. Če kje, je gotovo v avstrijski zbornici največji nered. Poslanci, ki kujejo zakone v varstvo in obrambo javnega reda in miru, ne poznajo reda in potrebne dostojnosti v zbornični dvorani. Krika in vika tudi v zakajeni beznici ni več, kakor smo ga. že neštetokrat doživeli v zadnjih letih. Tudi pretepali so se že v zbornici vročekrvni in objestni poslanci, da jih je morala miriti policija. In obstrukcija? Ta pa mora človeku ubiti vso pamet, ako se ponavlja tedne in tedne. In ta anarhija v avstrijski zbornici ubija tudi parlamentarizem, ponižuje njegov ugled pred javnostjo in veljavo nasproti vladi. Avstrijski parlament je včasih podoben otroku, ki še hoditi ne zna, ali pa zbes-nelernu norcu, ki se hoče obesiti ali skočiti v vodo. Zato smo že večkrat slišali govoriti resne može, da bi bil za Avstrijo skoraj boljši absolutizem, nego je sedanje ustavno življenje, v katerem uspevajo demagogija, korupcija in sleparija. Je nekaj resnice na tem, ko bi bila v Avstriji mogoča v vsakem oziru popolnoma nepristranska vlada in ko bi bili prepričani, da absolutizem izključuje korupcijo in druge nedostatke v državni upravi. Ker zgodovina nasprotno dokazuje, «ato že ostanemo pri ustavi. Dolžnost vlade pa je in parlamenta, da vsi narodi uživajo v ustavi zajamčene jim pravice. Ker pa prosluli avstrijski vladni zistem pozna narode prve, druge in tretje vrste in še vedno pospešuje in plačuje ponemčevanje nenemških narodov, zato jo zadnja leta parlament le stroj, ki glasuje za vsakočasno vlado. Ako se obotavlja iu ujeda, razprši ga vlada kakor pleve na vse štiri strani in si pomaga z zloglasnim § 14. In nauk te »storije« jc, da morajo poslanci sami biti dobro »vzgojeni«, ker divjaki se ne zmenijo za zakone in pravico. Ker pa, taka vzgoja ni mogoča v vsaki družini, mora zbornica dobiti tak hišni red, da so mogoče resne razprave o življenjskih vprašanjih vseh narodov in pogoj h državnega obstanka. Parlament, ki se zaveda svojih dolžnosti ne samo nasproti državi, ampak tudi nasproti ljudstvu, je močan tudi nasproti vladi. Ta.k parlament more ustvariti pogoje za. parlamentarno vlado in varovati načelo večine, katera, je odgovorna za vse parlamentarno delo in državno upravo. Doslej pa je bila strogo parlamentarna vlada v Avstriji nemogoča, ker izjalovili so se vsi poizkusi vsled narodnostnih bojev in prepirov. Dokler ne bode vsaj v bistvenih točkah rešeno jezikovno vprašanje, avstrijski parlament ne bode sladko in točno sledil za- htevam časa na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju. Nova pogajanja. Vlada potrebuje državni proračun, reformo brambnega zakona, posebno pa reformo državnih financ, da more ustrezati raznim zahtevam. Baron Gautsch tudi ne more čakati, da češki in nemški poslanci sklenejo popolno in nerazrušljivo spravo ter pijejo bratovščino. Državni stroj niti za trenotek ne obstoji in potrebuje vsak dan jako veliko mazila in kuriva. Baron Gautsch pa danes še iste k la verne večine nima, s katero je živel iz rok v usta baron Bienerth. Čas beži, vlada pa najnujnejših stvari nima pod streho, zato potrebuje delavcev, večine v zbornici, ki mu zagotovi o pravem času vse potrebščine. Baron Gautsch je torej sestavil svoj delovni program, ki ga utemeljuje in opravičuje voditeljem raznih strank,, ki morejo priti v poštev pri sestavi nove delovne večine v zbornici. Včeraj se je baron Gautsch posvetoval in pogajal z načelništvom skupnega češkega kluba. Razgovori so bili sicer zaupni, vendar je jasno, da se niso pogovarjali o vstaji na Kitajskem ali o kovaču v luni. Min. predsednik je zastopnikom češkega kluba razvil svoj že znani delovni program in jih povabil, da ga podpirajo. V politiki pa velja pregovor, da roka roko umiva, zato jim je — kakor se zatrjuje — ponujal clve mesti v novem uradniškem ministrstvu. Češki odposlanci so vzeli zahteve in ponudbe na znanje in obljubili, da se hočejo posvetovati s tovariši v klubu in potem odgovoriti. Odgovor češkega kluba pa ni odvisen samo od razmer v parlamentu, ampak tudi od spravnih konferenc, ki sc vrše v Pragi med Čehi in Nemci. Praške konference pa so zasnovane na, tako široki podlagi, da se bodo vlekle še. tedne in tedne, ako se preje ne razbije jo. Vlada pa ne more čakati, s proračunom in uradniško predlogo čez novo leto. Zaključek ni težaven. Nam se zdi, da bode baron Gautsch porabil prvo ugodno priliko ter pobral šila in kopita iz hiše, v kateri se ni proslavil še noben min. predsednik. Dalmatinska železnica. Danes je jako spretno med živahnim odobravanjem govoril poslanec .Tare o vprašanju dalmatinske železnice. Navajal je besede bivšega ministrskega predsednika barona Becka, s katerimi se je ponašal, koliko je dosegel od ogrske vlade v tem vprašanju. Lani oktobra meseca bi morala, biti avstrijska proga že gotova, pa še priprave niso končane. Lani je baron Bienerth tolažil zbornico in v torek sedanji voditelj želez, ministrstva, toda — hungarica fides, punica fides. In četudi avstrijska vlada zgradi železnico na avstrijskih tleh, ostane lc zagata brez večjega pomena, ako no dobi zveze po hrvatski zemlji. Ogri pa še pokritja gradbenih stroškov niso zagotovili jri sploh je to vprašanje odvisno od parlamentarnih razmer v Pošti. Bati se je, da bodo Mažari zavlačevali stvar do novih pogajanj o nagodbi in to tedaj izrabili za nove koncesije. Govornik nato obširneje opisuje veliko važnost te železnice za Belo Krajino, Dalmacijo in državo. Zato je dolžnost avstrijske vlade, da z vso silo pospešuje gradnjo te železnice. Dejanja, ne samo obljube! (Živahno pritrjevanje.) — Nujnost Dulibi-čevega predloga o dalmatinskih železnicah je bila nato sprejeta. Cesta z Gorjancev. Danes jc vložil poslanec Hladnik interpelacijo na ministra za uk in bogo-častje radi skrajno zanemarjene ceste z Gorjancev čez Osterc do Kostanjevice. To cesto je naredila graščina kostanje-viška, ki je last verskega, zaklada. Vozijo po tej cesti največ les iz graščinskih gozdov v Gorjancih. Nekaj let je pa graščina popravo ceste popolnoma opustila. Ker gre po tej cesti na stotine voz iz graščinskih gozdov, zato je nujno potrebno, da minister za uk in l>ogo-častje ukaže graščinskemu ©skrbni- štvu, cesto popraviti in v dobrem stanu vzdržati. Odsek z a državne nslužbence je imel danes sejo, v kateri se je vršila generalna debata o vladni predlogi glede aktivitetnih doklad. Izbralo se je pet pododsekov, in sicer: Odsek za že-lezničarje, državne delavce, poštne uslužbence, oficijante in za državno sluge in uradnike. Poslan. Gostinčar jc obrazložil, da so poslanci Hrv.-slov. kluba za to, da se preuredi državna uprava, da se po uradih rešujejo akti hitreje. Izjavil je, da stoji na stališču po načelniku kluba dr. Susteršiča v plenumu zbornice podane izjave in da bodejo zastopniki kluba v pododsekih podali tozadevne spreminjevalne predloge. Razmotrival je položaj državnih delavcev vseh kategorij in državnih služabnikov ter je končno izjavil, da bode zastopal stališče, da se dovoli zboljšanje le res potrebnim kategorijam drž. uslužbencev. V poštev morajo priti vsi delavci državnih podjetij, dalje služabniki, pro-vizomi in definitivni oficijanti in uradniki enajstega in desetega činovnega reda. Na]nov®e cvelle s, c. Kr. oWne soiije v Plulo. Iz Štajerske, 10. oktobra 1911. Nekateri sodniki v Ptuju igrajo silno žalostno in obžalovanja vredno ulogo. Predvčerajšnjim sc jih je lotil všeiiemec. Vine. Mali k v državnem zboru, očitajoč jim strankarstvo in krivič-nost, v uradu, pijančevanje, razbijanje in razsajanje ponoči itd. Znano je, na kak način je pred leti tak »sodnik« ob-delaval Franc Bratuša., ki je. končno priznal, da je svojo hčerko zaklal, spe-kel in snedel, kar seveda ni bilo res. Franc Bratuša je bil radi tega obsojen na smrt na vislicah, a. od cesarja po-miloščen. Pozneje se je deklica, ki bi jo bil zaklal in snedel, našla živ a. Ta nečuven justični umor je onečastil štajersko justico po vsem kulturnem svetu. Vse je zgražalo nad takim »pravosodjem«. Še bolj se je pa svet čudil, da je bil ob istem času prejšnji predstojnik dr. Fr. Glus celo odlikovan z viteškim redom Fran Josipovim radi »velikih in izrednih zaslug«. Znano je dalje, kako je pred par leti obsodil sedanji predstojnik dr. D. Marijo Tašner iz Drstenika radi prestopka po § 468. k. z. na 2 i ur zapora, ker je eno številko »Štajerca«, v kateri je bil njen dušni pastir nesramno napaden in obrekovan, iz ogorčenja raztrgala. Našla je dotično številko v neki hiši, kjer je bila, na delu. Lastnik številke ni tožil, ker je dotično številko že prebral in potem med staro šaro vrgel. Toda upravništvo »Štajerca« je ovadbo, za katero ni niti legitimirano bilo, ulo-žilo, samo da. se propaganda dela za Ornigov lisi. Seveda je mariborsko okrožno sodišče to sodbo potrdilo. .Marija Tašner je morala odslužiti krivično kazen. Šele potem, ko je bila kazen že prestana, je generalna prokuratura na Dunaju zvedela za to zadevo in dvignila pritožbo v obrambo zakona. M. Tašner jo bila potem — oproščena. Ta slučaj pa justično uprave ni nič motil glede napredovanja dr. I)., ki je postal naslednik dr. Glusa v Ptuju, ker je tak nacionalec in Ornigov prijatelj, kakor dr. Glus sam. Omeniti je šc, da je ta dr. D. celo v svaštvu s tu-k a j š n j i m o d v c t, n i k o m d r. p 1. F., kar seveda stranke hitro v svoj prilog razumevajo, ko si zastopnike, izbirajo. Imamo torej pravi nepotizem v pravosodju. Najnovejši škandal nekaterih sodnikov, katerim Vino. Malik očita, da celo noči razsajajo in popivajo, potem pa gredo s takšno glavo sodit v sodno dvorano, je sledeči slučaj: Nek na slabem glasu stoječ I. M. v Leskovcu, ki je bil že radi prestopkov in zločinov po § 52?, 131. 119, 197, 199 lit. a, 125, 127, 131 k. z. večkrat kaznovan, je 26. jul. 1911 svojo priležnico A. P., katera mu redi štiri nezakonske otroke, glasno preklinjal in pohujšljive besede govoril, tako da sc je soseda Ana Voglar nad tem škandalizirala in v ogorčenju nad bogoklotstvom rekla: »Kaj vi tako kolncte in s kletvijo točo delate? Če bi vi k čemu mož bili, bi svojo ženo pri sebi imeli, nc pa druge ljudske ženske redili.« Radi tega izraza čutil sc jc I. M.» kojemu je žena pobegnila, ker se je glasom občinskega izpričevala z drugimi ženskami vlačil in prešestoval, dočim je njo (ženo) pretepal, žaljenega na svoji časti in vložil tožbo proti Ani Voglar. Ta se je zagovarjala, češ, da ni imela namena I. M. očitati, da »točo dela«, nego da je le po svojem ver-s k e m p r o p r i č a n j u I. M. svarila^ naj preklinjanje opusti, da Bog ne pošlje kakšne uime ali toče kot kazen za bogokletstvo. Dognano je bilo, da je žena 1. M. v resnici zapustila, predno je on svojo s e d e m l e t n o kazen prestal ter k sinu na Kranjsko pobegnila, ker se je bala pretepanja svojega moža in ker ni hotela gledati pohujšljivega prešesto-vanja, ki se na moževem domu godi. Vsak pameten in trezno misleč sodnik bi moral Ano Voglar oprostiti. Toda v Ptuju je bila UVI 676/11 o b s o j e n a. n a o s e m d ni zapora po g -491. k. z. To sodbo je včeraj c. kr. prizivno sodišče v Mariboru pod predsedstvom slavnozuanega dr. T' r a i-dler, o. kr. nad,svetnika v Mariboru, v polnem obsegu potrdila. Ana Voglar mora torej sedaj, ker j e p r e p r i č a. n a, da Bog bogokletstvo in hudobno ž i v 1 j e-n j c ž e n a. t e m svet u k a z nuje, na osem dni v zapor iti. Tako veleva pravomočna sodba ptujskega, sodnika. Radovedni smo, kaj poreče k tej cvetki ptujskega sodišča c. kr. generalna prokuratura na Dunaju? Če bode tudi ta molčala, bodo morali naši državni poslanci odločno besedo izpre-govoriti z justičnim ministrom ter vse-nemca Vine. Malika podpirati v stremljenju, da ptujski Avgijev hlev enkrat osnaži, in sicer radikalno osnaži. To pa vendar no gre, da bi se v »sodbah« propagiralo brezverstvo in v nič devala institucija zakona. liberalna m in ljubezen flo uradnikov. Ker so zdaj liberalci v »Narodu« in raznih drugih obskurnih liberalnih listih oglašajo s »simpatijami« do uradništva, pri tem pa napadajo dr. Šuster-šiča in poslance S. L. S. zaradi njih stališča napram vladni predlogi o zvišanju aktivitetne doklade, hočemo tem kričačem in njih hinavski samohvali nekoliko posvetiti. D r ž a. v n o m u u r a d n i š t v u in ž el e z n i č nim u s 1 u ž b e n c e m so se in se še zdaj naši liberalci vedno pač le prilizovali in na papirju zanje potegovali, pa še to le tedaj, ko so jih v svoje politične svrhe (pri volitvah) potrebovali. Koristili ali zanje kaj dosegli pa niso ti ljudje nič, ker niso mogli, enostavno zato ne, ker so bili in so šc danes — brezpomembni. Pač pa so ti liberalci imeli dostikrat priliko v Ljubljani pomagati svojim uradnikom, ki so jih za vse svoje namene izrabljali, pa jim — razen nekaterim »akademično izobraženim fra-karjetn« — niso, pač pa jih pritiskali k tlom in zahtevali od njih pasje ponižnosti. O tem imamo na razpolago toliko t varili e in dokazov, da bi lahko pisali o tej liberalni korumpiranosti in brez-primernoni prostaštvu — cel teden! Za danes se omejimo samo na. Ljubljano in sicer na početje ekspediranega župana, Hribarja ter njegovega famozne-ga občinskega sveta. Hribar in njegov občinski svet so n. pr. mestnim uradnikom regulirali plače, a še le tedaj, koso bili moralno iu vsled uradniške- Nemške in avstro-ogrske bojne ladje na Kitajskem. I. Oklopnica „Gneisenau." — 2. Kri žarka „Leipzig." — 3. Topničarka ,,Tiger." 4. Topničarka .,Vaterland." — 5. Avstro-ogrska oklopnica „Cesar Frac Jožef I." ga pritiska prisiljeni r e g u -lacijoizvršiti,pašetososto-rili — stop rav potem, ko sta državaindeželasvojimurad-n i k o m že z d a v n e j plače regulirali. Torej: mestni uradniki ljubljanski so bili zadnji, ki so regulacijo dosegli! Ali tudi tu je bil dični Ivan Hribar tisti, ki je teroriziral s svojim znanim »aut — aut« občinske svetovalce ter v načrtu za regulacijo delal seveda razne — razločke, t. j. višjim nasul hofratske plače, pomaknil jih čez noč na svetniška mesta, pustil avanzirati kričave agitatorje, utikati jih iz ene kategorije v drugo in s tem zaprl drugim starim in sposobnim avanzma. A dasi so bile praske v klu-bovih sejah, se v javni seji ni nihče ganil zope;- to županovo nastopanje. Med tem ko so uradnikom višjih treh razredov nasuli vsega in marsikaj, kar, jim ni šlo in jim še danes ne gre, so dobili nižji uradniki komaj le to, kar jim je .že zdavnaj šlo. In tako sta ex-župan Hribar in njegov dični občinski svet postopala napram uradnikom in drugim mestnim uslužbencem enako, dasi so hodili vedno in povsod na komando zanje v ogenj. Koliko je nižjih uslužbencev, ki se jim še danes plače niso zboljšale, zato, ker je Hribar in njegov liberalni občinski svet tako gospodaril, da so se metali tisočaki za nepotrebne stvari ven, za mestne uslužbence nižjih kategorij in koristne naprave pa ni bilo nikoli denarja. Tako so liberalci v preteklih letih skrbeli za svoje liberalne uradnike in uslužbence ! Zdaj pa imajo ti ljudje — da govorimo s Hribarjevimi besedami — drzno čelo, očitati drugim ljudem — sovraštvo in preziranje do uradništva! Le sreča je, da je zdaj konec temu liberalnemu paševanju v Ljubljani! Iialijaosko-Ba vojska. Turški častniki zahtevajo okupacijo Črne Gore. V Berolin se poroča iz Caingrada: Več turških višjih častnikov je obiskalo turškega vojnega ministra. Zahtevali so, naj takoj 30.000 mož močna turška armada vdere v Črno Goro in proglasi deželo za turško last. Turki nimajo ni-kake podlage za vojaške operacije proti Italiji. Črnogorska vladarska rodbina je pa v sorodu z laško, zato bi po-menjala okupacija Črne Gore udarec proti Italiji, ki bi pokazal tako Italiji kakor velevlastim resnobo položaja. Če vojni minister odkloni predlog, izvedejo častniki načrt na lastno pest. Na Kosovem Polju so sc zbrali častniki in prisegli na svoje meče, da ne bodo več podpirali mladotm škega odbora, ki je privedel državo na rob propada. Turška državna kriza. Notranje političen položaj v Turčiji je kritičen. Medtem, ko se zavzema vlada za to, da bi se vojska kmalu končala, so pa Mladoturki odločno za vojsko. Njih listi hujskajo proti Lahom in zahtevajo, naj Turki postopajo z Lahi po postavi puščave: oko za oko, zob za zob, kri za kri! Mir se sicer do sedaj šc ni motil, tudi Lahov Turki še niso izgnali, razven štirih časnikarjev, a orientalri so nepreračunljivi ljudje. Sodijo, da bo odstopil sultan in se boje, da se vsled laško-turške vojske zopet odpravi ustava. Turška zbornica je jako nevoljna na Mahmud Šefket pašo, ker ni zadostno skrbel za obrambo Tripolitanije. Sodijo, da se zbornica izjavi za vojsko, kakor hitro bi odstopila Saidova vlada. Turški prestolonaslednik oklofutal prejšnjega velikega vezirja. Prestolonaslednik princ Jusuf Iz-zedin je dne VI. t. m. prijel prejšnjega velikega vezirja Haki pašo in mu očital, da hodi zato še vedno v sultanovo palačo, da bi prebivalstvo mislilo, da sc nahaja še v milosti pri sultanu. Prestolonaslednik in Haki paša sta ^e tako sprla, da je princ pašo oklofutal. Poziv iz Carigrada vsemu človeštvu. Na iniciativo katoliškega senatorja Elbustanija iz Arabije in pacifista Steada je zborovalo 19. t. m. po zbornični seji veliko senatorjev, poslancev in politikov. Sklenili so, da izdajo-oklic, ki poziva vse ljudi na svetu, naj bojkotirajo Lahe in naj jih izženo iz vseh evropskih in amerikanskih držav. Amerika in Turčija. Amerikanski poslanik v Carigradu je izjavil, da so vsa poročila o vmešavanju Amerike v orientalsko vprašanje zgolj bajka in da ni nobenega ame-rikanskega brodovja v Sredozemskem morju. Lahi se boje težav v Ci enajki. Laški list »Stampa« pravi, da dohajajo iz Bengazija poročila, da je ondi za Lahe položaj jako težaven. Turška garnizija, 3000 mož, razpolaga z dvemi brzostrelnimi topovi, ima tudi dve Kruppovi bateriji. List ne pove, kako to, da sc Lahi še dozdaj niso mogli v Bengaziju izkrcati. Poglavar ondotnih Senusov, Sajd Ahmed, jc proglasil sveto vojsko, razpolaga baje z 20,000.000 lir in 200.000 glav živine. Lahi komaj čakajo, da jih pride general Briccola rešit. Turška in laška flota. Turško brodovje je iz Darclanel poklicano v Carigrad. Lc nekaj torpedovk straži vhod v Archipelagos. Nekateri fanatiki grozijo, da bodo masakrirali kristjane, ako bi bili Turki v Tripolisu poraženi. Lahi sc boje v Carigradu vojakov, ki hodijo okoli z nabitimi puškami. Ena laška divizija križari v Archipelagu. • Laške strategične priprave v Tripolisu. V Tripolisu so zdaj izkrcali Lahi poljsko artiljerijo. V notranjost prično Lahi prodirati potem, ko osnujejo v Tripolisu solidno bazo za prehranjevanje čet. Avstrijski migljaj? Laški listi so vznevoljeni, ker je v graški »Tagespošti« izšel članek, ki Italijane resno svari, naj ne začno nika-kih operacij okolu Soluna. Lahi se, kakor se vidi, pripravljajo za vse mogoče eventualnosti, ker je laška vlada naročila namah 40 torpedovk. Lahi se hočejo lotiti Tnrkov pri Tripolisu. »Lokalanzeiger« poroča iz Tripolisa, da nameravajo Lahi v prihodnjih dneh energično prodirati proti jugu, da napadejo bivšo turško garnizijo, ki stoji pri E1 Geria. Laške laži o Tripolisu dokazane. Pariški in angleški listi soglasno poročajo, da so poročevalci laških li- stov o bojih pri Tripolisu javnost čisto napačno informirali. Lahi pretiravajo številke, na nezaslišan način. Tako jc čisto neresnično, da so pri Bu Melianu napadle Lahe velike turške čete, katere so slednji hrabro premagali. Res pa je, da so sc Turki dozdaj vsakemu večjemu boju izognili in da so tiste slavne bitke pri Bu Melianu bile le neznatne praske, pri katerih ni bilo na turški strani niti 150 mož zbranih. Čisto neresnično je tudi, da Turkom manjka živil, ker so vzeli iz Tripolisa seboj velike zaloge. Turki sploh operirajo po načrtu. V Bengaziju pa se zli, da so doživeli Lahi uprav katastrofalne poraze, o katerih na ničesar, ne poročalo. Pač pa Lahi proslavljajo »zavzetze« Homsa, pri katerem se jim ni nihče upiral in so se ga polastili tako, kakor Tripolisa; streljali so namreč na mesto, iz katerega ni proti njim niti en strel padel. Da imajo Lahi v Tripolisu velike težave, dokazuje to, da so ondi že ves svoj ekspedicijski zbor izkrcali, da se pa kljub temu še ne upajo prodirati v deželo in delajo priprave, iz katerih se da sklepati, da gre za res jako resno akcijo. Velikansko laško junaštvo. Lahi so aretirali nekega turškega častnika, ki je prišel s pretvezo k laškim predstražam, češ da je zdravnik in prosi za zdravila in obveze za 300 turških ranjencev. Lahi pospešujejo zgradbo dread-noughtov. Lahi tako pospešujejo zgradbo svojih dreadnoughtov, da bodo imeli ob novem letu 1913 že izdelano svojo popolno 1. divizijo dreadnoughtov. Turški častniki proti mladotnrškemu odboru. »Secolo« poroča, da so izdali turški častniki v Malirtziji oklic, v katerem izjavljajo, da mladoturški odbor nima več Turkov v svoji sredi, marveč zgolj šc .jude in framasone. Častniki v solunski okolici pa groze, da bodo posabljali člane solunskega odbora. Revolucijo na KSlolskem. Kitajske čete se puntajo. Iz Pekina sc poroča, da je vojni minister, kateri bi bil imel voditi cesarske čete proti upornemu mestu Hankou, zbolel. Divizija VIII. in XI. ste izjavili, da se nočeta proti upornikom bojevati. Tudi divizija XV. ni zanesljiva. Juanšikai se premišlja. Iz Pekina se poroča, da Juaušikaj še ni sprejel mesta podkralja v Vučanu in poveljnika cesarskih čet, ampak se nahaja še v Šanču ter sc ne more še prav odločiti. Zadnja poročila o vstaji. Iz glavnega mesta Kitajske se uradno poroča, da so s Hankovom od 18. t. m. zjutraj prekinjene brzojavne zveze. Razširjajo se grozne novice.* Kitajski uradni krogi ne poročajo, da bi bili v bitki dno 18. t. m. z vstaši cesarski vojaki premagali vstaše. V Pckinu se sodi, da se splošno položaj ni izboljšal. Število cesarskih vojakov cenijo v Pekinu na 21.000 mož. V Hankav so odposlali iz Pekina 70 topov. Iz Mukdena dohaja poročilo, da je Kitajska tam mobilizirala svoje vojake in že odposlala prvo divizijo proti vstašem. Pred Han-kavom se nahaja avstrijska križarica »Kaiser Franz Josef«, na kateri je 441 mož. Avstrijski križarici poveljuje fre-gatni kapitan Alfred Cicoli. Ruski ministrski kandidat prodal stra. tegične načrte Kitajski. Generalni gubemator Gomdatijev v Mandžuriji je prodal kitajski vladi važne strategične načrte Rusije. Zanimivo je, da jc mož bil pred kratkim med kandidati za ministrstvo notranjih zadev. ProlirepoDlikonsko vslaja na Porluaalskeni, Monarhisti zasedli Montalegre. Iz Viga poroča avstrijski korespon-denčni urad, da so zasedli monarhisti mesto Montalegre in da pošiljajo repu. blikanci hitro ojačenja proti severu, Podrobnosti se ne poročajo. Montale^ gre leži v gorah ob reki Cavade, 10 km zračne daljave od španske meje. »Kol-nisehe Ztg.« je 16. t. m. poročala, da jo prenočil 16. t. m. Conceiro s 500 vojaki 10 km severno Montalegra na španskem ozemlju, Camacho pa da je stal s 1000 vstaši pri Tourcmu. Če primerjamo to poročilo s poročilom o zasedbi Montalegra, sklepamo, da je zasedel mesto Conceiro. Vstaja, ki ima značaj strašne male vojske po zgodovinskih zgledih ob španskem odporu proti Napoleonu I. in ob vojskah s Karlisti, ima namen, da preseneti sovražnika, oso-, bito manjše vojaške čete. Guerila vojska jc osobito zato nevarna, ker so vstaši ogibajo večjih bitk. Republikanski mogotci dobro poznajo nevarnosti guerila vojske; da prestrašijo monar-* histe, napovedujejo nove svobodomiselne nasilnosti nasproti monarhistom. »Berliner Tageblatt« namreč objavlja 18. t. m. daljše poročilo o položaj ju, ki izvaja med drugim: Vstaši so močni 800 mož. Razpolagajo z maksim-topovi. Republikanska vlada je koncentrirala proti njim 5000 mož, a če bodo monarhisti kljub temu vdrli na Portugalsko, jih bodo uničili, (Dozdaj jih še niso, ker so celo zasedli Montalegre.) Monarhisti se zbirajo predvsem zato, da napravljajo težkoče in velikanske sti-oške vladi, ki mora radi njih imeti v bojnem stanju armado in mornarico. Portugalski velepo-> sestniki splošno sodijo, da ni pravično, ker se izplačujejo monarhistom rente od njih zemljišč. Republikanski demokrati nameravajo predložiti zakonski načrt, po katerem naj bi se pozvali vsi monarhisti, ki niso znani kot zarotniki, nazaj na Portugalsko; če tega ne store, se zapleni njih premoženje. (Prav svobodomiselno. Če ne greš z menoj, te oropam.) Predvsem bi radi zaplenili posestva prejšnjega kralja Manuela in pa članov rodbine di Braganza, ker so dognali, da je bil odposlan oportski vojvoda v Galicijo na Španskem, da sodeluje pri organizaciji vstaških čet. Glede na monarhiste pa, ki se nahaja, jo na portugalski zemlji, predlaga vla< da, da naj se ti nemirni življi izženeja v po tugalske naselbine v Afriki. Izgnancem naj se izplača mala začetna glavnica, s katero naj prično v koloniji kupčije z gumijem, zlatom in drugimi kovinami. Voditelji monarhistov naj se pa kaznujejo s strogim zaporom. — To poročilo kaže vso hinavšči-no portugalske svobodomiselne svoja-ti. Monarhist je danes na Portugalskem brezpraven, če je še tako tiha, mirna duša, ga bodo izgnali v Afriko. Seveda bodo svobodomiselni mogotci označili za monarhiste tudi popolnoma nedolžne ljudi, če jim bo neslo. Tiste Razdejana turška utrdba v Tripolisu. Velika tripoliška obrežna baterija, ki jo kaže današnja slika, je bila raz-dejana pri laškem obstreljevanju mestu. Nahajala sc jc v bližini svetilnika, > ki je bil tudi razdejan. Italijani so svetilnik takoj provizorično postavili, razvaline pa zastražili z mornarji. monarhiste pa, ki svobodomiselni svo-jati nič ne zaupajo, pa vabijo nazaj v državo, menda zato, da jih izpoznajo kot voditelje in da jih izženo v Afriko kot »nemiren živelj«. Večje liinavščinc dozdaj svet, kar stoji, še ni videl, kakršna je hinavščina portugalske svobodomiselne svojati. Dnevne novice. + Zahvala poštnih oficiantov in aspirantov dr. šusteršiču. Državni in deželni poslanec dr. Ivan Šusteršič je dobil iz Trsta naslednjo brzojavko: Deželna skupina poštnih oficiantov in aspirantov za Trst, Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo se zahvaljujejo naj-topleje Vašemu blagorodju za govor v korist našemu res obupa in obžalovanja vrednemu položaju. -f Sijajna zmaga S. L. S. Pri občinskih volitvah v občini Trojane je zmagala sijajno S. L. S. v vseli treh razredih in vseh podobčinah. Liberalci so kljub največji agitaciji in nasilju dobili le tri odbornike. + Revizija ljudskega štetja v Gorici se vrši med velikim zanimanjem Slovencev in Lahov. Lahi so na nogah ter se ne strašijo nobenih sredstev, da bi Slovence odvrnili od izjave, da jc njih občevalni jezik slovenski. Kljub temu se Slovenci v velikem številu zglašajo. Doslej je utegnilo število Slovencev poskočiti najmanj za kakih 600. V \ilici Formica so v neki hiši dobili pozivnice vsi stanovalci — sami Slovenci, ki pa so bili vsi potvorjeni za Lahe. Laška iredentovska klika je — kakor se sumi — šla tako daleč, da je cel del mesta, v katerem Slovenci stanujejo kompaktno, naravnost z a m o 1-č a 1 a. Tam se ljudsko štetje sploh ni vršilo, če niso iredentarji vseh vpisali za Lahe. Tekom tega tedna se bodo zglašali še vsi, ki so dobili pozivnice. Od ponedeljka naprej pa naj se zglašajo na glavarstvu vsi, ki še niso dobili pozivnic za revizijo. Sumi se namreč, da so si iredentarji večje število pozivnic, ki so bile izdane za Slovence, prisvojili in se ž njimi zglašali na glavarstvu ter izdajali Slovence za Lahe. Zato naslednji teden vsakdo na glavarstvo I -j- Odlikovan dunajski Slovenec. Gosp. Jakob Pukl, naš rojak, je bil odlikovan s papeškim zaslužnim križcem. Vrlemu delavcu na polju krščanske prosvete na Dunaju priredi jubilejna skupina katoliškega »Schulver-eina«, čegar predsednik je gosp. Pukl, jutri zvečer slavnostni večer, na katerem se mu izroči odlikovanje. Čestitamo! -f Dvajsetkrenski darovi za »Slovensko Stražo«, Poročilo o občnem zboru »Slovenske Straže« je pokazalo, da to delo zasluži vsestransko našo podporo. V drugem poslovnem letu bo »Slovenska Straža« zopet pobirala pri blagih domoljubih 20 kronske darove in jih zaznamovala s tekočimi številkami. Naj bi vsi tisti Slovenci, vse tiste Slovenke, ki so v ravnokar končanem poslovnem, letu položili domovini aa oltar 20 kron, tudi v novem poslov-nem letu ohranili isto požrtvovalnost. [Naj bi narodno - obrambno delo »Slovenske Straže« vzbudilo še mnogo plemenitih slovenskih src, da se z isto svoto pridružijo odlični družbi dosedanjih 20 kronskih podpornikov. Naj pa vsi blagi dobrotniki vpoštevajo zlato resnico: Dvakrat da, kdor hitro da! — »Kat. slov. izobraževalno društvo Podbrdo« (Goriško), priredi dne 29. t. m. ob 5. uri popoldne društveno veselico z lepim programom. Petje, igra: »Tri sestre« in srečkanje. K obilni vdeležbi uljudno vabi. — Shod sodalitatis za kamniško dekanijo bo 26. oktobra v Vodicah. Začetek ob 10. uri s sv. mašo. — Iz št. Vida nad Ljubljano. Velik shod priredi v nedeljo, 22. oktobra, ob pol 4. uri popoldne, v dvorani pri Ceba-vu »Jugoslovanska Strokovna Zveza«, Bkupina Št. Vid nad Ljubljano. Na shodu poročata gg.: deželni odbornik dr. Ivan Zajec in urednik Mihael Moškcrc. Shod bo jako zanimiv. — Blaž - Potočnikova čitalnica pa otvori gledališko sezono 1911/1912, v nedeljo, dne 29. oktobra z žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Vabimo! — Letošnja vinska letina ni tudi na Kranjskem 1ako izpadla, kakor se je pričakovalo. Vsled dolgotrajno suše se je grozdje komaj srednje razvilo ter se jc bolj slabo prcšalo, t. j. dalo je malo mošta, tako da so mnogi pridelali še •nanj kot lansko leto. Zato so pa cene letošnjemu moštu visoke, in sicer gredo :lolenjsko-belokranjski mošti po 48 do 70, kranjskovipavski pa po 45 do 52, izbranih trt (burgundec, karmenet, zelen) selo po 60- 70 K hektoliter (100 litrov). Kupčije se je slabo razvijajo, vkljub temu, da je letošnji pridelek boljši od lanskega. Cene so tudi v drugih vinorodnih krajih precej visoke. — Potres v Zagrebu. Predvčerajšnjim ob 11. uri, 15 min., 21 sek. so čutili v Zagrebu lahek potres. Potres je vznemiril prebivalstvo. Mnogo ljudi je poskakalo iz postelj, dogodila se pa ni nobena večja nesreča. — Vpokojen bo general pehote Schemua, poveljnik 14. armadnega zbora v Inomostu, ki je služil 42 let. — Komet Cita. Zvezdogled dr. Pa-lisa je nadal nevesti nadvojvode Karla Franc Jožefa na čast, kometu 689, ki ga je pred kratkim odkril, ime Cita. — Kabel Trst—Aleksandria. Akcijska družba Folten in Comp. namerava zgraditi kabel Trst—Aleksandria. Stroški so proračunjeni na 10,000.000 K. — »Matici Slovenski« manjka za pokritje letošnjih stroškov še mnogo tisoč kron. Zato nujno prosimo; da,čim prej plačajo članarino dosedanji člani in se prijavijo novi. Članarina znaša 4 krone in sc more tudi direktno poslati na naslov »Matice Slovenske« v Ljubljano. V Ljubljani sami se sprejema naročnina v društveni pisarni (Kongresni trg, št. 7) in pri tvrdki Ivan Bo-nač. — Imenovanje. Svetniški tajnik najvišjega sodišča na Dunaju g. dr. G. Krek je imenovan za. dvornega tajnika. — Umrl je danes dopoldne Matija Zore, posestnik in dolgoletni čebelar v Gaberju pri Dobrovi. Pogreb bo jutri, v nedeljo ob 8. uri zjutraj. N. v m. p.! — Ker je bil brez posla se je zastrupil v Trstu 281etni Emil F u r 1 a n. — Požar. Dne 18. oktobra opoldne je nastal v bližini župne cerkve Šmar-tinske (Sp. Tuhinj) požar, ki je uničil enemu gospodarju hišo in vsa gospodarska poslopja. Trem drugim gospodarjem pa je ugonobil vsa obširna gospodarska poslopja z vso bogato založeno živinsko krmo. škode je gotovo nad 50.000 K. Poškodovanci so sicer vsi zavarovani pa menda lc za manjše vsote. Gotovo potrebni podpoi-e. Da se ni ogenj hvala Bogu razširil še bolj, zahvaliti se moramo pred par leti ustanovljeni požarni hrambi, umnemu vodstvu, c. kr. orožništvu in dobrim ljudem, ki so od vseh strani prihiteli na pomoč. Na lice mesta je prihitel tudi preč. g. Lavrenčič, dekan iz Kamnika, deželni poslanec, da se osebno prepriča o nesreči. Ljubeznjivo je tolažil ljudi in obetal, da jih priporoči deželnemu odboru kakor tudi c. kr. vladi v državnem zboru za podporo. — Od druge strani smo dobili še naslednje podatke: Pričelo je goreti v listnjaku posestnika Matjana. Požar se je hitro razširil na sosednja poslopja. Matjanu so pogorela vsa gospodarska poslopja, ravno tako tudi pri Šimnctu, Perjevu, Jurjevcu pa hiša in gospodarsko poslopje. Škoda je velika ,ker so bili že vsi jesenski pridelki spravljeni, osobito ker ni bilo gospodarjev doma. in sp to rej vsi pridelki pogoreli. Živim vso, a s čim jo bodo krmili, k%, vzela suša, jc uničil požar. Najve romak je Jurjovc, kateremu je rela. še hiša in ves živež: fižol, žit kaj mesa in kakor se govori, še n denarja, drugim trem so bile vsaj hI otete. Zažgali so baje otroci. — Puljska mestna uprava je dobila od trgovinskega ministrstva dovoljenje za uvoz 80 volov iz Srbije. Mestna uprava je sklenila nato z nekim tukajšnjim mesarjem pogodbo na podlagi katere bo ta na mestni tržnici prodajal to meso iu sicer zadnje po 1 Iv 92 v in sprednje po 1 60 v. Pri ceni je pač malo razlike med importiranim srbskim in domačim mesom in je jako dvoiri-jlivo, če bo to meso pomanjkanje tukajšnjega mestnega prebivalstva kaj ublažilo. Gospod župan naj bi raje tukajšnjim tajno karteliranim prodajalcem rib posvetil svojo pozornost., da. ne bodo na pulskem trgu ob morskem obrežju ribe dražje nego na Dunaju. Ravno isto pozornost bi bilo vredno posvečati na mestni tržnici prodajalcem razne zelenjadi in krompirja. Ti oderuhi pokupijo od kmetov vse za škandalozno nizke cene, prodajajo pa potem po tako visokih cenah kakoršnih ni niti v največjih mestih. Na ta. živila so revnejši sloji mnogo bolj navezani kot pa na meso. Ravno na teh dveh poljih pa žalibog ni pričakovati, da bi se v do-glednem času obrnilo na bolje; kajti oni, ki tvorijo tc skupine oderuhov, so zanesljivi kamoraši in tem se menda v Pulju ne sme stopiti na prste. — Društvena zadeva. C. kr. deželno predsedništvo je naznanjeno pre-membo pravil Katoliškega političnega društva za škofjeloški okraj vzelo na znanje. — Iz šolske službe. C. kr. okrajni šolski svet za ljubljansko okolico jo imenoval začasno učiteljico v Horjulu Antonijo Adamič in izprašani učiteljski suplentinji Pavlo Marinko in Ano Ravnikar za provizorične učiteljice na paralelkali na Viču. — C. okTajši šolski svet v Logatcu je imenoval učit. kandidatinjo Leopoldino Podobnik za provizorično učiteljico na Gori. — Nesreča s špiritom. V Trstu si je kuhala 65 letna Ana Majer, stanujoča v ulici Nuova št. 6, v sredo zvečer pri špiritu večerjo. Bila je tako neprevidna, da je dolila špirit, ko je videla, da ga zmanjkuje v kuhalniku, ne da bi prej ugasnila. Steklenica s špiritom se je vnela in ženska je bila kmalu v ognju. Prihiteli so sosedje, ki so sicer pogasili ogenj, toda Majerjeva je zado-bila take. opekline, da je drugi dan umrla. — Prešernova hiša v Kranju. Dosedanja posestnica ga. Katarina Roblek, je prodala znano Prešernovo hišo v Kranju gospej Frančiški Bidoviec iz Huj in njenemu bratu za 20.000 K. — Nesreča s samokresom. 151etni Ignac Leben iz Brezovega pri Litiji, je ogledoval doma samokres, nc da bi vedel, da je nabasan. Orožje se naenkrat sproži in zadene poleg stoječega brata Antona Leben v koleno desno noge. Banjeni se nahaja v ljubljanski deželni bolnišnici. — Iz Gorlj. D ruštveno preti a, v a n j e. — Nakup p a š n i k a. — V nedeljo popoldne ob 3. uri je v našem bralnem društvu iz prijaznosti predaval g. deželnosodni svetnik Re-gali. Dvorana je bila polna samih mož in mladeničev. Govoril jc s poljudno besedo o dedinskeni pravu, kdo more voliti in kdo podedovati. Podučna je bila zlasti razprava o pogodbah med zakonskimi, koje sme veljavno naprav-1 jati le notar; isto velja o darilih. Nadalje je opisoval napravo pravoveljav-nih oporok pred sodiščem in izven sodišča, pismeno in ustmeno. Dve uri so vrli možje sledili poučnemu izvajanju. Taka praktična in poučna predavanja so našim ljudem živa. potreba. Naš kmet še vedno premalo pozna zakone, ocltod toliko nepotrebnih pravd, stroškov in sovraštva. Čim bolj pa se pouči o pravnih razmerah, zlasti glede oporok, tem manj bo pravcl in drugih zlih posledic. Bogi gospodu govorniku tudi na tem mestu izrečena iskrena, zahvala za njegov trud; upamo, da nam bo s svojim poukom še večkrat pojasnil pravne razmere, zlasti one, ki globoko segajo v naše ljudstvo, da se o njih pouči. — Gosp. župan Jakob Jan pa jc z ozirom na veliko nevarnost glede pašne živine, zlasti sedaj v jesenskem času, ko je večinoma na paši, praktično pokazal, kako je ravnati s požiralno cevjo, ako se žival preobje in napne, da jo s to pripravo reši. Tudi je opozarjal na uporabo trokarja pri mlajši goveji živini ter poučil živinorejce, kako je v enakih slučajih ravnati. — Živinorejska zadruga je kupila na. javni dražbi Rcpečnekov rovt za 10.200 K od Ljudske posojilnice. Zopet napredek v živinoreji. — Sodni oficijanti v parlamentu. Včeraj je došla v poslansko zbornico večja deputacija Avstrijske državne zveze sodnih pisarniških oficijantov in lomočnikov k voditeljem parlamentar-iiih strank, da protestira proti vsake-1 iu novemu zboljšanju njihovega položaja potom kake ministerialne odredbe ! nasprotno, da prosi, naj se obrača avno pozornost na postavno ureditev ftjihovih službenih razmer potom nji-ltovi službi primerne spremembe sodno-organizacijskega zakona. Od strani poslancev se je deputaciji zagotavljala popolna podpora v njihovih zahtevah, nakar je deputacija, šla tudi k justič-nemu ministru dr. Hochenburgerju, ki je. tudi obljubil po možnosti upoštevati zahteVe sodnih oficijantov. — Nemci v Gorici so si ustanovili svqje nemško politično društvo. — Od mrivih vstala. Iz Št.. Jerneja pišejo: Martin Pavlin, posestnik v Dol. Mokrempolju pri št. Jerneju se ni razumel s svojo ženo Nežo, vsled česar je Neža vložila proti njemu tožbo na ločitev zakona in je novomeško okrožno sodišče zakon ločilo iz krivde moža Martina, ter ga je obsodilo tudi v plačilo alimentacije. Martin Pavlin sc je pa hotel iznebiti alimentacij, pa je šel dne 11. t. m. do svoje žene v Mokropo-lje in jo je po kratkem prepiru udaril s steklenico piva tako po glavi, da se je steklenica razletela na drobne kose, žena pa je padla kakor mrtva na tla. Prepričan, da je svojo ženo ubil, je mož takoj odšel a7 Novo mesto, kjer se je ovadil sodišču in so ga pridržali v zaporu. Žena pa vendar ni bila čisto mrtva, si je v kratkem času opomogla, in sedaj zopet okoli hodi zdrava in vesela ter upa dočakati še lepo starost. — Od častnika do vlomilca. Z Dunaja poročajo: Kljub mladostni starosti 25 let ima bivši topničarski praporščak Gottfried Brunner iz Kočevja precej burno preteklost. Do konca lanskega leta je. služil na Dunaju pri nekem topničarskemu polku kot. praporščak, prestopil je potem k pehoti ter bil kon- čno'radi piWeIikiH dolgov odpuščen ij vojaške službe. Bil je nato brez posla ter je zašel v družbo vlomilcev, dokler ni 18. t. m. prišel v roke policiji. Dolži se ga celo vrsto vlomov. Večinoma je vlamljal v tobačne prodajalne in loterijske kolekture ter pri tem kradel de. nar, koleke, znamke in smodke. Škodo, ki jo je povzročil, cenijo na 5000 K. — Z gobami zastrupila se jc te dni neka družina, v Zagrebu. Gobe — jurč-ki — so bile kupljene na trgu in je bila med njimi kaka strupena. Kakor hitra so se pojavili znaki zastrupi jen ja, je družina segla po mleku, ki ga je imela doma, in tako so se vsi rešili. — Samoumor radi bolezni. Z Du< naja poročajo: 621etni Franc Potočnik si je pognal včeraj na prvem dvorišča pred sprejemno pisarno splošne bolnišnice krogljo v glavo in se težko ranil Potočnik je bil že dalje časa bolan in je brezuspešno prosil za sprejem v bolnišnico; zato si je hotel vzeti življenje; — Poroka. Včeraj se je poročil v Barkovljali c. kr. inženir gospod Josip Skobeme z gospico Hermo Žagarjevo hčerjo veletržca z lesom in posestnika g. Frana Žagarja. — Odvetniški izpit sta položila. gg< odvetniška kandidata dr. Josip Mandid in dr. Josip Ferfolja. — Bivše zagrebško šentpetersko po> kopališče je te dni kupil nek konsorcij za 64.610 Iv in bo zidal ondi eno- in dvonadstropne hiše za stanovanja. — Neva.-nost poplave v P os a vin) na Hrvaškem je letos zelo velika, kei se je podrlo mnogo savskih nasipov tei je promet med zgornjo in spodnjo Po-savino pretrgan. — Aretirali so v Gorici 2llct,nega Gabrijela Šmida iz Sclc, ker sc je od. tegnil vojaški dolžnosti. — Marijin kolek. Krasen Marijin kolek s podobo romarske cerkve na Brezjah je v zalogi »Slovenske Straže« v Ljubljani. Opozarjamo na ta kolek posebno čč. župne urade in člane tei članice Marijinih družb, da ga vedne rabijo na svojih pismih. Posamezni kolki so po dva vinarja. Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani — Slovenec umrl v Ameriki. V Jolietu je umrl Anton Ilonvath, nad 6(i let star, rojen v semiški fari na Dolenjskem. — Na ki ti bosensklh mohamedanki Bosenski list »Zernan« prinaša oglas družine Ahmctbega Buatlije iz Bugojna, v katerem se pozivajo bosensko-hercegovske mohamedanke, naj tudj one pomagajo od svoje strani, da sc bG mogla osnovati mohamedanska centralna banka. V oklicu se poživijo vse bosenske mohamedanke, ki imajo ve? ali manj raznega nakita., ki leži neploden v njihovih stanovanjih in ki ga. j« v Bosni za nekoliko milijonov kron. na j ga žrtvujejo v narodne svrho tet kupijo delnico mohamedanske centralne banke. — Perutninarska razstava je vsled raznih ovir, zlasti pa vsled propičle priglasitve k razstavi, preložena na poznejši čas. Odbor jih obenem prosi, da sc vdeleže razstave na pomlad in med znanci agitirajo za obilo udeležbo. Na Dolenjskem se je lanska razstava krasno obnesla, v središču pa. se odlikujemo po nebrižnosti in čakamo, da nas vse druge dežele prekose, potem še-le capljamo za njimi. — Odbor. — Slovenka umrla v Ameriki. V Ely, Minn., je 711etna Neža. Lozar umrla 25. septembra. Pokojna je bila doma iz Ribnice, Dolenja, vas. V Ameriko je prišla pred 23. leti. —- Razpis učiteljske službe. V Iga* vasi je razpisano na ondotni štiriraz-rcdnici nadučiteljsko mesto do 14. novembra. (Okraj Logatec.) — Število živine v Avstriji. C. kr, statistična centralna komisija je objavila podatke glede števila živine po štetju leta. 1910. Goveja živina se je od 1900 za 351.362 glav ali 3 74% znižala, največ v Galiciji (213.087). Število prešičev se je za 1,749.312, torej za 37 4% zvišalo. Ovac je za 7 3% rnenj, kaže so pa intenzivnejša, ovčereja v Dalmaciji, Bukovini in na Tržaškem. — Smrtna kosa. V petek, 13. t. m. so pokopali na Repentabru bogoslovca Karola Purič, četrt,oletnika goriškega bogoslovja za tržaško škofijo. Pokojni je bil plemenit mladenič, ves navdušen za socialno delo na krščanski podlagi in za pravo cerkveno glasbo. Imel je lepe načrte za, prihodnje dušno pastirsko delo. Njegova smrt pomeni veliko izgubo za škofijo, ki ima veliko pomanjkanje tako dobrih-delavcev. Pogreba so se udeležili skoro vsi goriški bogoslovci z g. vodjo Castellizem na čelu, ki je vodil sprevod in mnogo duhovnikov iz Trsta, in okolice. Ko so mu tovariši zapeli par lepili nagrobnic in se je od njega poslovil bogoslovec žužek, jo ostalo suho malokatcro oko. Blagi pokojnik na,j počiva, v miru, njegove žalostne domače pa naj tolaži Bog nad toliko izgube?., — Nova plinarna v Pulju. V nedeljo se je položil v Pulju temeljni kamen za novo plinarno. Prisotni .so bili pri tej slavnosti zastopniki vojaških in po-litiških oblasti. Kakor običajno se je tudi pri tej priliki uzidala listina, katera na j bi poznim rodovom svedočila, kedaj da se je za to napravo polagal temeljni kamen. Stara navada, katera se povsod upošteva, je, cla se na taki listini označi mod drugim tudi ime v 1 a d a r j a kakor tudi i m e d r ž a v o. Na listini, katera se je v nedeljo v Pulju vzidala, se nahajajo sicer imena župana, inženirjev, raznih občinskih svetnikov in dr., toda i m e n a naš e-ga cesarja in d r ž a v e n i. Ljubljanske novice. I,j Volilne izkaznice in glasovnice sa dopolnilno deželnozborsko volitev, ki se vrši v Ljubljani dne 31. oktobra t. 1., je deželna vlada ravnokar pričela razpošiljati volilcem. Vseh volilcev je 3678. lj Moški zbor »Ljubljane« ima danes zvečer važen razgovor glede na-daljnega delovanja oziroma uredbe vaj. Vsak pevec-somišljenik naj pride in s«- en večer na teden žrtvuje za »Ljubljano« in tako za lepo pesem in našo skupno stvar. Vaje bodo odslej za moški zbor le enkrat na teden, in sicer ob petkih, da pevci, ki tudi pri drugih naših organizacijah sodelujejo, ne bodo zadržani hoditi k vajam. D i -jaški z b o r ima odslej ob sobotah ob pol osmih zvečer posebne vaje. Vsako drugo nedeljo začenški s prihodnjo pa se vrše v pevski dvorani »Ljubljane« glasbena predavanja ob pol 11. uri dopoldne. lj »Ljudski oder« uprizori v nedeljo 2:2. t. m. ob pol 8. uri zvečer krasno, res umetniško delo F. I)»delovo »Učenjak«. Učeni profesor dr. Blažič sc je tako zelo uživel v svojo teorijo, da lahko spozna po vzboklinah na glavi v vsakomur poštenjaka ali lopova. V tej svoji teoriji zaide v ekstrem, ki ga pripelje končno v blaznico. Tu spozna, da so vsi tisti, ki jih je imel za poštenjake, lopovi, tisti pa, ki je mislil o njih, da so lopovi — so pošteni. To je kratka vsebina, razrešena v igri po načinu veseloiger. Tendenca dela je, pokazati, da privede kak ekstrem do smešnoeti. Pred igro bo gospod profesor Ddlenee v kratkih besedah pojasnil pomen igre. Igra je zelo krasno inscenirana. Cene na galeriji so skoro za polovico znižane; tako da že vsakdo dobi za 50 vinarjev sedeži Predprodaja vstopnic v Katol. bukvami. Za II. dejanje so se naročile oove dekoracije. lj Mitnica na Dunajski cesti je postala, odkar se je preselila v sosednjo hišo »Gospodarske zveze«, predmet ponovnim napadom, ki pa so popolnoma breztemeljni ter kažejo le neko prikrito jezico gotovih oseb. Da se je ta mitnica, ki je bila čez 30 let v Gorupovi, sedaj Zidarjevi hiši, preselila v sosednjo hišo »Gospodarske zveze-.< (Bavarski dvor), ni kriva mitnica, marveč gospod Zidar sam. ki je s svojo pretirano povišano najemnino od dosedanjih 1000 K, na 3000 K, toraj kar na mali za 200 od stoikov, vse osupnil. Ako bi ostala mitnica še nadalje v dosedanjih malih, razmeram in potrebam ne odgovarjajočih prostorih, bi morala plačati po zahtevi gospoda Zidarja 3000 K na leto. tu pa plača za mnogo lepše in večje prostore le 2000 K; toraj letno 1000 K manj. S tem si prihrani mitnica, z ozirom na to, da jc adaptacija stala le malenkostno vsoto, v 10 letih čez 10.000 K. Magistrat mora pač, kakor vsak skrbni gospodar, gledati na to. da ne izdaja denarja po nepotrebnem. Toliko odgovora na godrnanie v mladinskem listu. Ij Umrli so v Ljubljani: Ana Faj-fliga, hči mizarskega, mojstra in posestnika, 21 let. - Henrik Ručman, sin užitkariee. 10 let. — Marija Glavič, strežnica., 54 let. Rudolf Pogorelec, občinski ubožec, 26 let. — Mihael Ko~ renčič, mizarjev sin, 8 let. — Doroteja Selan, poljska dninarica, 70 let. lj Zaradi prepovedanega povratka r mesto je včeraj policija aretovala 25-letnega delavca Jakoba Kopača, rodom iz Slap, in 271etnega Ivana Zabjeka, rodom iz Dobrepolja pri Ljubljani. Oba-dva so izročili pristojnemu sodišču. Ij Aretovana 181elna služkinja Antonija Svetlinova, rodom iz Tržiča ler pristojna v Kamnik. Navcdenka jc vstopila koncem minulega meseca k pocestnici Mariji Stampferjovi pri Mariboru v službo. Ko je šla njena gospodinja nekega jutra v mesto, jc Svteli-nova ukradla več obleke in dežnik in pobegnila na Kranjsko, Te dni jo je pa policija v Ljubljani sledila in aretovala in ker je rekla, da jc zelo bolna, oddala z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Navcdenka je bila zaradi nepoštenosti predkaznovana. Nekoč, ko je bila prijeta v Mariboru, ic noizku-ila s samoumorom, nakar jo jc ondotnfl policija oddala v bolnišnico, odkoder je po ozdravljenju ušla. Tudi v Celovcu jc bila že prijeta in jc takoj začela simulirati z boleznijo, vsled česar so jo bili istotako oddali v bolnišnico, odkoder jc zopet pobegnila. Ko je bila prijeta tukaj, so našli pri nji vso pokradene predmete ter jih odvzeli. lj Nasilen kaznjenec. Včeraj dopoldne jc ušel neki kaznjenec prisilne delavnice od dela v Zeleni jami. Pazniku, ki mu jo takoj sledil, se je postavil v bran z nožem. Ker se ga paznik ni mogel drugače ubraniti je moral potegniti sabljo. Pred prisilno delavnico se mu je pa šc enkrat uprl iu Ic s pomočjo nekoga nadporočnika se je posrečilo nasilneža spraviti na varno. lj Briljantni damski prstan s štirimi kamni se je izgubil v torek zjutraj okoli 10. ure na poti Vodnikov trg, Šolski drevored do Majerjove trgovine. Pošteni najditelj se uljudno prosi, naj ga odda g. Sladoviču, črkostavcu, Učiteljska tiskarna, kjer dobi primerno nagrado. Ij C. kr. priv. splošno prometno banko, podružnico Ljubljano, preje I. C. Mayer, je imenoval deželni odbor Vojvodine kranjske kot. p l a č i 1 n i c o za obrestne odrezke iu žrebanih obveznic od kranjskih deželnih posojil. KoroSke novice. k Žihpolje pri Celovcu. Našo postajo, ki jc žc premajhna, hočejo povečati. Vršili so se že tozadevni pogovori. k Za žlvinozdravnike. Na Koroškem je razpisano mesto okrajnega živino-zdravnika ter mesto veterinarnega asistenta z atljutom letnih 1200 kron. k Klavnico celovškega mesta slovesno otvorijo 1. novembra. Poleg klavnico je tudi velika restavracija za žejne in lačne mesarje. k Celovec. Dne 16. t. m. so pokopali deželnega žandarmerijskega poveljnika polkovnika, Nietscha, ki jc umrl naglo-ma na vizitaciji v Špitalu ob Dravi, ko se je pogovarjal z okrajnim glavarjem. Pogreb je bil impozanten, udeležilo so ga jc vojaštvo s častniki, zastopstvo deželne vlade ter ogromno število žandar-jev, ki so korakali za krsto. k Umrl je meščanski učitelj Julij Golker, ki je bil koroški nemški pisatelj ter se je posebno odlikoval jio lepem opisovanju. k Tatvina v župnišču. Marija na Žili ob Beljaku. V noči od 17. na 18. t. mes. od kakih 11. zvečer do 4. zjutraj, so vlomili zlikovci v tukajšnje župni-šče in so ukradli župniku vso obleko, kolikor je ni imel pri sebi v spalnici, mnogo perila, knjig in štiri popotne kovčege, v katere so ukradeno blago najbrž spravili. Bili so pa tako ljube,z-njivi, da so se kar v župnišču preobleki! in so pustili tam svojo umazano spodnjo obleko, en plašč in črevlje, ker so jim bolj ugajali župnikovi čevlji monakovskega, izdelka. Čutiti so se morali zelo varne, ker so v župnišču prav komodno kadili, kakor pričajo rrmogi ostanki cigaret. Sumi se nekega ^jugoslovanskega umetnika«. Morda bo stvar obžaloval. Škode je kakih 500 K. MOBILIZACIJA VOJNEGA BRODOV-JA ZJEDINJENIH DRŽAV. »Morningpost« poroča: Dne 31. t. in. se mobilizira pred Novim Jorkom največje/brodovje, ki so ga kdaj imele Zjedinjene države. Kontreadmirnl Os-terhaus bo poveljeval 10& vojnima, ladjama. Istočasno se pa tudi mobilizira tihornOrsko brodovje. Telefonsko in Brzojavna poročila. ITALIJANSKA PRAVNA FAKULTETA. Dunaj, 20. oktobra. V nemskonaci-onalni zvezi ie predlagal danes poslanec dr. Stolzol, naj se odločitev, k«i jc ukreniti glede laike pravne fakultete, preloži, dokler so vprašanje o laški fakulteti nc odloči v parlamentarnem od-! sekn. Poslanec dr. Ellcr, Tirolec, pa je : predlagal, naj se takoj danes v plenar-I ni seji zbornice poda izjavo, da nem-škonacionalna zveza laško pravno fakulteto odklanja. Predlog dr. Stdlzla je s 20 proti 28 glasovom propadel. Sklenilo so ie, da so bo glasovan je o stališču nemško nacionalno zvezo glasovalo v soji zvezo prihodnji torek. Dunaj, 20. oktobra. V današnji soji poslansko zbornice jo prišlo v razpravo prvo branje laško fakultetno predlogo. Poslance dr. Ej11 o v kot prvi govornik so jo jako ostro in strastno izjavil zoper laško fakulteto in dejal, da Lahom fakulteta no gre, no po njihovem številu, ne po davčni moči. Ako pol milijona Lahov dobi fakulteto, jo morajo nujno dobiti tudi Slovenci. Nemcev je v Rusiji in v Ameriki veliko več kakor Lahov v Avstriji in vendar nimajo tam nobe- ne fakultete. Dr. Erler sc je norčeval iz laškega gesla: Tricste o nulla! meneč, do je sploh nikjer no bodo dobili. Dr. Krler je napovedal laški fakulteti skrajni boj. Njegov govor je bil opeto-vano prekinjen od laških medklicev. V imenu Italijanov je govoril tržaški poslanec G a s s e r. V imenu Slovencev je govoril dr. Jan ko vič. Dejal je, t\a so Slovenci njegove stranke v pretočeni seziji laško fakulteto obstniirali, ker je takrat vlada s to fakulteto uganjala politično me-šetarijo in ni smatrala za vredno, da bi odgovorila na vseučiliške zahtevo drugih nenemških narodnosti. Slovenci so sedaj glasovali za prvo branje laške vseučiliške predloge, da zavzamejo svoje stališče, a končno stališče si še pridrže. V imenu vlade je nato govoril naučili minister grof Stil g k h. Izjavil ie, da vlada želi končno rešitev laške vseučiliščno predlogo. Napravil je Lahom običajni kompliment, in dejal, cla je njihova, kultura, tako visoka, da jc vsoučiliško vprašanje popolnoma dozorelo. Izjavil jo nadalje, da bo srečna rešitev tega vprašanja ugodno znamenje za nadaljni razvoj parlamentarnega dola in da bo vlada za slučaj, da se laška pravna fakulteta realizira, lahko vzela v roke zadevo vseučilišč drugih nenemških narodov, ki tudi po vseučilišču težijo! Ta pasu s Stiirghkovega govora so Italijani in doloma tudi Slovenci in Hrvati odobravali. Mod Lahi in Nemci pa je prišlo večkrat med tem govorom do spopadov. NemŠkonacio-nalni poslanec \Veclra je Sturghku zaklical: »Excelenca, s to stvarjo ne boste imeli sreče«, in podobne reči. Lahi pa so mu odgovorili: »Vi sto zakotni politik!« Dunaj, 20. oktobra. O govoru poslanca ,T a n k o v i Č a se nam dodatno ob sklepu lista poroča, da jc slovesno v. vso odločnostjo v imenu llrvaško-slo-vcnskega kluba zahteval, da se čimpre-je ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani. Jankovič je dokazal, da je silno sproten parlamentarec. Za grofom Sfurghkom je govoril češki agrnrcc Diikrich, za njim pa nemški poslanec S c h u r f, ki se je izjavil zoper laško fakulteto. Govor naučnega ministra dr. Stiir-gklia je v nemških krogih vzbudil veliko nejevoljo. Nemci se namreč zelo bojo, da bodo po laški fakulteti prišle na vrsto tudi slovanske vseučiliške zahteve, zlasti vprašanje slovenske uuU verze. Nemci so na vlado nejevoljni, ker se je vprvič, odkar obstoji to vprašanje, izjavila določnejše glede slovenske vseučiliške zahteve v ugodnem smislu ali saj približno. Nemški poslanci markirajo celo neko napetost, kakor da bi se bilo njihovo razmerje do vlade poostrilo. ZOPET KOLERA NA HRVAŠKEM. Zagreb, 20. oktobra. V Martmcih ob železniški progi Mitroviea — Sid, so se pojavili štiri slučaji azijske kolere. NENAVADNA POROKA ČASTNIKA. Zagreb, 20. oktobra. Domobranski častnik Vaso Jnnjanin. ki je padel s konja in so težko poškodoval, je brzojavno prosil cesarja, naj mu dovoli, da se poroči brez kavcije s svojo zaročenko. Brzojav je odposlal s prošnjo ob 11. uri dopoldne, odgovor z cesarjevim dovoljenjem je dospel že ob 2. uri popoldne. Nato se je takoj poročil in ob 4. uri umrl. PORAZ KITAJSKIH VSTAŠEV. Pekin, 20. oktobra. Vladni list uradno razglaša, da so bili v celo noč trajajoči bitki pri Hankavu kitajski vstaši poraženi. London, 20. oktobra. Sem so prišle vesti, da v llanavu gori podkraljeva palača in 500 poslopij. LAHOM SE NE GODI ČISTO PO-VOLJNO. Berolin, 20. oktobra. Iz Gerbe v Tu-nisu se pojoča »Berliner Tageblattu.c V bližini Tripolisa so vrše vsako noč precej hudi spopadi med Lahi in Turki, v katerih izgubijo Lahi precej moštva. Laškega vojaštva je sedaj v Tripolisu 20.000, v notranjost dežele si pa Lahi ne upajo še prodirati ter čaka jo pomnožil vo čet. Potrjuje so. da Arabci clržc s Turki. Rim, 20. oktobra. »Giornale d'Ua-lia« poroča, da iz Cirenaike še sedaj ni nobenih pozitivnih poročil. Splošno so sodi. da general Briccola ni mogel še izKi cati svojih čet, to je 4.. 22.. 63. in 69. pošpolk. Laški listi pripisujejo to okol-nos;. slabemu morju. LAŠKO BRODOVJE PRED BEJRUTOM. Carigrad, 20. oktobra. Laške bojne ladje križarijo med K a i f o in Bejrutom in so se približale beiriškcniu prisia-niščn. LAHI ŠE NISO ZAVZELI HOMSA. Rim, 20. oktobra. »Agenzia Štefani« poroča, da je laški ekspedicijski zbor dospel na bojnih ladjah danes pred Homsom in pozval poveljnika mesta,, da sc uda- Poveljnik je prosil za odlog, ki se mu je dovolil. Nato so sc Turki v vojašnici zabarikadirali. Laško brodovje je vojašnico obstreljevalo, nakar so Turki kmalu razobesiii belo zastavo. Izkrcanje so pa Lahi morali zavoljo razburkanega morja odložiti do jutri. Razne stvari. Napadi na poljske veljake. Iz Lvo- va poročajo: V zadnjem času so se pojavile vesti o nameravanih napadih na deželnega maršala grofa Badenija, namestnika dr. Bobrzynskega in predsednika deželnega šolskega sveta dr. Dem-bo\vskega, ki pa so nastala vsled tega, ker so na psihiatrični oddelek bolnišnico prepeljali nekega rusinskega ljud-skošolskega učitelja, ki je ravno na cesti izpraševal več Rusinov, med njimi tudi bančnega ravnatelja Ochrymowi-cza, koga izmed imenovanih oseb naj umori. Opekarna se je podrla. — Tri de« lavce ubilo. Iz Krakova poročajo: V Niemstovvu pri Cieszanowu se je podrla neka opekarna, pri čemur je zasuso več delavcev. Doslej so izkopali tri trupla. Bržkone je v razvalinah še več ubitih delavcev. 45 milijonov za hotelsko najemšči-no. Ravnatelj hotela »Holand Ilouse« in njegov steward sta vzela v New Torku v najem hotel Ausonia za 30 let. To jo najvočji hotel mesta in ima 16 nadstropij. Oba najemnika sta se zavezala plačati 1,500.000 frankov letne na-jemščine, kar znaša v pogodbenih 30 letih 45 milijonov. Vsota sc mora položiti pri banki. Celo za ameriške zadevo je ta najemšeina nekaj nenavadnega. Velikansko semenišče v Rimu. Dela. novega semenišča v Rimu zelo napredujejo. Vendar pa trde listi, da še najmanj dve leti ne bodo končana. Mogočna stavba se bode združila s seminarjem 1'io, kot malo semenišče bode pa, ostalo semenišče Appolinare. Štajerske novice. š Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 29. t. m., se bo ustanovila pri nas mladeniška in dekliška zveza. Govori na ustanovnem shodu g. dr. Hohnjec. š Cirilova tiskarna v Mariboru jc že toliko preurejena, da se je prodajalna preselila v nove obširnejše in moderno urejene prostore, kjer se je poprej nahajala steklarska trgovina gosp. Mei zcr.ia. š Umrla je 18. t. m. v mariborski bolnišnici gdčna. Sofija Eichholzer, doma ocl Device Marije v Puščavi. Rajna je iz znane vrle narodne rodbine Eich-holzerjeve. Danes, v petek, 20. t. mes., bodo truplo prepeljali v njeno rojstno župnijo. — V Cmureku je umrl 18. oktobra Anton Amschl, organist in hišni posestnik. Rajni je bil rodom .Slovenec in je bil vrl katoliški mož, član raznih javnih zastopov in katoliških društev. š Iz politične službe. Iz Ljutomera je k namestniji prestavljen namestni-ški koncipist, in velik nasprotnik Slovencev dr. Jos. Fasching, ki je igral pri volitvah v okrajni zastop in bolniško blagajno gornjeradgonsko tako čudno vlogo. — Namestniški konceptni prak-tikant, Viktor Kastner-Pohr je prestav* Ijen od okrajnega glavarstva maribo)' skega v Ljutomer. š Iz šole. Na petrazredni ljudski šoli na. Črešnjcvcu pri Slov. Bistrici je do 30. novembra razpisano mesto nad-učitelja-voditolja. Na ljudski šoli pri Sv. Benediktu v Slov. goricah pa se razpisuje mesto učiteljico. Šola je pet-razredna. Prošnje do 10. novembra. s Tihotapstvo ob lirvatsko-štajer< ski meji. Dasiravno je meja med Štajersko in Hrvaško radi slinovke zaprta, vendar se vrši utihotapljanje hrvatske živino na. Štajersko. Hrvatski in štajerski barantači so znajo tako ugodno izogniti raznim nadzorovalnim organom, da se prižene vsak dan čez mojo več glav živine. Ni toraj čuda, če se širi sli-novka pri goveji živini naprej. Ljudstvo, posebno ob Sotli vo za tihotapcc, a si jih no upe naznaniti oblasti, ker se boji maščevanja. Orožništvo tudi ne polaga velike važnosti na to že vkoreni-njeno tihotapstvo v teh krajih. š Zaprtje živinskih sejmov in vla« da. Čudno naziranje imajo vladni organi. ker vedo tako skrbno razločevati med Slovenci in Nemci. Kuga-slinovka je kriva, da ogromna večina okrajev na Spodnjem štajerskem nima sejmov. Ampak čudno je, cla vlada n. pr. dovoli, da so sme v okraju Lipnica vršiti živinski sejem, čeravno je v tem nemškem okraju 16 občin okuženih! V okraju št. Lenart v Slov. goricah pa, kjer še dosedaj sploh ni bilo nobenega slučaja slinovke, pa na opetovane zahteve občin vlada ne dovoli odprtja živinskih sejmov. To je tista dvojna mera našega uradnega žimeljna v Avstriji. Nemški kmet sme gnati svojo okuženo živino na sojem, a Slovenec mora imeti svojo zdravo živino doma! š Čedne razmere vladajo na maii-borski okrajni in okrožni sodniji. Urednik vsenemškega lista »Marburger Zeitung« ima vsak čas med uradnimi urami vpogled v še tako tajne sodnijske akte. Če pa teh ne pregleda, pa mu jih v uredništvo nosijo med uradnimi urami — uradniki. Čez par dni po konfiskaciji slovenskih listov že ve »Marburger Zeitung« dobesedno poročati o podrobnosti konfiskacije, da, ona ve še več: Kdo je pisal inkriminirane članke. Če je kak Slovenec obtožen radi kakega političnega vzroka, takoj se alarmira nemški mob, ki pride svoja zijala prodajat na sodnijo. Slovencem se neprenehoma vsiljujejo nemška vabila, nemške vročbe. Da, na mariborski sodniji ima nemški »Volksrat« večjo besedo kot — Perko sam. š Nesreča. V soboto, dne 14. oktobra, je posestniku in mlinarju Josipu Arčanu pri Št. Vidu blizo Šmarja zdivjal konj, ki si ga je najel pri posestniku Horvatu. Ta mu je svetoval, naj vzame starejšega konja, a Arčan je hotel imeti mlajšega. Na nekem mostu se je voz prekucnil. Arčan je tako nesrečno padel pod voz, da je dobil jako težke poškodbe, vsled katerih je čez nekaj ur umrl. Tudi njegov zet Wagner in hči sta prišla pod voz in sc pobila. Divjega konja so vjeli šele pri Šmarju. š Nakup zgornještajerske živhie za Spodnjo štajersko. Z Dunaja se poroča: Zveza kmetijskih zadrug v Gradcu je sprožila že pred več časom misel, nakupiti na Zg. Štajerskem v krajih, kjer je letos malo krme živino in jo prodati v kraje na Sp. Štajerskem, kjer je, dosti krme. Te misli se je lotila štajerska Kmetijska družba in jo hoče sedaj izpeljati. Glede tega se je vršil v poljedelskem ministrstvu pogovor. š Mrtvec najden. Na Gortmi blizu Mute so našli mrtvega blaznega moža, ki se je pred kakimi 14 dnevi priklatil iz sosedne Koroške ter se nekaj dni potikal po vasi. Ponoči je najbrže zašel v gozd ter padel čez skalovje iti se ubil. — Pretekli teden pa so pokopali domačina tesarja Podlesnika; našli so ga mrtvega v Bistrici. Najbrže sc je vračal ponoči nekoliko vinjen domov ter padel v vodo. š Vsled eksplozije patrone poškodoval. Posestnika sin Franc Plauštaj-ner na Lubečni pri Celju jc bil zaposlen s polnjenjem patron. Ravnal pa je tako neprevidno, da je patrona eksplodirala in poškodovala poleg njega stoječega posestnikovega sina Franca Fidlerja. Plauštajner ie bil poškodovan samo na rokah; Fidler bi bil skoro izgubil vid. Plauštajner se bo moral zaradi neprevidnosti zagovarjati pred sodiščem. š Sumljiv slučaj. Poroča sc iz Maribora, da je 171etna šivilja Zofija Eich-holzer, hči bivšega gostilničarja pri Sv. Mariji v Puščavi, umrla v mariborski bolnišnici 18. t. m. s sumljivimi znaki zastrupljenja. Vršila sc je drugi dan sodna obdukcija, a natančnejše o tem slučaju še ni znano. Modni salon Ivane Schiller Sv. Petra cesta 31 priporoča klobuke v vseh izvršitvah Čez opoldne odprto 3009 v • naročnini! za zadnje četrtletji 1811. leteorologično poročilo. Višina n. morjem 306'2w, sred. zračni tlak 736-U mm Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 191 9. zveč. I 740-9 20 7. zjutr. ; 40 2 2. pop. j 392 9-2 2-6 161 jašno brez.obl Srednja včerajšnja temp, 7 3° norm. 9 9" sl. jug sl. svih. sl. vzh. jasno 00 Izjava. Podpisani Jože Vidmar, posestnik v črni vasi St. 37, psoval in sramotil sem že opetovano svojega brata Jakoba Vidmar, posestnika in gostilničarja v Ljubljani, Karolinška zemlja, brez vsaoega povoda. Ker mi je pa moj brat vedno prizanašal, obžalujem svoje postopanje, prosim svojega brata odpuščanjo ter se mu iskreno zahvaljujem, da mi je prizanesel sodno kazen. 3159 Vidmar Jože. Zahvala in priporočilo. Meseca julija t. 1. vničil mi je požar skoraj rse imetje. Zavarovan sem bil za razno trgovsko blago pri zavarovalnici „Du-nav", katera mi je po takojšnji ccnitvi izplačala skoraj polno zavarovalnino, vsled česar me veže sveta dolžnost, da izrekam tem potom zavarovalnici ,,Dunav" za njeno kulantno postopanje mojo javno zahvalo in objednem si dovoljujem isto svojim tovarišem trgovcem, kakor tudi drugemu slavnemu občinstvu najtopleje priporočati. Na Vrhniki, v oktobru 1911. 3169 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš predobri soprog-, oče, oziroma stari oče, stric, gospod Matija Zore posestnik danes, dne 20. oktobra ob pol 9. uri dopoldne po kratki, zelo mučni bolezni previden s sv. zakramenti v 76 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bode v nedeljo dne 22. oktobra ob 8. liri zjutraj na domače pokopališče na Dobrovi. Sv. maše zadnšnlce se bodo brale domači župni cerkvi. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Oabrje p. Dobrovi, 20. oktobra 1911. ŽaisUočfi ostali. ■T. ; v, " V; ';»,.' * -k S £ V- *-•■ v ■ Mesto vsacega druzega obvestila. 3101 Globoko potili javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancom pre-tužnovest, daje naša iskreno ljubljena hčerka, sestrica, sestrična, gospodična Anica Fajdiga danes 19. okt. pop. ob 1/2^ uri po dolgi mučni bolezni previdena s sv. zakramenti, v 20. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajuice se vrši v soboto dne lil. okt. ob 3. uri pop. iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 19 na pokopališče k svetemu Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Ljubljana, 19. okt. 1911, Žalujoči ostali. 3io:i Rudolf Rutner, O/ermvallo železnato JCina-Yino Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet, izbornl okus. Večkrat odlikovano Nad 7000 zdravniških spričeval. , g. in kr. dvorni dobavitelj || TBST-Barkovlje. ===== Od gospodinje jc odvisno blagostanje in sreča družine; gospodinje in matere imajo pa tudi v celem narodnem gospodarstvu eno najvažnejših vlog. Blagor narodu, ki ima dobre, skrbne in varčne gospodinje! Dolžnost vsakega naroda, ki hoče prospevati, je, da skrbi za vzgojo veščih in spretnih gospodinj. V zadnjem času se sicer po raznih gospodinjskih šolah skrbi za prospeh in povzdigo umnega gospodinjstva, toda našim meščanskim, delavskim in kmečkim materam ter ženam, ki takih šol ne morejo obiskovati, je manjkala dosedaj strokovna knjiga, ki bi jim bila zvest in zanesljiv svetovalec. Vsaka slovenska gospodinja mora biti tedaj vesela nove knjige: Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. .*. Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Pur gaj voditeljica ,,Gospodinjske šole" v Ljubljani. Knjiga je pregledana od najboljših strokovnjakov; deželni odbor in c. kr. kmetijska družba sta se zanjo zelo zavzela, ker se bo rabila tudi na gospodinjskih šolah. Knjiga ima izredno nizko ceno, namreč samo K 2*20 za broširan in K 2*80 za trpežno vezan izvod, po pošti 30 vinarjev več. Pisateljica sama je dolgoletna, praktična gospodinja, kateri pa ne manjka kot voditeljici ,,Gospodinjske šole" tudi temeljite teoretične naobrazbe. Knjiga obravnava vse panoge gospodinjstva za vse sloje našega ljudstva, tako za preprosto, kakor tudi obširnejše gospodinjstvo. H koncu knjige je dodal praktični zdravnik dr. Dolšak še pouk o zdravilstvu in postrežbi bolnikov. Knjiga je opremljena z mnogimi, lepo uspelimi slikami, izmed katerih so nekatere večbarvne. To dragoceno knjigo naj si nabavijo za mal denar vse naše gospodinje, matere, žene in dekleta. 13 I Katsliška BuKuarna u L]ubl]ani. \ 05729374 * Ivan Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. II. del. Doba narodnega probujenja. Uroš. U I< 20 vin., vez. 7 K 20 vin. To delo spada med najznamenitejša \ slovenskem slovstvu. Kritika hvali na, njej verne opise posameznih .pisateljev in idej, v katerih so živeli, izborno analizo njihovih del in živahni, mičili način, kako so pogojeni literarni boji one za razvoj našega naroda tako važne dobe. Knjiga, je tudi v tem oziru na višku, ker vestno uporablja vire in jih porablja, skoraj vse, kolikor so sploh znani. Ker se oelo v širših plasteh našega izobraženstva literarna izobrazba preveč zanemarja, je pač zelo upravičena želja, da se knjiga kolikormogoče razpeča in najde pridnih čitateljev, ki se bodo iz nje učili, kako se je naše leposlovje iz skromnih početkov povzdigovalo in se je razširjalo obzorje našim pisateljem. — Dobi se tudi še 1. del, ki sega od Pohlina do Prešerna. Cena 2 K, vezan 2 K 80 vin. — Oba dela je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. * Dr. Aleš Ušeničnik: Sociologija. Cena broš. knjigi 8 Iv 50 h, vez. 10 K 80 h. — O tem delu sodi dr. Iv. Žmavec, ki stoji na protikatoliškem stališču, v B. številki »Vede«: »Na vsak način učena knjiga! Knjiga je tako dobra, kakor so boljšo katoliške knjige te stroke tudi pri drugih velikih narodih. Stroga logičnost pri njegovih premisah, železna smotrenost k ciljem njegove življenjske umetnosti, velika in ob ljubljanskih knjižničnih razmerah občudovanja vredna načitanost, to so nekatere glavne prednosti našega pisatelja.« — Če odločen nasprotnik krščansko-socialnega naziranja o Ušeničnikovcm delu tako sodi, koliko bolj bi je morali upoštevati naši krogi! V resnici Uše-ničnikova Sociologija nudi veliko več kakor tozadevna nemška dela, posega globlje in jc tudi znatno bolj logično sestavljena. Socialnega dela je med nami toliko, a pozitivno podlago more vsak le tu dobiti! Zato bi bilo želeti, da bi se dr. Ušeničnikova Sociologija, ki je katoliškim Slovencem in vsemu nagemu narodu v čast, tudi svoji vrednosti primerno naročevala! — Lepo delo je izšlo v zalogi »Katoliške Bukvarnc« v Ljubljani. * Za naše matere, žene in dekle'a velevažna knjiga: »Gospodinjstvo«. — Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj, prednica šol. sester in voditeljica gospodinjske šole v Marija-hišču v Ljubljani. Cena je zelo nizka in znaša 2 K 20 v za broširan in 2 K BO v za vezan izvod, po pošti 30 v več. Knjigo je založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. * Staršem in vzgojiteljem! Navajajte otroke, cla bodo hodili pogostoma k svetemu obhajilu. Spisal o. Julij Lin-telo, D. J. (Slovenski prevod je oskrbela Marijina družba v ljubljanskem semenišču.) Druga, pomnožena izdaja (5000—12.000). — Str. 63. Cena 25 vin., 20 izvodov in več po 20 vin. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Ves krščanski svet se trudi, da ustreže fcelji svetega očeta, ki jo jc izrekel z odlokom o pogostem in vsakdanjem prejemanju svetega obhajila. Zato so tudi Slovenski časniki prvo izdajo te knjižice z velikim veseljem naznanili. Zlasti navdušeno piše o knjižici slovenski nabožni list v Ameriki, Ave Marla (1. U. [1910] št. 8). Pravi namreč: V časih splošne verske mlačnosti smo. Vse li-šči le za bogastvom in za uživanjem. Človeštvo izgublja vedno bolj zmisel «a vse, kar jc nadnaravnega, kar je vzvišene j šega, kakor so strasti, kakor je posvetno. V te žalostne čase je sveti Dče zaklical: »Nazaj k Jezusu, k Luči, ki edini more zadovoljiti človeško srce! Nazaj k prvim navadam svete Cerkve.« Sv. Rešuje Telo je bilo sredstvo, ki je navduševalo prve mučence, da so rajši prelili svojo kri, kakor bi le za korak odstopili od svoje vere. Sv. Rcšnje Telo naj bi bilo tudi za nas sredstvo, ki naj nas navdušuje v boju zoper zmote sveta. zoper pogubonosne nauke sedanjih lažimodrijanov. — Toda, težko je to delo! Mi nismo tega vajeni! Dosedanje navade so bile popolnoma nasprotne temu klicu. Enkrat na leto, štirikrat na leto! — Vsak mesec — je bilo veliko, vsak teden žc posebna milost, vsakdanje sveto obhajilo pa popolnoma neznano. Sedaj pa naenkrat: Vsak dan vsi k mizi Gospodovi! Za to pa treba vzgojiti nov rod. Treba začeti pri otrocih v šoli. Ti naj prebijejo led, ti naj zaneso v ljudstvo to novo navado. In starši in vzgojitelje pridobi .i za to idejo, ima namen ta knjižica. Zato jo prav toplo priporočamo vsem slovenskim starišem. ** M* Naročajte ..Slovenca".: ^onfe^cijj^a trgouina . Lal^ic Ljubljana, Pred šfofijo ?9 -priporoča socjo D C fift a nt ll o ca toyo *,yotcvtjtnih oUd po naj. -novejšem Ht-ojtt »a epipode, de-o&c in ofczcfte. 9Caj mov c j v ~817 fionfeficiji cca dame in defilice. iŠoCvclita \\x -toživa poi>tw£&a. c^aj jHtijjij cevie. . ' ■ V • ' - ' ' >. . , - ■ • ■..-■■•J ■ -'., ■ ;.,JiE.7.i; ..;; pulti od M 65'— mmi Ceniki zastonj. 2814 Zastopstvo ter vzorčna zaloga: THE REK CO.. LMa Hotel pri Maličn, nasproti glavne pošto. morika trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti sc dobe pri Štefana Nagy, trgovina z železnlno, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5. 2o21 Veletrgovina s špecerijo in deželnimi pridelki JintonKolenCjCelje Gim trgovina: GraMa cesta li Podružnica v Narodnem florno. Prazen jc izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povedno zalogo z vedno svežim bla; o n, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popjl-noma ustroCi x~ itevam cenj. gg. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisK, o Čemur so lahko vs kdo sam prepriča, četudi z najmanjšim poizkusom. — Velečastitim gosp. d'-'iovni'tom ponudim voSčene sveče, kakor tudi chuge vrste sveč, ter olje in kad'lo za cerkve. — Kupujem tudi vsakovrstne deželne iu drage pridelke, kakor oves, rš pšenico, divji kostanj, želod, suhe gobe, med v satovja, fižol, seno, orehe, krompir, mata šlupo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, šveže ln suho, vinski kr -uan, itd., sploh vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstne vreče ter peUo-lejske in oljnate sode. — Imam tudi v zalogi l.žovo moko in otrobe za krm lo živine v ceni od K 9 — do K 15-—, 100 kg pri odjemu celega vagona ter »Lukulus« za pitanje svinj. 2973 pokrivala za komate In odeje, platno za jadra na meter najcencje pri Štefana Nngy, trgovina z že-leznino, Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2822 St. 7736/V. u. Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1912 nastopno razglaša: 1. Vsem v Ljubljani, stanujočim, leta 1889, 1890 in 1891 rojenim mladeničem, ne gleiie na rojstni in pristojni kraj ss Je tekom meseca novembra 1911 zglasiti k zabeležbi pri vojaškem uradu v „Mestnem domu" 1. nadstropje. 2. Mladeničem, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, je prinesti s seboj, dokazila o starosti in pristojnosti (rojstni in domovinski list). 3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti starši, varuhi ali pooblaščenci. 4. Onim nabornikom, ki hočejo uveljaviti eno ali drugo v §§31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnostij, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januarja aH februarja 1912 pri omenjenemu vojaškem uradu, najkasneje 03 na dan glavnega nabora pri pristojni naborni komisiji. 5. Onim nabornikom, ki žele, da se jim dovoli nabor izven pristojnega nabornega kraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti. 6. Sinovom vojaških oseb, služečih v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so v nabornih letih, sc je ravno tako zglasiti. 7. Kdor zanemari dolžnost Zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati z izgovorom, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon. Naborniki, ki opuste zglasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka, ki se kaznuje z globo 10 dO 200 krOtt ali pa s primernim zaporom. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 9. oktobra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: * H. Druzovič, Lira. Cena mehko vezane knjige 1 K 70 vin, v platno 2 K 20 vin. I. zvezek. To je zbirka moških zborov, torej pesmarica, o kateri je na naslovni strani rečeno, da ima služiti srednjim šolam, pa je sploh za vsa naša društva, oziroma pevske zbore izborna pesmarica. Kar jo predvsem odlikuje, je to, da nuja v svoji prvi polovici kar celo pevsko šo 1 o, to je: pevske vaje (notacijo, oblike not in pavz, načine in udarjanje taktov, prestavljalna znamenja, tonske lestve, intervale, glavna pravila za pevce, tolmač laških glasbenih izrazov, uvod v moško zborovo petje, to je različne vaje za začetnike). Drugi del prinaša najrazličnejše pesmi, tako od glasbene kakor od vsebinske strani najskrbnejše zbrane. Tu so slovenske narodne, Ipavčeve, Hribarjeve, Maškove, Hladnikove, Volaričeve, Ada-miČove, Gerbičeve, Riharjeve, Nedve-dove, Fajglove, Aljaževe, pa tudi srbske, češke, poljske, maloruske, ruske, bulgarske in hrvaške narodne in umetne, seveda v slovenski prestavi. Vsi pevski zbori naj si to pesmarico nabavijo, ker jim bo nudila več kakor vse dosedanje! — II. del, ki bo nudil na-daljno zbirko moških zborov, ie v tisku. Oba dela založi »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. * -Tules Verne: Kapitan Ha tera* ali Angleži na severnem tečaju. Cena vezani knjigi 4 K 40 h. — Jules Ver-novi romani so v obče najbolj mikavno berilo, kar si ga človek sploh more misliti. Ne samo, da so dogodki, ki jih ta pisatelj opisuje, vedno izredno zanimivi, ampak so obenem zelo poučni zlasti v zemljepisnem in naravoslovnem oziru in zato kakor nalašč posebno za bolj odraslo mladino, zlasti še zato, ker imajo vseskozi plemenito moralno tendenco. Kapitan Hatteras je eden najlepših Jules Ve novih romanov in zato si ga je vredno omisliti. Naše ljudstvo ga bo bralo z največjim užitkom. — Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvarni« v Ljubljani. Služb«! organista in občinskega Sajnika se razpisuje. Plača 960 kron. Prošnje n-ij se pošlje zadnji čas do 30. t. m. Nastop takoj ali 1. decembra. 3162 Toplice, 19. oktobra 1911. r »a m ceni se odda pri Sv. Duhu p. Krško. Okroglo 700 kron v denarju in v biri-Več pove župni urad. 3158 2 / Zlats svetinje: Berlin, Parit, Bioi iti na/bol/. hosm. zobo Čistil sredstvo Izdelovntell 0.