PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. fnaja 1945 pa v osvobojenem Trstu. kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevni! O' '-J O -Q £ z c. 'V: s r. Cena 600 lir - Leto XLI. št. 162 (12.194) Trst, petek, 26. julija 19 Pomembna zmaga demokristjana De Mite Po preverjanju petstrankarski odbori tudi za krajevne uprave Vsa druga pereča vprašanja odložili na jesen Sklep predsedstva Jugo 8 8 o Začasen ukrep o zakonu o pokritju tečajnih razlik Prizadevanja, da bi čimprej prišlo do rešitve RIM — Vladno preverjanje se je končno izteklo. Kot je bilo predvideno, so najbolj pereča vprašanja odložili ^ jesen, ko bodo morali rešiti gospodarska in finančna vPrašanja, odpraviti javni primanjkljaj ter izvesti institucionalne reforme. Po drugi strani pa, kot so spodili, so dosegli sporazum o Rai-Tv ter razširili pet-strankarske krajevne odbore povsod, kjer je to mogo-č®- Preverjanje se je zaključilo z neke vrste program-skirn dokumentom, glede katerega so bila mnenja v okviru večin deljena. Spadolini ga je označil za »politično Preambulo«, Craxi pa za dokument o političnem sporazumu. Ta spor daje slutiti, da se petstrankarski koali-ciji. vsaj v sedanji obliki, obetajo trdi časi. Ob koncu srečanja v sredo zvečer je republikanski voditelj Spadolini dejal, da ne bodo sestavili nobenega skupnega dokumenta. Sinoči je predsednik vlade odgovo-rb, da so sklenili, da ne podpišejo nobenega protokola samo zato, da bi vso zadevo pospešili. Nakar sta se Craxi in Spadolini sestala na štiri oči in po pogovoru, "i so ga mnogi označili kot zelo trd besedni spopad, sklenila, da bodo le objavili sklepni dokument, ki pa je kar se da skop. Spadolini še vedno trdi, da ne gre za Programski dokument, o katerem bi soglašale vse vladne stranke, temveč samo za »politično preambulo«. Ob vsem tem je tajnik KD De Mita izrazil mnenje, na se problemi ne rešujejo z dokumenti. Kakorkoli že odobreni politični protokol v resnici nima nič skupnega s Pravim programskim dokumentom. Parlamentarna razprava, ki bo v prihodnjih dneh, bo najbrž morala le odobriti, kar je bilo že storjeno'. V odobrenem doku mentu je zelo preprosto rečeno, da se pet strank vladne koalicije obvezuje okrepiti politično solidarnost. Glede krajevnih uprav pa je rečeno, da so volilni rezultati in izbire petih strank privedli do razširitve skupnih odgovornosti tudi na področje krajevnih in deželnih vlad. Gre za pomembno zmago demokristjanskega tajnika De Mite, ki že dalj časa zahteva razširitev petstrankarske koalicije tudi na krajevne uprave. V nadaljevanju dokument še našteva probleme, ki jih je treba rešiti in ki so kot vedno vprašanje Juga, zaposlovanje in gospodarstvo. Dokument sploh ne omenja Craxijevih zapisov, ki jih je predsednik vlade predložil na zasedanju in o katerih so razpravljali na šestih sejah. Dokument se zaključuje s poudarjanjem potreb po politični stabilnosti. R. G. Natta o kongresu RIM — Tajnik KPI Alessandro Natta je včeraj govoril o novoizvoljeni komisiji, ki ima nalogo, da pripravi kongres partije. Komisija se ne bo ukvarjala samo z oblikovanjem politične platforme za kongres, temveč se bo ukvarjala tudi z razpravo, s pokrajinskimi kongresi in bo skratka sledila vso kongresno fazo. Komisija, nadaljuje Natta, ni v nasprotju s političnim vodstvom. V ponedeljek se bo vodstvo sestalo, saj mora kot doslej določati politično borbo in dejavnost partije. Komisija pa je kljub vsemu pomembna novost, saj se bo ukvarjala z vsem, kar zadeva kongres, tudi s pobudami, ki jih bodo sprejeli v pripravljalni fazi ter v iskanju novih pohtičnih strategij. BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je v sredo na razširjeni seji na predlog ZIS in v skladu s 301. členom u-stave SFRJ zaradi izostanka soglasja socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin dalo soglasje za sprejetje zakona o pokritju tečajnih razlik pri Narodni banki Jugoslavije in zakona o predračunu prihodkov in stroškov deviznih rezerv pri Narodni banki Jugoslavije za leto 1985 kot začasnih ukrepov. Predsedstvo SFRJ meni, da je treba nadaljevati usklajevanje v skupščini SFRJ in čimprej v rednem postopku sprejeti zakon o poravnavi določenih deviznih zahtev. Spopadamo se z velikimi in neupravičenimi zakasnitvami pri sprejemanju vrste sistematskih zakonov in ukrepov tekoče gospodarske politike, meni predsedstvo SFRJ. Med dosedanjim usklajevanjem so se pokazale velike razlike, posebej glede nekate-terih vprašanj in zaradi teh razlik še ni sprejetih več gospodarskih sistemskih zakonov predvidenih z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije in letošnjo resolucijo. Čeprav so nekatere od teh razlik posledica objektivno različnih intere sov, nekatere pa imajo tudi določen konceptualni značaj v pristopu reševanja posameznih vprašanj, je to kljub vsemu zaviralo celoten postopek ter zaradi počasnosti in tudi napak v načinu usklajevanja interesov povzročilo preložitev sprejetja nekaterih sistemskih zakonov. To povzroča gospodarsko škodo in na neprimeren način politizira odnose med socialističnimi republikami in socialističnimi pokrajinami. Zato predsedstvo SFRJ poudarja, da je pravočasno sprejetje teh zakonov in ukrepov gospodarske politike največjega pomena ter poudarja odgovornost organov federacije, republik in pokrajin za skupne interese države ter s tem tudi za izhod iz sedanjih težav pri sprejemanju nekaterih zakonov v skupščini SFRJ. Predsedstvo SFRJ meni, da morajo predsedstva socialističnih republik in avtonomnih pokrajin izhajajoč iz njihove odgovornosti za razvoj ne samo njihovih republik in pokrajin ampak tudi vse Jugoslavije, najbolj neposredno vplivati za pospeševanje dogovorov ter nujno soglasje in pravočasno sprejetje zakonov v roku, ki bo omogočil njihovo celovito in uspešno uresničevanje, (dd) Eden Pastora težko ranjen PANAMA — V Panami so vče-rai dokončno razblinili negotovosti o usodi poveljnika Edena Pastore, o katerem so zgubili Vse sledi v sredo, ko se je nje-£ov helikopter zrušil na nikaragovskem ozemlju 50 kilometrov °d kostariške meje. Eden Pasto-ra je živ, hudo ranjeni je preži-v*d nesrečo, borci protisandini-stičnega gibanja Arde so ga že Pripeljali v bolnišnico v Panami. Bivši legendarni »Comandante «!ro« iz bojev proti diktaturi A-'i as tasi a Somoze se je marca čudežno rešil v atentatu med neko tiskovno konferenco, da je to-p at Arde prepričana, da je bil ^stora žrtev sabotaže. Navse-zadnje je ta večni bojevnik trn n Mao agni, saj je edini od . otisandinistov, bi mu ne more- o* očitati, da je bil na strani može. Nedvomno pa nima ti-mga vpliva, ki so mu ga neka-n skušali pripisati med pre-■ lvaLstvom. Zahvaliti se mora 'o izdatni pomoči ZDA, da še nekako kljubuje sandinistom, •Ph je zapustil, ker so po nje-S0Vem izdali cilje revolucije. Parlamentarci iz naše dežele pri ministru Andreottiju Vlada obljublja ukrepe za razvoj dežele BOJAN BREZIGAR RIM — Vlada si bo prizadevala za odobritev posebnih ukrepov za razvoj celotne dežele Furlanije - Julijske krajine. Ne gre za navadne finančne ukre/pe, ampak za dolgoročne posege, s katerimi naj bi dežela Furlanija - Julijska krajina postala vodilna dežela na področju mednarodne gospodarske kooperacije v okviru Evropske gospodarske skupnosti. To jo zunanji minister Giulio Andreotti včeraj sporočil parlamentarcem iz dežele Furlani je-Julijske krajine, ki so ga obiskali v zvezi z vprašanji obmejnih področij, tudi glede na zakonske osnutke o tem vprašanju, ki so bdi predloženi v zbornici. Srečanja z ministrom Andreottijem, kateremu je prisostvoval tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu Fioret, so se udeležili senatorji Battello, Beorchia, Gerbčeva in Toros ter poslanci Baracetti, Bressani, Cuffaro, De Carli, Di Re, Fortuna, Coloni, Reb.ulla, Gasparotto in Santuz. Parlamentarci, ki so se predsinočnjim dogovorili, da bodo skupno posegli v korist deželnega gospodarstva, so poudarib, da politika obmejnega pasu zadeva vso deže lo in da se torej z ukrepom v korist Trsta in Gorice, ki je vsekakor pozitiven, vprašanje ne bo izčrpalo. Potreben je torej organski poseg vsedržavnega značaja, ki bo spodbudil mednarodno kooperacijo preko dežele Fur-lanije-Julijske krajine in tu je potreben poseg vlade, ki mora zahtevati od Evropska gospodarske skupnosti posege v korist teh območij. Minister Andreotti je dejal, da je ta predlog v skladu z vladno politiko o mednarodni kooperaciji in ga je treba tesno vezati na politiko Evropske gospodarske skupnosti. Kljub temu, da preživlja EGS težko obdobje, obstajajo po Andreottijevem mnenju ugodne možnosti za ovrednotenje nekaterih posegov EGS in treba se je navezati na evropske načrte za tehnološki razvoj, kot na primer načrt Eureka, z namenom, da pride do sestave skupnega operativnega predloga. Andreotti je nakazal potrebo po ustanovitvi medministrske delovne skupine — v kateri bi bili poleg zunanjega ministrstva zastopani še ministrstvi za proračun in za znanstvene raziskave, z namenom, da skupno z zakladnim ministrstvom poskrbijo za ustrezna sredstva ter da poglobijo vprašanje, pri čemer je treba angažirati tudi deželo z namenom, da bi bili ob obnovitvi parlamentarnih del že izdelani predlogi, ki bi jih posebni odbor posredoval parlamentarcem in deželni vladi v dokončno oceno in odobritev. Vse torej kaže, da se bo tudi to vprašanje premaknilo z mrtve točke. Prvi so ga sprožili komunisti, ko so 16. aprila lanskega leta vložili svoj zakonski osnutek (prvi podpisnik Cuffaro), vendar ta osnutek začetkoma ni naletel na veliko odobravanje pri predstavnikih vladnih strank. Zanimanje je začelo naraščati, ko je vlada predložila »paket Altissimo«, za gospodarski razvoj Trsta in Gorice, ki je povzročil razburjenje v Furlaniji, kjer so zaskrbljeni, ker se območju obeta huda kriza takoj ko bodo dokončali z obnovo potresnih področij. Tudi na osnovi te stvarnosti so 27. marca letos socialisti (prvi podpisnik De Carli) predložili svoj zakonski osnutek. Dogodek, ki je dokončno odpravil dolgotrajno NADALJEVANJE NA 2. STRANI Giulio Andreotti Včeraj aretirali še dve osebi zaradi nesreče na Tridentinskem Po sestanku med sindikati in De Miehelisom Septembra v živo pogajanja o ceni dela Sr^HO — V okviru preiskav o ne-v Dolini Stava na Tridentin- osehi n3 vćeraj bili zaprti še dve ja e'n re ,za Alessandra Bassanelli-Prea] ®ga izmed upravnikov družbe iste n ™neraria, in za uslužbenca Pri riu?, ^apìa Garavana, kti je °dsou - u Prestavel v Dobni Stava tiftski h3- 23 umeR|1' jezgri- Triden-Sim državni pravdnik Francesco doslej ■’ v°d' sodno preiskavo, je sta vi 'i, * 5 zapornih nalogov, saj nicj rv, srede v tridentinski kaznil-iVIinop-, °n izmed lastnikov Prealpi špektr, Giulio Rota in gozdni inje rjj-i • v^Reo Tomasi, medtem ko Hov k^1 a‘siri*b rudarske družbe Giu-v hnir.3*" ^ido Rota pod nadzorstvom ^snici v Comu. Craxa’ k° 50 odmevali proti mali sobi in tam Zganila se je. ie p^adca je dremala in najbrž niti ni slišala, kako ža eter °dšeI K Marti. Ali pa je bila že brezbrižna Vef,Vse to? Saj bi bilo res čudno, če ne bi ničesar Cel 6 • Sai J6 morala skoraj vsako jutro slišati in dur' ^^ed. Ko je Peter odhajal iz sobe, ko je odprl A in k0 je naposled odhajal od Marte. Zakaj je če je vedela? jjj 1° vprašanje se je porodilo Katici, toda Katica br jjdegla videti mamičinega obraza, da bi bila raz-lC(jf,a lna njem njene misli, a z besedami se ni ni-r dotaknila te stvari. o č Katico je prijelo, da bi bila šla v sobo in slišala, ìn yi11 se menita ali pa bi se ona dva prestrašila Dl Peter moral oditi od matere. Zp ^°da tisti trenutek je zaslišala škripajoče korake orinaJ P° snegu, duri so se odprle in potem so se prle še duri v mali sobi. Katica je vztrepetala. Kdo bi mogel biti to? Ni bila dolgo v negotovosti, to je lahko bil samo Ivan, ki se je pred časom vrnil s »poti v mesto«. Napeto je prisluhnila, kaj se bo zgodilo v mali sobi, dokler je ni premotilo in je stopila do duri v sobo, da bi prisluhnila. Da, bil je Ivan Koren. Ivan Koren se je namenil, da bi ovadil Petra Koštrco in tako rešil Marto zase in za Katico, čeprav so ga še po poti obhajale skušnjave in se je boril s seboj, da bo storil s tem nekaj grdega, sebe nevrednega, s čimer se bo izkazal za slabiča, ki si ni znal drugače priboriti svoje žene kakor samo z žandarji, so ga noge nesle neizbežno dalje. Ko pa je stopil iz te samote na cesto, je zdaleč zagledal, kolikor je pač dopuščala zimska megla, da prihajajo žandarji. Obstal je za trenutek in srce mu je začelo močneje biti. Bila je ugodna prilika. In vendar mu je tedaj nekaj odločno reklo, naj se skrije. Pomaknil se je torej za nasip, ki je mejil med poljem in močvirnim jarkom, poraslim s trstjem in od tam opazoval žandarje, ki so prihajali čedalje bliže. Nista bila samo dva, bilo jih je pet. Preden pa so prišli do jarka, so se razporedili, očitno so hoteli obkoliti ves prostor. Samo dva sta šla po poti dalje. Tedaj se je Ivan Koren za nasipom pomaknil nazaj ob jarku. Še vedno se je boril s seboj; najbolj ugodno je bilo počakati in dopustiti, da žandarji opravijo svoje. Tako se bo rešil neprijetne zavesti, da je nekoga izdal. Da, počakati tu in potem bo še videl, kako bodo Petra Koštrco uklenjenega gnali tod mimo. Vendar ga je tisti trenutek spet prevzelo: ali je prav, da pusti, da odženejo človeka, ki je poleg njemu tolikim storil dobro? In ali je sploh prav, da mirno gleda, ko bi moral napraviti samo nekaj hitrih korakov pa bi ga rešil? Ena sama beseda in Peter Koštrca, ki je vajen teh krajev, se bo mimo še tolikih ljudi izmuznil v svobodo. Potem ga ne bo več sem. Spomladi pa Ivan z ženo odide po svetu in se ne bodo več srečali. Kakor ga je mikalo, da bi ga izdal, ga je zdaj nehote potegnilo, naj se vrne, da posvari Koštrco. Vračal se je naglo in nestrpno, kot bi šlo za najbolj dragega mu človeka. Ni šel v veliko sobo, kakor bi bil slutil, da bo Petra našel pri Marti. Peter je res sedel na stolu; v naročju mu je počivala Marta in se ga oklepala okoli vratu. Bil je trenutek presenečenja, predvsem za Marto in Petra. Ivan se je sicer moral nasloniti na steno, Marta pa je s krikom planila Petru iz naročja in si pokrila obraz z rokami. Peter je bil mirnejši in komaj vidna zadrega mu je' zasenčila obraz, takoj nato pa je bil pripravljen na vse. Mimo je segel po cigareto in si jo prižgal. Po podatkih mesečne raziskave ISCO-Mondo economico Majska gibanja industrijskih dejavnosti v naši deželi na splošno dokaj ustaljena Podatki o gospodarskih gibanjih v Furlaniji - Julijski krajini za letošnji mesec maj kažejo nekoliko manj zaskrbljujočo sliko gibanja notranjega povpraševanja, medtem ko so potr-dili šibkost zunanjega povpraševanja. Proizvodna gibanja so odrazila blago poživitev z ozirom na mesec april, medtem ko so se zaloge znova nakopičile. Predvidevanja za prihodnje mesece kažejo na nadaljnjo stagnacijo naročil nasploh in na izboljšanje proizvodnih gibanj, ki bi se morala pozitivno odraziti tudi na zaskrbljujoče nižanje zaposlitvene ravni. Kar pa zadeva gibanje cen, so se nekoliko unesla pričakovanja o novih podražitvah, medtem ko so glede na prejšnje mesece, previdnejša predvidevanja o splošnem gospodarskem gibanju. V ilustracijo si pobliže oglejmo gibanja in predvidevanja po posameznih gospodarskih sektorjih. Živahno notranje povpraševanje je pospešilo proizvodnjo tekstila, oblačil, usnja, usnjenih izdelkov in obutve, medtem ko kratkoročna predvidevanja napovedujejo padec povpraševanja zaradi neugodnega letnega časa. Vsekakor se je proizvodnja v tem sektorju maja povišala s 53 na 72 odstotkov, cene pa so se ustalile, kar je pripomoglo k omejitvi negativne bilance. Na področju lesne in pohištvene industrije je bilo povpraševanje tudi v maju precej šibko, čeprav rahlo u-godnejše kot v aprilu. Proizvodna dejavnost je zabeležila vzpon, kar je povzročilo precejšen porast količine gotovih izdelkov v skladiščih. Kratkoročna predvidevanja ostajajo pozitivna tako za proizvodnjo kot za naročila, medtem ko je za cene pričakovati porast. Grafična, založniška in papirna industrija beleži nadaljnji padec notranjega povpraševanja, medtem ko so se bistveno izboljšali pokazatelji proizvodnih gibanj, kar ima za posledico občutno povečanje zalog. Predvidevanja za prihodnje mesece so precej previdna glede proizvodnje, medtem ko naj bi povpraševanje ostalo nespremenjeno, cene pa stabilne. Kovinska industrija je bila prav tako pod neugodnim vplivom majhne^ ga povpraševanja, medtem ko se je proizvodna dejavnost z ozirom na april dvignila. Za prihodnje mesece je pričakovati izboljšanje tako povpraševanja kot proizvodnje v luči pričakovanega povišanja cen. Na področju strojništva pa je v podobnih razmerah upadlo predvsem notranje pov- praševanje, kar se je odrazilo v proizvodnji, kljub temu, da je bila v maju nekoliko živahnejša kot v aprilu. Zaloge v skladiščih so se še povečale, medtem ko predvidevanja napovedujejo porast proizvodnje in povpraševanja ob istočasni ublažitvi naraščanja cen. V sektorju proizvodnje prometnih sredstev, vključno z ladjedelništvom, se je tudi v maju nadaljevala huda kriza brez upanja na izboljšanje v kratkem roku. Preostala industrijska proizvodnja je v maju doživela večje notranje povpraševanje, medtem ko je povpraševanje v tujini še vedno hudo omejeno. Proizvodnja se je nekoliko skrčila z ozirom na prejšnje mesece, medtem ko so zaloge ostale nespremenjene. Kratkoročna predvidevanja napovedujejo skromen porast proizvodnje, medtem ko naj bi se cene nekoliko umirile. Po pričakovanjih podjetnikov bi ta raznoliki sektor moral vztrajati pri sedanjih gospodarskih gibanjih. V splošnem bi za raziskavo o majskih gospodarskih gibanjih v deželi lahko rekli, da m prinesla bistvenih novosti in da so prevladala predvidevanja o precejšnji stagnaciji njihove dinamike tudi za naslednje mesece. Danilo in njegova kobila Pupa predstavljata že pravo redkost Danilo Čač, doma od Sv. Barbare 25, po domače pri Turneku, je s svojo kobilo Pupo prava redkost na Tržaškem. Od konj se ne more ločiti, saj je bil furman od 11. leta dalje. Zatrjuje, da je njegova 11-letna Pupa sorte pram skromna, saj je zadovoljna s travo ali pozimi s senom. Z njo ima tako male stroške. Pravi, da je včasih sena primanjkovalo, danes pa ga je dovolj. Kot dvolastnik redno obdeluje svoje trte prek meje v, Pre-mancanu pri Hrvatinih. Pri oranju in okopavanju mu Pupa odlično služi. Danilo jo s frezo ne zamenja, pa še hitreje gre tako. Seveda brez smove pomoči ne gre, in Danilo trdno upa, da bo njegovo tradicijo obdržal Klavdijo, ki se na konja in plug odlično spozna. Pri rednem prestopanju državne meje na maloobmejnem prehodu Sv. Barbara (Kaštelir) nima nobenih sitnosti tako na naš j kot na jugoslovanski strani. Obmejni organi, kakor tudi mimoidoči v koloni na mejnem prehodu, se vedno z zanimanjem ozrejo za njim. Danilo zatrjuje, da bo za konje še prišel svetel dan ob vsevečji energetski stiski, čeprav počasi odhajajo v pozabo kot njihovi lastniki. Tekst in slika V. A. V Dolini in Nabrežini bo danes zaključni dan poletnih centrov Poletni centri, ki so popestrili prve tedne počitnic naših otrok iz Nabrežine, Doline in okolice, se bližajo koncu. Danes je zadnji dan otroškega živžava in zato je prav, da je drugačen od drugih. V Nabrežini bodo tokrat vse skupine otrok skupaj preživele dan. Ogledali si bodo film, ki so ga posneli med njimi, improvizirah igrice in se šli športni dan. Smeha in veselja ne bo manjkalo, za ohladitev pa bo na koncu poskrbel sladoled. V Dolini so se odločili, da zadnji dan v goste povabijo starše varovancev. Tako se bosta obe generaciji pomerili v najrazhčnejših tekmah. Program se bo začel ob 15.30 v otroškem vrtcu. Starši, ne pozabite! Koncert saksofonista Jimmyja Owensa drevi na prazniku komunističnega tiska v Sesljanu Naš goriški kolega se je ustavil pri Lupinčevih v Praprotu Tržaške osmice skozi goriška očala Med prireditvami, ki se bodo danes zvečer zvrstile v okviru pokrajinskega festivala komunističnega tiska v Sesljanu, bi še posebej omenili jazz koncert ameriškega izvajalca Jimmyja Owensa. Temnopoltega glasbenika bo spremljal kvartet, ki ga vodi Giulio Capiozzo, bivši član skupine »Area«; poudariti gre, da bo današnji koncert edini Owensov nastop v Italiji. Črnski saksofonist, ki sicer obvlada tudi nekatera druga glasbila, je precej znan v tujini, med drugim pa je izdal tudi že več plošč. Sploh pa je treba reči, da je bil glasbeni program v teh dneh precej kakovosten, saj so se v okviru prejšnjih večerov predstavili nekatere zanimive skupine oz. posamezniki. To velja predvsem za mi- lansko rock skupino Matisse, ki je nastopila v sredo in je imela veliko uspeha med občinstvom. Vzporedno z današnjim koncertom bo potekala tudi javna debata, ki bo tokrat posvečena lakoti v svetu, obenem pa že običajno predvajanje filmov na prostem. V. • Na čestitke, ki jih je poslal de želni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka 5. julija letos novoizvoljenemu predsedniku ustavnega sodišča, ki je najvišji juridični organ v Italiji, je predsednik dr. Livio Paladin odgovoril s posebnim telegramom, v katerem se zahvaljuje za čestitke in obenem kot predsednik ustavnega sodišča izreka prisrčne pozdrave tudi v spomin na pretekli čas. Marsikdaj, ko se vračam iz Trsta proti domu v Gorico, me avto kar sam zapelje na Prosek in od tam po cesti ki vozaču, ki ima precej nuje, skoro odmaknjenim krajem sredi prelepih borovih gozdičkov. Tam gori na Krasu med Opčinami in Ses-Ijanom je zlati mir in nič čudnega ni, če si marsikateri tržaški meščan hoče na zakoniti ali nezakoniti način zgraditi hišo ali bivati v kakem zasilnem bivališču, kot je pritrjena ndotka. V teh krajih pa je vse polno gostiln, kjer te znajo dobro postreči in občasno na tem ali drugem ovinku te vabi lovorova veja ki ti pove, da je tam za vogalom trenutno odprta osmica. . Nam, ki prihajamo iz Gorice in ki imamo na voljo precej zelo dobrega briškega vina, tako belega kot črnega, se nam marsikdaj čudno zdi, kako bo z vinom v kraju, ki ni naš. Z nekakim ponosom trdimo, da je v Brdih pridelano vino dandanes med najbolj cenjenimi v Italiji. Da briški kmetje zanj iztržijo precej več kot njihovi stanovski tovariši v Piemontu ali Toskani, da o drugih deželah sploh ne govorimo. Pa vendarle najdemo tudi na Krasu, na obeh straneh državne meje, dobro vino. Ne le v kleti kakega bolj znanega kmeta, marveč tudi v marsikateri gostilni (resnici na ljubo ne v vseh, kajti tudi marsikateri gostinec na Krasu prodaja vino kupljeno v skladišču, vino, ki prihaja iz Veneta; v tem ni nič čudnega, saj je tega vina dovolj, cenejše je, in gostinec bo z njim več zaslužil) in ludi v marsikateri osmici. Ko grem na tržaški Kras, najraje povprašam po teranu ali rejošku. Všeč mi je oster okus tega vina, ki ga kmetje s težavo pridelajo v vinogradih med kraškimi skalami. Črno vino pridelano tam gori mi je bolj všeč kot belo vino pridelano v istem kraju. Nihče med kraškimi kmeti mi ne bo zameril, če bom napisal, da mi belo vino pridelano na Krasu ni všeč. Vsak ima pač svoje okuse. Nekega dne me je pot zanesla v Praprot. Povedali so mi, da je pri Lupinčevih odprta osmica. Radoveden sem bil, kako je s to osmico, saj so mi nekateri tržaški prijatelji povedali, da se pri Lupinčevih v zimskem času, tam okrog pusta, gnete vse polno ljudi v kletnih prostorih, kjer imajo osmico. Ko sem prišel sredi vasi in sem videl na cesti ustavljenih več avtomobilov, sem si sam pri sebi dejal: sem že v bližini osmice. Ko sem se ozrl naokrog, sem zares ostal presenečen. Ni bila to ena tistih tolikih osmič, kakršnih vidimo kar precej, tako na Goriškem kot na Tržaškem, kar sredi borjača, blizu starega stanovanja našega kmeta, blizu senika, blizu hleva, kjer kmet v tednu ali dveh proda vse odvisno vino. Lupinčevi so osmico zelo lepo uredili v borovem gozdičku in na travniku okrog svoje nove hiše. Okrog miz posedajo v večernih urah številni gostje, ki srkajo črno in belo vino. Kar se samega sebe tiče, sem seveda pokušal črno vino. Ugajalo mi je. Pri delu v osmici je zapopadena vsa družina. Stari gospodar reže pršut, Gospodinja pripravlja frtalje, golaž, pa še kaj drugega za pod zob. Če gost ne pride sam po vino ali hrano, ti jo k mizi prinese ta ali drugi član družine. Stari oče, mlad gospodar, mlada gospodinja, ali pa katera od domačih deklet. Ko sediš pod borovci in naročiš eno stvar za drugo, kar hitro izveš, da ti ni treba na večerjo, ne domov, ne v gostilno. Le škoda, da so take osniice odprte premalo časa. MARKO WALTRITSCH • V barkovljanskem portiču bo od danes do nedelje že tradicionalno tridnevno slavje, ki ga prirejajo »Amici del bunker«. Prireditelji napovedujejo sveže ribe, dobro vino, glasbo in veliko veselja. Kam po maturi ? Nekaj napotkov dijakom pred življenjsko izbiro Diploma na univerzi Osebno zanimanje in nagnjenje - vsakega posameznika sta gotovo temelj izbire nadaljnjega študija, na odločitev pa vsekakor vplivajo tudi možnosti za zaposlitev, ki jih nudi določena študijska smer. Brez zìi gona in* volje do dela človek ne more uspeti, v življenju pa je bistvena tudi konkretna možnost dela, stalna zaposlitev, delovno mesto. Izbira, pred katero stojijo letošnji maturantje višjih srednjih šol, naj bi bila nekakšna zlata sredina le-tega. O problemu pravilne izbire, izgledov glede zaposlitve in težav, ki se ob tem pojavljajo, smo se pogovorili tudi z gospodarstvenikom inž. Pavlom Kozlovičem!, ki se že dolgo let ukvarja tudi s problemi industrije. je pravzaprav šele začetni korak Pogosto botrujejo izbiri študijske smeri dobre perspektive glede stalne zaposlitve. Kakšni so izgledi v tem smeslu na gospodarskem področju? Kaj bi našim maturantom svetovali? Starejši naj bi imeli to dolžnost, da bi mladim pravilno svetovali, vendar naj takoj pripomnim, da je to nelahka zadeva, nasprotno! Naša realnost se stalno in tako hitro spreminja, da je težko predvidevati, kakšne bodo možnosti v bližnji prihodnosti. V preteklosti je imel življenjski razvoj drugačen ritem: zdravnik, naj se izrazim samo s primerom, si je pridobil svoje znanje enkrat za vselej. Danes to ni več mogoče. Profesionalni profil se stalno spreminja, v vsakem poklicu je potrebna stalna specializacija, človek se mora neprestano informirati o novostih na svojem podrčju, biti mora na tekočem. Rekel bi, da je diploma na univerzi pravzaprav šele začetni korak. Pot do dela gotovo ni lahka in v tem smislu bi svetoval dvoje: zunanjim razmeram se je treba hitro prilagoditi in je treba stalno študirati. Pri tem si površnosti nikakor ne smemo dovohti. In še: mislim, da se kljub vsemu splača študirati in to resno, zavestno in kritično! Kakšne so možnosti za zaposlitev na gospodarskem področju? Katere fakuletete prihajajo ob tem najbolj v poštev? V zadnjih petih letih je bilo tako na Tržaškem kot na Goriškem čutiti pomanjkanje splošnih inženirjev ter kemikov ali biokemikov. V slovenskem ambiento primanjkuje tudi nekaj e-konomistov, čeprav je nezadostno število inženirjev in kemikov bolj občuteno. Ali nudi slovenski ambient boljše možnosti za zaposlitev? Prav gotovo nudi slovenski ambient dobre možnosti za zaposlitev in mislim, da so te boljše kot pred leti. Ob tem pa moramo povedati, da predstavlja poznavanje slovenščine pred- nost tudi v italijanskem ambiento. Pomislimo na primer samo na bankle in zavarovalnice. Neki znani italijanski časnikar je izjavil, da vsaka univerzitetna diploma več velja, če pozna dotični posameznik tudi angleščino in basic jezik. Ali bi vi taki trditvi pritrdili? Kar se poznavanja angleščine tiče, bi se vsekakor strinjal s trditvijo. Mislim, da se strinjamo, da je to danes svetovni jezik, Id ga povsod govorijo. Ne bi bil pa tako gotov za basic jezik. Res je, da teži naš svet v vedno večjo avtomatizacijo in da vsi vsaj pasivno dojemajo, da živimo v svetu informatike. To pa še zdaleč ne pomeni, da moramo biti vsi aktivni na tem področju. Mislim, da je dovolj, da smo vsi potencialno pripravljeni se spoprijeti s svetom informatike, da pač sprejmemo to dejstvo. Ne zdi se mi pa važno, da bi pa ravno vsak diplomiranec usmerjal svoje napore v to. Po drugi strani je spet res, da zadobiva v Italiji kompjuter vedno večjo veljavo: na primer, v tovarnah bo čedalje vedno več funkcij opravljal prav kompjuter. Kaj bi še glede samega študija svetovali tistim našim maturantom, ki se bodo vpisali na univerzo? Študij naj bo resen, spremlja pa naj ga veselje do lastnega dela in navdušenje, volja pripravljenost do le-tega. Študent naj ima tudi zaupanje v to, kar dela, in naj bo prepričan, da bo njegov trud poplačan,- Če sem rekel, da naj bo študij resen in temeljit, moram pa tudi poudariti, da se študent ne sme zapreti v svoj kotiček, v svoj študij. Študij naj bo povezan z življenjem. Študent se mora vživeti v okolje; v katerem živi, naj bo aktivni del svojega sveta, naj bo vključen v organizacije, društva, naj bo ustvarjalni element naše skupnosti. Samo če bo poznal in tako tudi bolje razumel svet, v katerem živi, bo lahko uspešen v študiju, ki si ga je izbral. O problemu izbire visokošolskega študija smo se pogovorili tudi s Tamaro Blazino, predsednico Komisije za usmerjanje in izobraževanje pri SKGZ. Kaj naj po vašem mnenju pogojuje izbiro nadaljnjega študija? Mislim, da mora vsak pozameznik upoštevati tako lastna nagnjenja kot tudi možnosti, ki jih bo kot diplomiranec imel. V tem oziru moramo biti realisti, čeprav je težko predvidevati, kakšno bo stanje čez pet let. Situacija se na vseh področjih stalno spreminja in prav zaradi tega je važno, da je človek elastičen, da se stalno prilagaja novim situacijam in potre- bam ter da je pripravljen na nenehno izpopolnjevanje. Skratka na spremembe moramo biti pripravljeni. Katera študijska smer nudi večje perspektive glede zaposlitve? Na univerzitetni ravni nudijo znam štvene vede vsekakor večje perspek' ti ve: naj samo spomnim na pomanjkanje inženirskega kadra v našem ambiento. Kar se pa tiče perspektiv za tiste, ki ne nameravajo nadaljevan študija, bi omenila v prvi vrsti tečaj6 in možnosti za izpopolnjevanje zdravstvenem področju in na področju socialne oskrbe. Gotovo je tudi, da J6 vsakršno izpopolnjevanje samo v PnCl posameznih diplomirancev: s tem v zvezi naj omenim poznavanje tujih J6" zikov in »jezikov« v svetu informatik6- Morda še kakšen nasvet bodočim u' niverzitetnim študentom! Mislim, da je velike važnosti, da je študent aktivno prisoten tako v okviru fakultete, ki jo obiskuje, kot V širšem okolju, kjer živi. študent nul že v teku samega študija išče možno; sti za nadaljnjo zaposlitev. Sem tudi mnenja, da odločitev glede izbire študijske smeri ne sme biti nekakšna »iz' hira na slepo«; samo dobra informi; cija botruje pravilni izbiri. Zato u svetovala, da se bodoči študentje f6' meljito pozanimajo o samem študij in o možnostih, ki jih ta nudi. MAJA LAPORNIK Tudi na naših osnovnih šolah zadnja leta veliko zanimanje za dopolnilne dejavnosti Pretekli teden smo podrobneje poročali o vpisih v Prve razrede naših osnovnih šol. Vpis je letos dokaj spodbuden, saj bo v prihodnjem šolskem letu sedelo v naših prvih razredih 12 malčkov več kot letos. Kljub temu nadvse pozitivnemu podatku pa se morajo naše osnovne šole še vedno spoprijemati z nehvaležnim vprašanjem ohranitve delovnih mest. število otrok, ki zadnja leta zapušča osnovno šolo, je še vedno dokaj večje °d števila novih vpisov, kar se ob začetkih šolskih let Pozna pri številu posameznih razredov. Organik učiteljev slovenskih osnovnih šol šteje že nekaj let 159 mest. Organik je ostal nespremenjen tudi zadnja leta, ko se je število razredov zaradi manjšega vPisa zmanjšalo, ker so bili učitelji, ki so čez poletje Ostali brez razreda«, dodeljeni dopolnilnim dejavnostim na šolah, s podaljšanim umikom. Taka rešitev ni norost; tudi na italijanskih šolah se je zadnja leta mno-z-ično poslužujejo prav z namenom, da bi stalnim učiteljem še vnaprej zagotovili delovno mesto. Dopolnilne dejavnosti je v osnovne šole vpeljal za-kon št. 820 iz leta 1971, šest let kasneje pa ga je izpolnil zakon št. 517. Zakona omogočata dopolnitev učnih Programov z dejavnostmi, ki najbolj zanimajo učence, te nejavnosti pa marajo po zakonu potekati po končanem nničajnem šolskem urniku. Dopolnilne dejavnosti lahko zavzemajo številna pod-j’nčja. Ministrstvo za šolstvo jih je nekaj izrecno našte-'o, in sicer: ročne in praktične dejavnosti (razna ročna nela, vezenje); grafične, risarske in plastične dejavnosti (risanje, modeliranje, izdelovanje kolažov); glasbene dejavnosti (snemanje, poslušanje glasbe); fotografske in iilmske dejavnosti; znanstveno raziskovanje in opazovanje; raziskovanje okolja (zgodovinske raziskave, intervjuji, obiski); igre in družbene dejavnosti; telesno-sportne dejavnosti. Poleg teh so predvidene še »posebne dejavnosti»: tuji jeziki, petje in glasbeni inštrumenti, telesna vzgoja, korektivna in ritmična telovadba, plavanje in smučanje, izgovarjava in recitacije, figurativno izražanje in — zadnja leta — tudi informatika. Paleta dopolnilnih dejavnosti je skratka zelo široka in pestra. Na šolah s podaljšanim urnikom otroci že v začetku šolskega leta izberejo tiste dejavnosti, ki jih najbolj zanimajo in jim nato skozi šolsko leto aktivno sledijo. Pri tem ima seveda veliko vlogo učitelj. Od njegove priprave je namreč odvisno, kako bodo otroci sprejeli te dejavnosti. Učitelj mora skratka učence motivirati za uspešno delo. V tem pogledu je dokaj pomenljiva letošnja izkušnja z dopolnilnimi dejavnostmi na osnovni šoli »Marica Gregorič - Stepančič« pri Sv. Ani. V začetku šolskega leta je izbrala dopolnilni pouk kaka tretjina učencev, učno osebje pa je znalo te dejavnosti tako približati potrebam in željam otrok, da se je kmalu zatem vseh 35 učencev z veseljem udeleževalo popoldanskega pouka. Letos se bo število naših šol s podaljšanim urnikom povečalo. Med tistimi šolami, ki bodo uvedle podaljšan urnik, bo tudi osnovna šola »Oton Župančič« od Sv. Ivana. šola je primerna za podaljšan pouk, saj razpolaga z obširnim dvoriščem in telovadnico. Že ob začetku letošnjega šolskega leta je svetoivansko didaktično ravnateljstvo izvedlo anketo med starši otrok, da bi izvedelo za njihova mnenja. Odziv je bil pozitiven, kljub temu da je že mnogo otrok, ki obiskujejo to šolo, popoldne zaposleno z drugimi aktivnostmi. Vse te dejavnosti bo treba sedaj racionalno razporediti, kar bo verjetno tudi mogoče, saj potekajo dopolnilne dejavnosti na šoli po skupinah, in sicer le po dva ah tri dni tedensko, po zakonu pa se mora dopolnilni pouk zaključiti ob 16. uri. Na otvoritvi spregovoril Brane Kovič Žarko Vrezec v galeriji TK V galeriji Tržaške knjigarne je bila včeraj otvoritev razstave likovnika Žarka Vrezca, ki se je je udeležil tudi sam avtor. Gre za predstavitev novejših del umetnika, ki spada med mlajšo generacijo likovnikov. Vrezec se odlikuje po osebnem pristopu k reševanju in upodabljanju razmerja med ploskvijo in prostorom. Razstavo je otvoril Brane Kovič, ki je napisal tudi galerijski list. V otvoritvenem govoru je bilo izrečenih veliko Na nevarnem odcepu Trbiške ceste pri Proseku Tovornjak do smrti povozil vespista iz Nabrežine Nevaren odsek Trbiške ceste pri M^-'^ki Rouni, kjer že dve leti posekajo dela na trasi nove avtoceste, Je spet zahteval smrtno žrtev. V bli-Zlpi začasnega odcepa za Prosek je ''eeraj zgodaj popoldne tovornjak s Prikolico do smrti povozil vespista, f. J6 zavijal proti Proseku. Za ve-Pista, 38-letnega Radislava Pertota, orna iz Nabrežine 126/B, ni bilo več Pomoči: potem ko ga je tovornjak o-Piazil, je obležal pod zadnjimi kolesi Pnkolice. Nesreča se je pripetila malo pred kot Ur°' Neka.j minut prej je Rado, p j.fS0 domačini imenovali Radislava ertola, končal delo v športnem cen- rP pristaniških delavcev »Mario Er- aaBaa^B. *in •jfr j0' ^kot vrt- Nesrečni Rado Pertot (levo); na odseku, kjer se je pripetila nesreča, je hitrost omejena na 30 km na uro (desno) vatti L^.in se z vespo odpeljal proti Na-rezini. Potem ko je prevozil nekaj etrov po obvozu pokrajinske ceste, J6 ,zavozil na Trbiško cesto. Po tej ssti bi moral prevoziti le nekaj sto etrov, do odcepa v levo za Prosek, rav na tem izredno nevarnem kri-„Scu se je v trenutku odigrala nje-e°va tragedija. tota- VesP0, na kateri je sedel Per-zil tJe V smer' Proti Sesljanu privo-tovornjak Scania s prikohco vi-mske registracije. Namenjen je .v Crcmono, kamor bi moral pre-IV, Jati . ^ak tovor bakrenih plošč, vornjak je z desnim bokom opla-vespo; le ta se je po močnem u-tofrtu odbila v desno, nesrečni Perica Pa je Padel v levo pod desna ko-Sf,a Prikolice, ki so ga vlačile po a-pre' *e 23 kakih deset metrov na-Vn..dokler se ni tovornjak ustavil. znika tovornjaka, 24-letnega Lu-pr-na Albana Tomasinija iz Villanove či1 k- Na mele del Friuh, je po nesre-obšla slabost, tako da so ga morali nare5lcem Rdečega križa prepeljati šni Z3ra'djenje v katinarsko bolni- na uro, karabinjerji pa so na podlagi obvezne plošče za merjenje hitrosti, s katero morajo biti po zakonu o-premljeni tovornjaki, ugotovih, da je tovornjak vozil s hitrostjo kakih 80 km na uro. Medtem ko se je v obeh smereh Trbiške ceste po nesreči raztegnila dolga kolona avtomobilov in tovornjakov (vila se je za kakih 6 kilometrov, vse do križišča pri Opčinah), so tržaški in openski gasilci z avtomobilskim žerjavom dvignih zadnji del prikolice, da so tako omogočih občinskim delavcem odstranitev trupla. Malo prej je prišla na kraj nesreče tudi žena nesrečnega Pertota, Slavica Pertot. Zaskrbela jo je namreč moževa zamuda, zato se je z avtomobilom odpeljala iz Nabrežine proti centru pristaniških delavcev. Na kraju nesreče sta ji mlad karabinjer in nadzornik avtobusnega konzorcija ACT sporočila tragično vest. Prerana smrt Rada Pertota je včeraj popoldne globoko odjeknila v domači Nabrežini, pa tudi med pristaniškimi delavci. Rado se je že v mladih letih izučil za zidarja. S svojim znanjem in s svojim delom je zna ^e-n P°tek in'vzroki nesreče bodo Pro k° b'xte lahko karabinjerji sli«8?- 31 nabrežinske postaje za~ kih3*1 Ibmasinija. Po prvih izsled-Drh vsfkakor kaže, da je tovornjak ste °Zl' 113 nevami odsek Trbiške ce-rnet S f>revebko hitrostjo. Kakih 50 ii nr°V brepf^a oopuhtevnejšo in sicer smer y . .' Duševno prizadete otroke. Pis je bil takrat mogoč brez po-obnega sprejemnega izpita. • ^Kolco to, da se je študij, ki se s začel v Ljubljani, zaključil z di-V omo v Zagrebu?« ,>>v Ljubljani obstaja samo prvo-Penjski študij, s katerim dosežeš ziv specialni pedagog. V Zagrebu fO nadaljuješ študij druge stopnje Postaneš defektolog.« ^Koliko časa traja študij special-nJia Pedagoga, oziroma dejektolo- uu- « .1 ^Pooialni pedagog postaneš po h ,eb letih študija, za defektologa pa »^obuješ štiri fakultetna leta.« kat6 za ’PaVirned°’ učenje, pri Qj. erem si znanje nabereš iz knjig, * le bil del študija odmerjen za oziroma hospitacije?« za j °0Kno pri mojem navdušenju Imor je bilo dejstvo, da smo obv ^zrec*no veliko hospitacij in ezno zimsko in poletno prakso.« a hospitacije nam je jasno, ka-hod^e^a^0: verjetno mora skupina de defektologov obiskati zavo- PKzadein6 V! ®0VeW ukvarjajo s učri'10 ^dadmo in prisostvovali , lrn uram na posebnih šolah. Ka-t?a je s prakso?« Plačra^Sa ■’e bila obvezna in nc-Učev11*'* boleti smo morali sami po-ati po mesec dni, pozimi pa va tedna. Na izbiro smo imeli mož as^ uvidevnosti in finančnili no — saj smo si prevoz, hra- kra>n Snovanje plačevali sami — Po vsej Sloveniji.« »Rafc° pa so Potekali izpiti?« iom,aVno Praksa je bila eden izmed Pogoje, v za nadaljnji izpit. Brez o- pravljene prakse namreč nisi mogel delati izpita iz specialne didaktike. Sploh pa so bili vsi izpiti pogojni in sicer iz zimskega na poletni semester in iz letnega na zimski.« »Torej izbrala si to pot, ker te je problematika pritegovala in si si želela poglobitve v tej smeri. Kaj pa možnosti zaposlitve?« »te bi se odločila za bivanje v Jugoslaviji, bi lahko na osnovi ocene zaključne diplome izbrala med zelo kakovostnimi delovnimi mesti, ne le v šolstvu, pač pa tudi v raziskovalnih središčih.« »In tu pri nas?« »Tu pri nas mi študij sploh ni priznan, ker v Italiji taka specializacija ni obravnavana kot univerzitetni študij, pač pa si kot pastorka utira pot v obliki zasebnih dveletnih tečajev.« »Katera je pravzaprav vloga defektologa ali specialnega pedagoga v okviru strokovnjakov, ki se u-kvarjajo s prizadetimi, kot so denimo psiholog, pedopsihiater, pediater, logoped, socialni delavec. . .?« v Medtem ko psiholog ugotavlja psihične zmogljivosti in lastnosti o-trok, se piedopsdhiater ukvarja z odstopi, pediater z boleznimi otrok, logoped z govornimi motnjami, socialni delavec z otrokovim okoljem, je naloga defektologa, da preuči in izdela učne programe, didaktične Poletno središče Kot smo že sporočili, bomo starši prizadetih otrok in Sklad »Mitja Čuk« letos priredili dve poletni središči. V začetku smo upali, da se bo dalo eno izmed središč urediti zraven morja, v Barkovljah. Nujna dela,' ki so bila potrebna v prostorih bar-kovljanskega društva, pa so to-preprečila. Zaradi tega smo se odločili, da organiziramo drugo poletno središče v Trebčah, ker so nam tamkajšnji kulturni delavci takoj priskočili na pomoč. Letošnja poletna centra bosta torej na Opčinah in v Trebčah od 19. do 30. avgusta. Cena bo 30.000 lir za vsakega otroka. Prihod ob 8.30 — odhod ob 15.30. Skušali bomo zagotoviti prevoz vsem otrokom. postopke in metode, ki so najbolj primerni za razvoj vsakega posameznega otroka z motnjami.« »Kljub temu, da ti študij uradno ni priznan, pa se ti zdi, da si med svojo delovno dobo kot učiteljica na naših šolah lahko v praksi izvedla vsaj delno to, za kar si se usposobila?« »Menim, da mi je to uspelo. Poučevanje mi je bilo vedno v veliko veselje, zahtevalo pa je tudi veliko truda — moram pa priznati, da mj je vedno dalo veliko zadoščenja, bodisi kot navadni pa tudi kot pomožni učiteljici. Vir tega zadoščenja pa niso bili niti hvaležni starši ali odobravajoči nadrejeni, pač pa o-troci sami, ki so mi vseskozi kazali svojo naklonjenost. . .« Mačka in miš je zn»arUge®a Pr* hiši, se mačka zadovolji tudi z mišjo. Kako se ne bi, ko pa Da „.j/*’ da mačke lovijo miši in so, po mnenju nekaterih, samo zaradi tega etu- • - (foto Magajna) Prvi kanal 11.15 Televideo 13.00 Poletni maraton: Balet in človek 13.30 Dnevnik 13.45 La sottana di ferro - film Igrata Bob Hope, Katherine Hepburn 15.20 II mondo di Obladì Obladà 16.15 L’impareggiabile dr. Snugless -risanka 16.40 H grande teatro del West - TV film 17.05 L’ultimo fuorilegge - 5. nadalj. 17.55 L’olimpiade della risata - risanka 18.35 Jerry Cala: il ragazzo semplice di una volta 19.35 Almanah in Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Laurei & Hardy : due teste senza cervello Življenje in delo najbolj komične dvojice - 2. del 21.45 Dnevnik 21.55 Speciale Chianciano 23.20 Montesilvano:- boks Ob koncu Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 11.15 Televideo 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia: Senza famiglia - 4. del 14.00 L’estate è un’avventura I modi di dire - lutke II dio della povertà e il dio della ricchezza - lutke Leggende indiane - TV film 16.25 Tiro al piccione - film Igrajo Jacques Charrier, Eleonora Rossi Drago, Francisco Rabal 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 L’asso della Manica - TV film Meteo 2 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 200 mihoni di marchi maledetti -2. in zadnje nadaljevanje 22.00 Dnevnik 2 - Vesti 22.10 Bert D’Angelo superstar - TV film 23.00 Senza ombra di dubbi - fibu 00.15 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 12.00 Televideo 17.00 Castelgandolfo: canoa 19.00 Dnevnik 3 19.25 Festival internazionale del balletto - 3. del 20.00 šola in vzgoja: Kakšen karaktdr ima tvoj otrok? 20.30 Gargantua - opera 22.35 Dnevnik 3 23.00 Filmska kamera in spomin 23.15 Jazz club Peter King Quintet JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 17.40 Teletekst 17.55 Poročila 18.00 Naš prijatelj Tito - 11. in zadnji del 18.15 Obiskovalci - 2. del 18.45 Želeli ste, poglejte - poučno zabavna oddaja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik I 20.00 Živi planet: Gozdovi Severa - 3. del 20.55 Ne prezrite 21.10 Gangsterska kronika - 5. del 22.00 TV dnevnik H 22.10 Robin Hood in Mariana - film Koper 15.00 Film 16.45 West Side Medicai - TV film 17.40 Smithovi - TV film 18.15 Risanke 18.30 Kenguru Skippy - TV film 19.00 Odprta meja 19.30 TV D - stičišče 19.50 Za uho in oko - glasbena oddaja 20.25 Martin Eden - TV nadalj. 21.25 TV D - vse danes 22.05 Dancemania - glasbena oddaja 23.00 Combat - TV film 24.00 Film Zagreb 14.30 Poletno popoldne 18.15 Glasbena srečanja - otroška serija 18.45 Domovino branimo tudi z lepoto : Tuzla 19.30 TV dnevnik 20.00 Hobotnica - 1. del 21.00 Lepotica - zabavna oddaja 21.45 TV dnevnik 22.00 Kultura srca ZASEBNE DOSTAJE CANALE 5 8.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 9.30 Quando tramonta il sole - film 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 Peyton Place - TV film 13.25 Sentieri - nadalj. 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.30 II selvaggio mondo degli ani-mali - dok. 17.00 Lobo - TV film 18.00 I ragazzi del sabato sera - TV film 18.30 Tuttinfamiglia - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Love boat - TV film 20.30 Navy - TV film 22.30 Lottery - TV film 23.30 Fiume di fango - film 24.00 Šport 01.00 Ai confini dell’America - TV film ’ RETEQUATTRO 9.40 La schiava Isaura - TV novela 10.15 Giorno per giorno - TV film 10.40 Alice - TV film 11.05 Mary Tyler Moore - TV film 11.30 Piume e paillettes - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Giorno per giorno - TV film 13.15 Alice - TV film 13.45 Mary Tyler Moore - TV film 14.15 La fontana di pietra - TV novela 15.05 La valle dei dinosauri - risanka 15.30 I fatti di Cattanooga - risanka 16.00 Mi benedica padre - TV film 16.30 Lancer - TV film 17.30 La squadriglia delle pecore nane - TV film 18.30 Febbre d’amore - TV film 19.25 La schiava Isaura - TV film 20.00 Piume e paillettes - TV film 20.30 Ischia operazione amore - film 22.20 II trafficante di Manila - film 00.10 L’ora di Hitchcock - TV film ITALIA 1 8.30 Quella casa nella prateria - TV film 9.30 Cotton Candy - film 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Cannon - TV film 13.00 Wonder Woman - TV film 14.00 Video estate ’85 14.30 Kung Fu - TV film 15.30 Gli eroi di Hogan - TV film 16.00 Bim Bum Barn Il meraviglioso dottor Dolittle -risanke Fio la piccola Robinson - risanka Speed Buggy - risanka 18.00 Quella casa nella prateria - TV film 19.00 Fantasilandia - TV film 20.00 Rascal il mio amico orsetto - risanka 20.30 Tornado - film 22.20 Šport 23.20 Assassinio per cause naturah -film 01.15 Mod Squad i ragazzi di Greer -TV film TELEPADOVA 14.00 Adolescenza inquieta - TV film 14.30 Capriccio e passione - TV film 15.00 Arrivano le spose - TV film 15.50 Operazione ladro - TV film 16.40 Provaci anche tu Lionel - film 18.00 Voltus 5 18.30 Le nuove avventure di Pinocchio - risanka 19.00 Yattaman - risanka 19.30 Conan - risanka 20.00 Cuore selvaggio - TV film 20.30 Sepolto vivo - film 22.15 L’incredibile Hulk - TV film 23.15 Sesto senso - TV film 24.00 TV film TRIVENETA 11.30 Dr. Kildare - TV film 12.00 Due giovani eroi - film 14.00 A Sud dei Tropici - TV film 14.45 L’amnesia - film 17.30 Amore a prima vista - film 18.50 Dr. Kildare - TV film 20.30 A Sud dei Tropici - TV film 21.00 Laramie - TV film TELEFRIULI 14.30 II rompiballe rompe ancora -film . 17.30 The Bold Ones - TV film 18.30 Lepote narave 19.40 Disperatamente tua - TV film 20.30 II re di Poggireale - film RADIO TRST A 700, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik; Za ta letni čas; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike; »Demetrij«, Napisala Anna Maria Romagnoli, dramatizirala Marjana Prepet luh, 5. in zadnji del; Lahka glasba; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: Zagrebški solisti in trobentač Stanko Arnold, Georg Friedrich Ha-endel: Concerto grosso v g duru, op. 6 št. 1 in Concerto grosso v d duru št. 5, Krsto Odak: Passacaglia za godala op. 35, Giuseppe Torelli: Koncert V d duru za trobento in orkester, Tommaso Albinoni: Koncert v b duru za trobento in orkester; 11.15 Melodični orkestri; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; Glasbeni pot-puri; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«: mešani zbor »Bojan« iz Dornberka (vodi Jožko Harej); Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Potovanje po Veliki Britaniji (ponovitev); 14.35 Glasbeni listi; 15.00 V svetu filma; 16.00 Podoba matere v sodobni slovenski pripovedni prozi; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Tržišče; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; Mladinska oddaja; 15.00 Pesem tedna; Jeklotehna; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .; 17.40 Piranski glasbeni večeri: večer opernih arij; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski program; 15.00 Vrtiljak kulture in umetnosti; 17.00 Gulp; 18.00 Besede in glasba; 18.45 Country music; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val; 8.00 Popevke; 11.00 Opereta v tridesetih minutah; 11.30 Trentatrè trentine; 12.03 Lagrime - variete; 13.15 Zeleni val weekend; 13.25 Master; 14.30 Šola in vžgi ja; 16.00 11 Paginone; 17.30 Radio-uno jazz; 1H.OO Objpkijiv Evropa; 18.26 Glasbeni program; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Zeleni val; 20.30 Astri e disastri; 21.00 La Colpa, il Pentimento e la Grazia - radijska priredba; 22.35 Orkestralna glasba; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 11.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 ’Radiodue predstavlja; 8.45 Četrto nadstropje, interno 9; 9.10 Tut-titaba. . . parla; 12.45 Tuttitalia. . . gioca; 15.00 Accordo perfetto; 15.42 Glasbeni program; 16.35 La strana casa della formica morta, radij, priredba; 19.50 Radiodue sera jazz. 21.00 Serata a sorpresa; 22.40, pianoforte; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.3 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Za šolarje; 8.35 Počitniški pozdravi; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Aram Ha-čaturjan: Gajane - odlomki iz baleta; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 - 15.25 Popoldanski mozaiki; 15.30 Dogodki In odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in, EP; 17.00 Studio ob 17. uri in glasba; 18.00 Vsa Zemlja bo z nami zapela. . .; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 00.05 - 4.30 Nočni program -radio Koper. Nič novega niti s turisti v Gradezu Spremenjena vrednost italijanske lire ni prinesla novega v goriško trgovino Nesoglasij med strankami še kar veliko "V Se v teku pogajanja za župane v Gorici, Krminu in Starancanu Padec lire pred tednom dni, ko se je zdelo, da bo italijanski denar veliko izgubil na vseh valutnih tržiščih, ni prinesel v teh dneh nikakršnih sprememb pri nas, ne v Gorici, ne v Gradežu, kjer je sedaj vse polno tujih turistov. Po katastrofalnem padcu lire v primerjavi z ameriškim dolarjev v petek so nekateri mislih, da bodo tujcem za katerokoli tujo valuto lire v Italiji kar darovali. Kdor je tako mislil se je zmotil. V soboto so v menjalnicah pri nas tuj denar menjavah s precejšnjo previdnostjo. Tujec, ki ni potreboval denarja za vsakdanjo rabo sploh ni kupil lir. Nekateri Jugoslovani so bih razočarani, ko so ugotovih, da je ostala menjava dinarja nespremenjena. Kar verjeti niso hoteh. Po nedeljskem mirovanju se je v ponedeljek položaj še bolj umiril. Čeprav je bila uradna nihajoča devalvacija italijanske lire v odnosu do drugih evropskih trdnih valut o-semodstotna se je pokazalo, da je itahjanska lira zdrknila nekoliko navzdol že v prejšnjih dveh tednih in da je v tem tednu izgubila le pičla dva odstotka. Razmerje lira - dinar je kljub valutnemu potresu v Italiji ostalo nespremenjeno. Na goriških bankah so pred tednom dni jugoslovanske dinarje kupovali po 6,10. Prav toliko za dinarje dajejo v teh dneh. Pogledah smo na goriških bankah in ugotovih, da je menjava lahko bolj ali manj ugodna, a le za malenkost. Prav tako se ni menjala, v odnosu do lire, uradna menjava v jugoslovanskih bankah in menjalnicah. Ostala je več ah manj tam, kjer je bila pred tednom dni. Za liter super bencina, kupljenega na jugoslovanskih črpalkah po uradni menjavi, je treba še vedno odšteti le 751 lir. Zaradi tega so bile čisto preuranjene in tudi precej neosnovane trditve nekaterih, da se bo trgovina med Italijo in Jugoslavijo izboljšala v prid druge. To naj bi veljalo tako za velike menjave blaga kot za maloobmejno trgovino. Kdor se malo več spozna na gospodarstvo lahko ugotovi, da ostaja vse po starem. Prav tako so v Gradežu prepričani, da nekajodstotna višja vrednost nemške marke in nekaterih drugih evropskih valut v odnosu do lire, ne bo prinesla bistvenih sprememb v prihodu in porabi tujih turistov v italijanskih turističnih krajih. V glavnem so tuji turisti poletne počitnice načrtovali že pred časom, in pred časom, upoštevajoč takratno menjavo, tudi plačah penzionske storitve. Zaradi tega novih turistov ne bo. V Gradežu sicer novih ne pričakujejo, saj so s prihodom tujcev zadovoljni. Kar precej jih imajo. Bolj žalostni so v Lignanu. Še bolj tožijo v Jesolu. Kaj pa bi Nemci pridobili, če bi dandanes menjali njihove marke v lire? Pri poprečnem kosilu bi prido- bih morda toliko, da bi si lahko privoščili pollitrsko steklenico mineralne vode. To pa zares ni toliko, da bi lahko govorili o veliki pridobitvi za turista, pa čeprav vsi vemo, da so še zlasti nemški in avstrijski turisti zelo varčni. Spremembe v vrednosti italijanske lire niso torej Gorici in Gradežu (najbrž niti Trstu ne) velike Pri nas je upati le, da ne bo še bolj padla vrednost dinarja. Če bi do tega prišlo bi bih goriški trgovci še bolj prizadeti. Zaskrbljenost CISL Po torkovi avdiciji v proračunski komisiji poslanske zbornice vladata v Gorici zadovoljstvo in istočasno zaskrbljenost. Zadovoljstvo zato, ker so skoro vsi predstavniki krajevnih uprav ter ustanov, ki so jih poslanci poslušah, zagovarjah čimprejšnjo odobritev paketa Altissimo za Trst in Gorico. Zaskrbljenost zato, ker so nekateri bih mnenja, da je treba ugodnosti goriške proste cone razširiti še na druge kraje v dežeh. Ko bi do tega prišlo, bi Gorica izgubila še tisto malo ugodnosti, ki jo nudi industrijcem. Ti bi zgradih tovarne drugje, v Gorici pa ne bi bilo moč zaposliti tistih, ki so sedaj brez dela. Takšnega mnenja je pokrajinski tajnik CISL Vittorio Bran-eati, ki je v tem smislu v torek govoril pred poslanci v Rimu. V treh občinah kjer nimajo še županov se pogajanja niso zaključila. Mislimo na Gorico, Krmdn in Štaran-can. V Gorici so se predstavniki petih koalicijskih strank (KD, PSDI, PSI, PRI in SSk) sešli v torek zvečer. Manjkah so liberalci, ki naj bi tokrat prišli v večinsko koalicijo. Zastopniki strank so se domenili o programskih točkah na katerih naj bi slonela koalicija v prihodnjem petletju. Niso se pa domenih o porazdelitvi mest v ožjem odboru. Nekateri namreč dvigajo ceno in zahtevajo več mest v odboru oziroma drugačno porazdelitev resorjev od dosedanje. Poleg župana, ki bo Scarano, demokristjani zahtevajo štiri odbomi-ška mesta (doslej so jih imeh tri). Sociahsti zahtevajo dve mesti (doslej so imeh eno). Social demokrati bi radi obdržah dve odbomištvi. Prav tako bi po eno odborniško mesto odbržah republikanci in Slovenska skupnost. Slednji pa zahtevajo zamenjavo. Dobih bi radi odbomištvo za kulturo. Za mesto v ožjem odboru si prizadevajo tudi liberalci. Zahtev je torej preveč. Nekje bo treba od-ščipniti, da bodo vsi zadovoljni. Tako kot v Gorici tudi v Krminu vodijo pogajanja pokrajinski zastopniki. V Krminu je bil sestanek v sredo zvečer. Socialisti in demokristjani so se razšh, ne da bi bih dosegli sporazuma. Baje je bila na sastanku zelo vroča debata, kajti sociahsti, ki so na volitvah prido-bili, hočejo potrditi na županskem mestu Nunina, demokristjani pa hočejo to mesto zasie. Pokrajinsko vodstvo KD se zaveda, da mora iti v sporazum, ker so sociahsti v Gradišču omogočih izvohtev demokristjana Travana. Krminski demokristjani pa nočejo nič slišati o posredniški vlogi pokrajinskih vodstev. Tudi v Starancanu stoje stvari še vedno v zraku. Očitno je, da bo tu prišlo do koalicije med komunisti in socialisti. Oboji pa hočejo zase župana. Doslej je bilo več stikov med zastopniki raznih stranki. Sporazuma pa niso dosegli. Predvidevanja, da bi župane v Krminu, Gorici in Starancanu izvo-lih še v juliju, so se torej pokazala kot preuranjena. Požar v Krminu V noči med sredo in četrtkom se je v Ulici Friuli št. 50 - 52, v Krminu iz še nepojasnjenih vzrokov vnel požar. Ogenj je delno uničil prostore družbe Visconese v drugem nadstropju stavbe, voda gasilcev pa je poškodovala trgovino konfekcije v pritličju istega poslopja. Točen popis škode še ni znan, verjetno pa bo obsežen, saj so se morah goriški gasilci več kot dve uri boriti z ognjenimi zublji. • Goriški prefekt dr. Pierangeh je piodelil naslov komendnika Marinu Cechetu, naslov viteza pa Firminu Cossarju, Cirillu Korcetu in Pietru Maregi. prispevki Zastopniki sovodenjske občine Sovodenjski občinski svet je na zadnji seji obnovil predstavništvo v raznih ustanovah in organizmih, obnovil pa je tudi komisijo za upravljanje občinske telovadnice. Tako je bil v upravni svet konzorcija za razvoj industrijske cone imenovan Bogdan Butkovič, v [X).s veto valno komisijo za upravljanje Goriške proste cone svetovalec Rafko Butkovič, medtem ko sta bila v razširjeni odbor trgovinske zbornice izvoljena Vlado Klemše in Marija češčut. Doslej, to je v prejšnjem mandatu so te dolžnosti opravljah Joško Prinčič v posvetovalni komisiji ter Vlado Klemše in Oskar Pavletič v razširjenem odboru trgovinske zbornice. Zaradi sprememb v občinskem svetu je bilo treba tudi na novo izvoliti tri člane komisije za upravljanje občinske telovadnice. Komisija sicer šteje pet članov, vendar sta dva določena že po pravilniku (odbornik za športne dejavnosti in odbornik za kulturo in šolstvo). Obnovljena komisija ima torej naslednjo sestavo: Da vorin Devetak in Emil Tomšič kot odbornika, Marjan Tomšič, Marjan De vetak in Joško Maraž kot izvoljeni člani. Na prihodnji seji občinskega sveta bodo obnovili še člane preostalih komisij, med drugim člane občinske komisije za gradbena dovoljenja. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU A Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 23, telefon 72340; San Nicolò, Ul. 1. maja 94, telefon 733328. Pogovor z 81-letnim Jožefom Kadežem Precej donosen, a nevaren posel je bilo zbiranje vojnih ostankov Obstajajo določeni poklici, ki so časovno strogo determinirani in ki trajajo sorazmerno kratko obdobje; zrastejo tako rekoč kot »gobe po dežju« in kmalu zatem propadejo. Z enim izmed takih »poklicev« so se ukvarjali skoraj vsi Doberdobci in prebivalci sosednjih vasi, kjer sta se med prvo svetovno vojno spoprijeli italijanska in avstrijska vojska v dolgi izčrpajoci pozicijski vojni. »Poklic« na katerega se nanašamo je pobiranje starega železa, ki je bil v dveh letih po prvem svetovnem konfliktu skoraj edini vir dohodka sleherne do-berdobske družine. Vsak starejši Do-berdobec lahko pove, kako je kot mladenič iskal železo in druge kovine po doberdobskem Krasu. Eden izmed teh je tudi 81-letni Jožef Kadež, ki še ima doma, kot vidimo iz našega posnetka, zbirko raznih ročnih bomb, nožev in drugega materiala iz prve svetovne vojne. Povedal nam je, da je bil ta posel sorazmeroma donosen, vendar je bil istočasno sila nevaren. Večkrat se je zgodilo, da so pri odpiranju bomb izgubili življenje bratje,- prijatelji, vendar druge možnosti ni bilo. Lahko bi sicer poklicali organe, ki so imeli nalogo, da uničijo vojne ostanke, vendar domačini v tem primeru ne bi dobili nič od tega. Od italijanske vojske so Doberdobci takoj po vojni kupili aparate, ki so lokalizirali kovino. Ponoči so hodili po gmajni, si očrtali kraj, kjer naj bi bili vojni ostanki, podnevi pa so kopali. Poleg železa so zbirali medenino, baker, aluminij in grodelj. Po kovino je s tovornjakom hodil prodajalec Maccheda iz Tržiča, nekateri pa so jo sami peljali na zbirno mesto pred tržiško železniško postajo in si s tem prislužili še nekaj denarja. Jožef Kadež nam je povedal, da je bilo orožja izredno veliko bodisi po kvantiteti in kvaliteti. Bilo ga je vseh mogočih vrst, nekatere pa so bile sila nevarne kot npr. »signorine«, ročne bombe, ki so eksplodirale ob najmanjšem dražljaju. Še danes, pravi, se mu večkrat zgodi, da na sprehodu po poljih dobi naboje in dele eksplodiranih bomb, tega pa je sorazmeroma zelo malo, saj so domačini preiskali sleherno pod kraške zemlje in si s tem pridobili vsaj majhen zaslužek. FABIO GERGOLET Ob peti obletnici smrti brata Rudija daruje Ivo Berdon s sestro 30.000 lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu. razna obvestila Sovodenjska občinska uprava priredi danes, ob 20.30 v gostilni Pri lovcu na Vrhu srečanje z občani glede perečega vprašanja oskrbe s pitno vodo. Na srečanju bodo prisotni tudi upravitelji in funkcionarji konzorcija Caf o. kino Gorica VITTORIA 17.30-21.00 »Labbra umide d’amore« CORSO 17.45—22.00 «Agente 007 - L’uomo dalla pistola d’oro«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Vehčastna dvojica«; 22.30 »Plava Laguna« SVOBODA 20.30 »Bruce Lee super star«; 22.30 »Silvija v carstvu strasti« DESKLE 19.30 »Gunan - kralj barbarov« DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, telefon 84124. POGREBI Ob 10. uri Ferdinando Visintin iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče. Marko Waltritsch Revma, Oslav/e in Stmaver skozi stoletja 15. Ob koncu prejšnjega stoletja se je tudi med Slovenci na Goriškem pričelo širiti zadružno gibanje. Dotlej so bih namreč kmetje v vsej Evropi prepuščeni samim sebi. Kmetijske pridelke so po nizkih cenah prodajah trgovcem, ki so jih potem drago prodajah naprej. V mestu so morah za drag denar kupiti to, kar so potrebovali na posestvu. Vehkokrat, še zlasti takrat ko so se hčere možile in jim je bilo treba priskrbeti doto, so morah jemati posojilo pri mestnih oderuhih in jim plačevati zelo visoke obresti. Dr. Henrik Tuma, eden izmed najbolj zavzetih pobudnikov slovenskega zadružništva in bančništva na Goriškem, je nekoč izračunal, da je moral neki kmet plačati tistemu, ki mu je bil posodil denar, kar 520-odstotne obresti. Ustanavljanje lastnih bank, posojilnic in zadrug pa je bilo pri nas še drugače pomembno, saj je pomenilo odskočno desko za gospodarsko osamosvojitev slovenskega človeka od italijanskega in nemškega bogataša. Zato so slovenske posojilnice odigrale izredno pomembno vlogo v našem narodnem preporodu, še zlasti v dveh desetletjih prejšnjega stoletja in v letih tja do prve svetovne vojne. Na Goriškem so narodni veljaki ustanovih prvo slovensko banko na Primorskem v začetku leta 1883. Bila je to Goriška ljudska posojilnica. V kasnejših letih so posojilnice ustanovih še v Nabrežini, šebreljah, Cerknemi, Tolminu, Ajdovščini, Grad Thoemell Teuffenbach v Pevmi poškodovan v prvi svetovni vojni Kobaridu, Šempetru, Solkanu, Biljah, Gorici, Mirnu, Kanalu, Tomaju in v Renčah. Še pred koncem stoletja, v letu 1898, sta bili ustanovljeni dve posojilnici v Brdih, in sicer v Kojskem za območje Kojskega in Šmartnega, ter na Dobrovem za območje Biljane in Medane. Leto kasneje, v začetku 1899, je bila registrirana še tretja briška posojilnica, in sicer v Pevmi. Med skoro sto posojilnicami, ki so bile do začetka prve svetovne vojne ustanovljene na Goriškem, jih je bilo precej ustanovljenih na briškem območju. Poleg treh že imenovanih smo dobih posojilnice v Štever-janu, Kozani-Vipolžah, dve v Šmartnem ter posojilnico v Mirniku. Vse te so bile ustanovljene leta 1908. Veliko Bricev pa se je včlanilo v Kmečko banko, ki je bila v Gorici ustanovljena leta 1909. Poleg tega so bih Brici včlanjeni tudi v druge goriške slovenske posojilnice. Vse pravkar naštete posojilnice na območju Brd, razen pevmske, so se razpustile ah bile razpuščene v začetku tridesetih let. Zašle so v težave, kajti gospodarska kriza je takrat hudo pestila kmečka gospodarstva na Primorskem, fašistična vlada pa j® bila zadovoljna, da se slovensko zadružništvo uničuje, saj s® lahko na »prazna« tla prihajale podobne italijanske organizacij®- Posojilnico v Pevmi so 8. decembra 1898 ustanovih domačini P Pevme, štmavra, Podsabotina in Podgore, torej takratne podgorske občine. Oslavje ni bilo takrat samostojna vas, v vseh ozinh je spadalo pod katastrsko občino Pevma. Posojilnico, ki je nosiln uradni naziv »Hranilnica in posojilnica v Pevmi«, so na goriškeih sodišču registrirah 18. januarja 1909. Datum ustanovitve velja od dneva registracije na sodišču. V občini Podgora je bil za župana že dolgo let posestnik Antob Klančič, domačin iz Podgore, ki je bil tudi predsednik Krajevnega šolskega sveta. Velika večina prebivalstva se je ukvarjal3 s kmetijstvom in vrtnarstvom. Le v Podgori se je razvila industrija in kar precej domačinov, pa tudi prišlecev, je delalo v Ritter-jevih tovarnah na obeh bregovih Soče. Prav zaradi tega priselj®' vanja je prihajalo v Podgoro tujerodno prebivalstvo in tam s° poleg slovenske odprh tudi zasebno italijansko šolo. Za prvega načelnika posojilnice je bil izvoljen kurat v Fevd® Anton Jožef Budin, v načelstvu so bih še: Štefan Klavčič, pos®' stnik, Podgora 75; Anton Delphi, posestnik, Podgora 106; Josip Kavčič, posestnik, Podgora 139; Lavreneij Gonrišček, posestnih’ Podgora 22; Jožef Golob, kurat v Podgori; Anton Pintar, posest' nik, Pevma 78; Anton Gravner, posestnik, Pevma 125; Jožef Kladi šček, posestnik, Pevma 105; Mihael Gravner, posestnik, Pods3' botin 52. Program prireditev ob koncu tedna OBALA IN KRAS V vseh hotelih na Obali je še ne-kaj prostora, vendar je potrebno zaradi nenehnih sprememb za rezervacije . in informacije poklicati hotelske recepcije. Portorož: 36.7., ob 21. uri v Avditoriju plesna prireditev Brodway Show; 27. 7., ob 21. uri v Avditoriju Plesna revija Kazine iz Ljubljane; ”1-7, ob 21. uri v Avditoriju - miss topless. Lipica: 26. 7., ob 20.30 v atriju H kluba nastop baritonista Duiiia Cantelli ja; 28. 7., ob 21. uri pred hotelom Maestoso folklorni nastop ansambla Abrase vic. GORIŠKA Bovec: 27.7., ob 20.30 pred hote-tena Alp nastop folklorne skupine Kolo iz Beograda; kajak in kanu centra v Bovcu sta odprta vsak dan, zicnica na Kanin obratuje vsak» soboto in nedeljo. gorenjska Bled: 31.7., ob 16. uri otvoritev Prireditve Kmečka ohcet ’85 na Ploščadi pred hotelom Park. Bohinj; 28.7., lovsko srečanje na Prireditvenem prostoru Pod skalco. 'tendola na Vogel vozi vsak dan od 7.30 do 18. ure; vsako sredo v hotelu Zlatorog ob 21. uri folklorni nastop. Vrh Triglava: 7. 8., ob 11. uri svečanost v počastitev 90-letnice Aljaževega stolpa na Triglavu. Vršič: 28.7., pri Ruski kapeli, ob 10.30 komemoracija ruskim vojnim ujetnikom, ki jih je zasul plaz med gradnjo ceste na Vršič. Jesenice: 27.7., ob 10. uri pokal mesta Jesenic v plavanju; 28.7., ob 8. uri mednarodni "r.dinarski turnir v Logu Ivana Krivca; 31. 7., ob 19. uri otvoritev razstave Gorenjska v letih po osvoboditvi; L 8., ob 18. uri promenadni koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev pred SO Jesenice. Radovljica: prireditve v okviru 4. poletne akademije za staro glasbo -festival Radovljica ’85 : 26.7., ob 19.30 v Graščini Duo Pomykalo (Dunaj), 27. 7., ob 19.30 v Graščini Trio Pahor (Trst) in 28. 7., ob 19.30 v Graščini zaključni koncert študen- tov 4. poletne akademije za staro glasbo. DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Dolenjske Toplice: 30.7., ob 20. uri v cerkvi nastop New Swing Kvarteta (črnske duhovne pesmi). Črnomelj: 28.7., ob 16. mi na Kolpi - Vinica spretnostne igre z zabavnim programom. ŠTAJERSKA Rogaška Slatina: 27. 7., v kristalni dvorani tradicionalni rogaški ples ; 30.7. v zdraviliški dvorani ob 20.30 večer folklore s skupino Tine Rožanc; 1. 8., ob 20.30 v zdravniški dvorani koncert. Vojnik: 27.7. turistični dan: dopoldne sejem domače obrti in promenadni koncert, ob 17. uri 11. srečanje narodno zabavnih ansamblov. Polenšak: 27. in 28. 7. tradicionalni praznik žetve z razstavo kruha in pogač ter zabavnim programom. KOROŠKA Ravne: delavski muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, torek in petek od 14. do 17. ure. Prežihova bajta Kotlje odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 11. ure in od 14. do 17. ure. Nova lepotna farma V zdravilišču Radenska se pospešeno pripravljajo na otvoritev tako imenovane lepotne farme. Edinstveni salon lepote in zdravja bo po načrtih začel delati sredi septembra. V njem bodo gostje (računajo predvsem na tuje petičneže) med drugim dobili biološko povsem neoporečno hrano, pripravljali bodo tudi hrano za vegetarijance, organizirali pa bodo tudi jadranje, deskanje, jahanje itd. Radenska se je že povezala s številnimi kmeti - kooperanti, ki bodo za njene potrebe pridelovali hrano brez gnojil in škropiv, pokrovitelj lepotne farme pa je ljubljanska tovama zdravil Lek, ki v sodelovanju s svetovno znanimi proizvajalci izdeluje tudi kozmetiko, ki jo bodo uporabljali v lepotnem salonu. Turistična karta za prvo pomoč LJUBLJANA — Razne strukture, kjer se nudi prva pomoč, bodo označene na posebni turistični karti, ki jo pripravlja deset dežel članic delovne skupnosti Alpe - Jadran. Vsem tistim, ki bodo obiskali ta obširen predel Evrope, ali pa en sam njen del. bo v veliko korist. V primeru potrebe bo z enostavnim pregledom karte postalo vse lažje, saj bo gost lahko na njej lokaliziral najbližjo strukturo za prvo pomoč in se vanjo zatekel. To so med drugim sklenili odgovorni za higieno in zdravstvo na posvetovanju, ki je bilo pred dnevi v Slovenj Gradcu. Z novimi Kompasovimi hidrogliserji na izlet Švicar Rikli si je leta 1855 zamislil zdravilišče 130 let turizma na Bledu „ ?0tepas je od tega tedna dalje bo-vJfM za pet novih hidrogliserjev .„te GQMET. Vsako plovilo lahko 116 potnikov in pet članov vc k k®' ^ v prihodnjih dneh se bo Pet hidrogliserjev vključilo v TOPpasov program izletov in tran rJev ob Jadranski obali. ^Program izletov je zelo pester, J Pokriva skoraj vsa pristanišča net udKmu- kjer je le možen prista-* hidrokrilne ladje. Poseben po-R.-ik t k° ^an otokom: Mali Lošinj, . o, Krk, Pag, Hvar, Brač, Korčula, oh i 'n ^s- Novosti so tudi izleti v ^10venski in črnogorski obali. Za približno 140.000 potnikov, pretežno tujih izletnikov. Pričakovana devizna realizacija bo blizu 3 milijone dolarjev. Celotna vrednost omenjene flote je okoli 5 milijonov dolarjev. Pred m leti (leta 1855) je prišel na Bled švicarski »zdravnik« Arnold Rikli in v tem idiličnem okolju pričel zdraviti svoje paciente s pomočjo sončnih, zračnih in vodnih kopeli. Bil je to začetek turizma na Bledu. sPor ~ -“risthotel je Kompas sklenil tehn-?11111 ° dolgoročnem poslovno sk tenem sodelovanju in predvideva ski, S?0 eksploatacijo gliserjev in P^o tehnično službo. t^.1 dvema hidrogliserjema Turistho-je Jn dvema hidrogliserjema, ki ju sknr»?rripas kupil lani, obsega tako 1.044 ® Plovil s kapaciteto bo sedežev. že v letošnji sezoni teh hidrogliserjih prepeljanih Turistični nagelj za Zemono Turistična zveza Slovenije in ljubljanska televizija sta podelila turistični nagelj lesni industriji Lipa iz Ajdovščine za urejenost dvorca Zemono pri Vipavi. Ko so se pred desetimi leti v Lipi odločili, da ne bodo gradili prodajnega objekta v Ajdovščini, temveč vložili denar v obnovo takrat razpadajočega dvorca Zemono pri Vipavi, so načrtovali, da bodo z njim dokončno dobili primeren prostor za predstavitev svojih izdelkov. Za obnovo nekdanjega lovskega dvorca grofa Lan-tierija, zgrajenega konec 17. stoletja, so namenili 1 milijonov dinarjev. Kot so zapisali v utemeljitvi za podelitev tega visokega priznanja, je ajdovska Lipa ohranila pomemben kulturni spomenik in dediščino zanamcem in povezala poslovnost s kulturno in gostinsko dejavnostjo in je lahko vzgled prenekaterim turistično-gostinskim delovnim organizacijam. V dvorcu Zemono je sedaj moč med drugim kupiti tudi izdelke iz stekla in keramike, tkanine, skratka modne dodatke za opremo stanovanja. V kletnih prostorih pa so uredih restavracijo z izbranimi jedili in pijačami, značilnimi za loški dvorec. Ob tem naj omenimo, da so v Zemonu lani iztržih približno 190 milijonov dinarjev. (J. O.) Bled se je torej pričel razvijati v mednarodno znani turistični center najprej kot zdravilišče. Prav Švicar Arnold Rikli je v slovenskem biseru ustanovil »Narodni zdravilni zavod« in tu pričel uveljavljati svojo metodo zdravljenja, s tem je želel privabiti goste iz vseh delov Evrope. Na Bled je Rikli prišel kot rekonvalescent po težkem vnetju poprsnice, sicer je bil lastnik tovarne usnja na Koroškem. Tu je zaposloval že čez 300 delavcev, vendar ga je bolj. zanimalo njihovo zdravje kot pa »produktivnost« tovarne. Zato je kmalu prepustil vodstvo tovarne bratoma, sam pa se je posvetil zdravljenju. Ko je prišel na Bled so mu naravne lepote in klima tako godile, da je sklenil ostati. Če pa je hotel privabiti na Bled goste in uveljaviti svoj način zdravljenja, je moral imeti najprej postelje, kopališča in urejena iz-letišča, kar si je tudi najprej zagotovil. Nasproti sedanjega Park hotela, kjer stoji Kazina, jè postavil najprej preprosto leseno kopališče (leta 1859) v švicarskem slogu. V pritličju je bila kopališčna dvorana, nad njo spalnica ter na jezerski strani po- Kraška kuhinja pri Mahorčiču večali delovni prostor in omogočili kuharicam boljše pogoje. Uspeh take spremembe so gotovo opazili vsi tisti gosti, ki redno zahajajo v Mahor-čičevo gostilno in z njihovo dolgoletno prisotnostjo pričajo o kvaliteti tega objekta. Restavracija nudi izključno »a la carte« postrežbo. V jedilniku so tipične primorske in kraške specialitete. Naj omenimo le joto, primorske enolončnice, vampe po tržaško, škink in pečenko ter vse nam {rilj ubijene prikuhe. Na voljo so tudi štruklji krašeni z orehi, Mahorčičeve sladice in sirovi štruklji: vsekakor vse specialitete, ki jih mi Tržačani tako dobro poznamo. Gostilna lahko v zimskih mesecih postreže 80 do 100 ljudem istočasno. Poleti, oziroma ko je vreme bolj naklonjeno,- je na razpjolago vrt. V uvodu članka smo omenili tudi kleti. Te jih sedaj upravlja temeljna organizacija združenega dela Vina Kras. Skupine turistov na obisku vinskih kleti Tozda in zasebniki, ki si to želijo, lahko preživijo res prijetne ure v stari Mahorčičevi kleti, ki so jo za to preuredili že konec 1981. leta. Mahorčičeva kuhinja in osebje-strežejo tople jedi, medtem ko za hladne jedi poskrbi direktno osebje Tozd Vina Kras. Namen tega članka je bil orisati bralcu neko posebno zanimivo točko, t. j. Mahorčičvo gostilno, ki je v naših krajih, tostran in onstran meje, izredno tipičen lokal. Vtise, ki ti jih vzbuja nek kraj je težko px>-dajati: naj posameznik kar gre v to restavracijo in sam preveri pristnost te gostilne. Dimitrij Gruden krita lopa in galerija za sončenje. Ko se je zanimanje gostov večalo je objekte razširil. Riklijevo načelo zdravljenja je bilo preprosto, danes bi rekli da je bila njegova metoda proti stresu, saj je temeljilo na zdravem povratku v naravo. Dnevni red, kateremu so se morali gostje podrejati je bil spartanski. Vstajanje je bilo od 5. do 6. ure, sledili so sprehodi na izletniške točke in polurno oziroma štiriurno gibanje na zraku. Okoli desete ure je bilo na vrsti sončenje, kopanje in sprehod, potem pa so zopet nekaj pojedli. Rikliju niso bila všeč niti modna oblačila in zahteval je od gostov, da se oblačijo skromno in prav gotovo primerno za sprehode. Riklijeva prisotnost na Bledu pa ni potekla vedno »gladko«. Ko je družina pri Vovkovih začela graditi kopališče in lesene zračne ute, urejati sprehajališča, skratka, ko je pričela delati konkurenco samemu Rikliju, ludi zato, ker je bil režim pri Vovkovih mnogo bolj prost, je prišlo z Riklijem celo do spora. Spori z domačini pa so bili tudi drugačne ■‘la-rave. Gostje so namreč morali, kot smo že zapisali, sleči takratna pompozna in zajetna oblačila in se obleči lahko in preprosto, pri tem je zagledal sonce kakšen centimeter kože več in to »goloto« so domačini gledali z nezaupanjem. Drugače pa je Rikli zelo pazil, da bi ohranil turistični monopol. Kakorkoli že, turizem se je na Bledu pričel in se razbohotil do današnjih dni. Bled ostaja ena izmed najbolj priljubljenih in privlačnih turističnih centrov v Sloveniji. Gostom nudi številne usluge, ki gredo od sprehodov tja do kulturnih prireditev, kulinaričnih specialitet in seveda do tiste hotelske postrežbe, ki jo zmorejo le kraji z dolgo turistično tradicijo. Gost se na Bledu nikakor ne bo dolgočasil, ob zdravem zraku se bo razvedril, pozabaval in miril živce. Konec koncev Riklijeva metoda še danes velja: dober zrak, gibanje v naravi, sončenje in voda mirijo živce in utrdijo telo, tega pa smo mi verjetni danes še veliko bolj potrebni od nekdanjih Riklijevih gostov... s° v g°v dvesto let je že minilo ko ti . vklesali v obok nad vra- l8lg pjOrčičeve domačije letnico stilno ru-'te0. stavbo so uredili z go-Prostori b tej so bili hlevi, shrambe, lika klet23 domače in predvsem ve-katerim1’ v Esteri so hranili vino, s te po So trgovali v naših krajih čel j e ;, Vstro-ogr.ski monarhiji. Pro-zi Seža 113 Slovni cesti, ki pičlje sko-desetiet?0- ^'° postajališče je skozi Je botrJa Rimanilo pxunen, kateremu r|axa,jt, ; Valo drf “Sodna lega. eif-e^ nse svetovne vojne je Mahor-stejric-!T.)^0;'tilna imela status samota. Osebnega gostinskega objek-Iri-vze] bojnem obdobju je upravo te vsfv;P ganska skupnost in skrbe-tezi do današnjih dni zato, da bi kraj ohranil dolgoletno tradicijo, ki si jo je pridobil od ustanovitve dalje. Mahorčičevo gostilno so trikrat obnovili; zadnjič so ta dela začeli konec oktobra lani px> načrtih projektantov Kraškega zidarja arhitektov Egona Vatovca in Marka Dekleva. Želja, da bi stavbo in prostore uredili v tipričnem stilu je uspela. Omet na zunanjosti hiše, grobo zidana točilna miza, lesene obloge na zidovih in opečna tla dajejo obiskovalcu vtis, da so se upravitelji skušah res potruditi, da bi nudili gostom to, kar pripomore k boljšemu počutju, škoda le, da je stari glavni vhod le reprezentančen, saj je cesta v tisti točki preozka in promet prevelik in zato nevaren za goste. Kuhinjo so razširili tako, da so po- ŠPORT HOTEL POKLJUKA (17 KM OD BLEDA) Ljubitelji gob, lepih sprehodov predvsem pa svežega in čistega planinskega zraka ŠPORT HOTEL POKLJUKA je pravi naslov za pravi oddih. Rezervacije — pisno na naslov ali po telefonu (064) 77027 ali (066) 61221 Zadnji dan mednarodnega odbojkarskega turnirja v Sovodnjah Danes tudi Italija-Jugoslavija V prvem kolu italijanskega nogometnega pokala Triestina - Rimini Nogometaši italijanske A in B lige so v glavnem že na delu, saj se bo že čez slab mesec pričelo prvo uradno nogometno tekmovanje — italijanski pokal. Triestina bo igrala v sedmi skupini skupno s Sambenedet-tesejem, Torinom, Comom, Varesejem in Riminijem, videmski prvoligaš U-dinese pa v osmi skupini skupno s Genoo, Milanom, Arezzom, Reggiano in Cagliarijem. Triestina ima še precej povoljno skupino, pa tudi dober razpored tekem. Igrala bo namreč trikrat doma (z. Riminijem, Torinom in Sam-benedettesejem), dvakrat pa na tujem (z Varesejem in s Comom). Glede na to, da v naslednje kolo napredujeta dve ekipi, ima Triestina realne možnosti, da se prebije v drugi del turnirja, saj so ekipe kot Como al; Varese vse prej kot nepremagljive. Tudi Udinese ima relativno lahko skupino in bo igral trikrat doma (z Arezzom, Genoo in Milanom), medtem ko bo na tujem igral z Reggiano in Cagliarijem. Tekme prvega kola, ki bodo 21. avgusta, so sledeče: Prva skupina: Perugia - Juventus; Monza - Fiorentina; Casertana - Par lerrno. Druga skupina: Napoli - Pescara; Padova - Lecce; LR Vicenza - Salernitana. Tretja skupina : Taranto - Samp-doria; Monopoli - Atalanta; Lazio -Catania. Četrta skupina : Cesena - Inter ; Brescia - Avellino; Ancona - Empoli. Peta skupina: Cremonese - Verona; Pisa, - Bologna; Piacenza - Parma. Šesta skupina: Genoa - Milan; U-dinese - Arezzo; Reggiana - Cagliari. Sedma skupina: Sambenedettese -Torino; Como - Varese; Triestina -Rimini. Osma skupina: Messina - Roma; Bari - Campobasso; Ascoli - Catanzaro. Na medeonskem šahovskem turnirju v Bielu Ljubojević razočaral V Bielu se je sinoči zaključil med-conski šahovski turnir za določitev izzivalcev svetovnega šahovskega prvaka v naslednjem ciklusu. Na tur nir kandidatov so se uvrstili Vaga-njan, Seirawan, Sokolov in Torre, če bo v prekinjeni partiji iztržil le polo-vičko točke, medtem ko je najboljši jugoslovanski šahist Ljubojević že spet razočaral. Prav neverjetno je, kako je ta šahist že tretjič na medeonskem turnirju negativno presenetil svoje navijače, pa čeprav spada v ozek vrh najmočnejših šahistov na svetu. Tokrat je igral vse preveč previdno, saj je poleg dolge vrste1 remijev zmagal le dvakrat, enkrat pa je bil poražen. Rezultati zadnjega kola so sledeči: Ljubojević - Gonzales prek.; Rodri-guez - Polugajevski 0:1; Li Čunjan -Quinteros 0:1; Torre - Sax prek.; Sokolov - Seirawan remi; Van der Wiel - Short 0:1; Andersson - Petur'sson prek.; Vaganjan - Partosch 1:0; Janša - Gutman 0:1. LESTVICA: Vaganjan 12,5; Seirawan 11,5; Sokolov 11; Torre 10,5 (1); Van der Wiel 10,5; Short 10,5; Polugajevski 9,5; Ljubojević 9 (1); Andersson 9 (1); Rodriguez 8; Jansa 7,5; Quinteros 7; Sax 7 (1); Petursson 6,5 (1); Gutman 6,5;' Li Čunjan 6; Partosch 4; Gonzales 3 (1). Ženski članski odbojkarski repre zentanci Italije in Kitajske se od ponedeljka mudita na skupnih pripravah v naši deželi. Vodstvi ekip sta se tudi dogovorili za niz prijateljskih tekem. Prvo so odigrali sinoči v Pordenonu, druga bo drevi ob 21. uri v videmski športni palači Camera, jutri pa se bosta reprezentanci pomerili še v Gradežu ob 21.15 v novi športni dvorani. Kitajke, ki so olimpijske prvakinje, se pripravljajo na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto na češkoslovaškem, kjer bodo zopet branile svojo nepremagljivost v svetu, ki traja že štiri leta. Italijanke pa so že mesec dni na pripravah V pričakovanju Vseučiliščnih i-ger v Kobeju na Japonskem, zlasti pa evropskega prvenstva, ki bo septembra na Nizozemskem. Za nas je vest o skupnih italijansko-kitajskih pripravah zanimiva tudi zato, ker si je prireditelj tekme v Gra- Mednarodni odbojkarski turnir za mladinske državne reprezentance se bliža koncu. Danes sta na vrsti še zadnji dve srečanji, ki bosta odločali o končnem zmagovalcu ter o vrstnem redu ostalih reprezentanc. Na sporedu bo tudi tekma med Italijo in Jugoslavijo. Povedali smo že, da je pobuda goriške pokrajinske, uprave povsem uspela, bodisi z organizacijskega vidika, bodisi kar zadeva odziv med občinstvom. Odmor med e-nim srečanjem in drugim smo izko-rdstili za krajši pogovor s trenerjem jugoslovanske reprezentance Zoranom Mihajlovičem, ki na tem turnirju nadomešča selektorja Viktorja Kresla. »Kaj bi povedali o tem turnirju?« »Vse najboljše. Organizacija je zares v redu, publika prisrčna, ekipe so na nivoju. Skratka, počutimo se zares dobro.« »Kaj pa vaši izbranci?« »Najprej moram povedati, da je naša ekipa eksperimentalna, brez mednarodnih izkušenj, saj smo se s to postavo doslej udeležili le turnirja treh dežel. Če k' temu dodam, da v dežu domislil predtekmo (ob 19. u-ri), v kateri se b.osta spoprijeli z ndkaterimi najboljšimi mladinkami goriške pokrajine okrepljena šesterka Pallavolo Grado in združena ekipa deklic Friulexport. Osvojitev naslova državnih podprvakinj v kategoriji deklic je imela precejšen odmev v deželnih odbojkarskih krogih, zlasti zunaj Trsta, kjer je zanimanje za odbojko večje, društva pa z večjo naklonjenostjo, marsikje celo z odkritim občudovanjem, gledajo na našo združeno mladinsko ekipo. Zato ni čudno, da je iz Gradeža prišlo povabilo za nastop, kar je, če pomislimo na pomembnost in odmevnost kasnejšega nastopa olimpijskih prvakinj, še novo priznanje za Friulexport. Za tekmo s Pallavolom Grado, s katero bodo pri Friulexportu tudi uradno sklenili letošnjo nadvse uspešno sezono, dekleta niso kaj prida pripravljene, saj so že vse dalj časa na zasluženem poletnem počitku. Vseeno naših vrstah manjka nekaj temeljnih igralcev in da se ekipa prvič predstavi izven meja matične domovine, potem lahko razumete, da si od take postave tudi ne smemo pričakovati nemogočega.« »Sam ste načeli vprašanje: kakšni so cilji na tem turnirju?« »Naš edini cilj je, da se fantje med seboj uigrajo, spoznajo, tako da bom ob zaključku lahko dobil jasnejšo sliko o stvarni moči posameznikov. Drugo, kar bi radi pustili v Sovod-njah, pa je dober vtis o naši ekipi.« »Še zadnje vprašanje. Kakšni so vaši občutki ob dejstvu, da igrate v slovenski vasi?« »V Gorici sem prvič in moram reči, da je mesto prikupno. V Sovodnjah pa imam občutek, da sem nekje v Sloveniji. Ljudje so prisrčni in vsakdo te kaj vpraša, kot stari znanec v domačem kraju. To me je zelo prijetno presenetilo. (K. B.) Vojaška reprezentanca Italije - Italija 3:2 (12:15, 15:3, 15:17, 16:18, 15:7) TRAJANJE SETOV: 37, 12, 37, . 50, 33 min. pa so se v teh dneh rade volje vrnile v telovadnico, da bi se vsaj malo razgibale pred tekmo. V Gradežu bo Friulexport nastopil brez dveh svojih stebrov. Lajris Žerjal je namreč že v Franciji, kjer se bo z državno reprezentanco under 18 udeležila mednarodnega turnirja, Ivana Venier pa bo morala dalj časa počivati zaradi težav s kolenom. Priložnost za igranje bodo tako dobile vse ostale, čeprav je prireditelj dovolil naši ekipi, da nastopi z eno starejšo igralko, vendar ni rečeno, da se bodo te možnosti tudi poslužili. Ni pa tudi izključeno, da bi za Friulexport nastopila v Gradežu ena od jugoslovanskih kandidatk združene e-kipe Meblo za prihodnjo tekmovalno sezono. Odbor naše članske združene ekipe namreč tudi v teh vročih poletnih dneh ne miruje in je že navezal stike z nekaterimi jugoslovanskimi prvoligašicami, ki bi lahko prišle v poštev za ekipo. Po maratonski borbi je italijanska vojaška reprezentanca tesno premagala Italijo z najtesnejšim možnim izidom. Ekipe so se ogromnokrat menjavale v servisu, pa tudi v prenatrpani telovadnici v Sovodnjah je bila vročma neznosna. Opolnoči se je komaj začela druga tekma med Francijo in Tunizijo. Lestvica po četrtem dnevu: It. vojaška rep. 6 točk; Italija in Jugoslavija 4; Francija in Tunizija 0. Tako v sredo: Italija - Francija 3:0 (15:7, 15:10, 15:8) ITALIJA: Da Roit, Bernardi, Sniderò, Rossato, Nucci, Gaoni, Di Toro, Michieletto, Besozzi in Beltrame. Druga tekma tretjega dne ni prinesla presenečenj. »Azzurri«, ki so bili nesporni favoriti, so že s servisi Bernardija. Di Tora in Nuccija strli odpor Francozov, katerim gre sicer priznati, da iz tekme v tekmo napredujejo. Zlasti v prvem setu sta obe ekipi pokazali lepo in hitro igro, na dan pa sta prišli Večja izkušenost I-talijanov v obrambi in večja raznolikost njihovih napadov. Na koncu je tudi utrujenost prispevala k temu, da so Francozi popustili. DANAŠNJI SPORED ZADNJEGA KOLA: 20.30 Tunizija - Vojaška reprezentanca; sledi Italija - Jugoslavija. Udinese prodal že 20 tisoč abonmajev VIDEM — Čeprav si je videmski prvoligaš Udinese za letošnje nogometno prvenstvo zadal dokaj skromen cilj obstanka v ligi, so v Vidmu m okolici že prodali skoraj 20 tisoč abonmajev. Biagini operiran Nogometaša Triestine Walterja Bia-ginija, ki pa ga vodstvo kluba ni vključilo v seznam igralcev za novo sezono, bodo danes v Firencah operirali na hrbtu. Kot je rečeno v sporočilu tajništva, Biagini ja že dalj časa pestijo bolečine v hrbtu. Kako to, da tega vodstvo ni povedalo že preji Odgovor je za sedaj skrivnost, morda pa je v resmei še preveč jasen- Stevenson spet trenira HAVANA — Po nekajmesečni prek! nitvi je s treningi spet začel kubanski boksar Teofilo Stevenson, trikratni olimpijski in dvakratni svetovni pl' vak, ki se bo udeležil svetovnega prvenstva v ZDA. Jutri v Gradežu ob 19. uri v predtekmi reprezentanc Italija - Kitajska in tudi Friulexport Pri nogometnem društvu Gorizia Problemov je veliko Končno je goriški nogometni klub odkril vse svoje karte in jasno povedal, kaj in kako za bodočnost. Ugibanja prejšnjih tednov so se torej razpršila in sedaj je jasno, da bo mesim klub igral v meddeželni ligi in da bo za trenerja imel Vittoria Russa, to se pravi istega, ki je lani e-kipo vodil v prvem in sklepnem delu prvenstva. Bojazni, da bi ekipo vpisali v 3. amatersko ligo, ni več. Ravno tako ni strahu, da bi vodstvo ekipe prodalo vse igralce, čeprav je najboljše že namenilo v druga mesta v zameno za lepe denarce. Predsednik Panama in sodelavci trdijo, da bo ekipa sestavljena iz mladih igralcev, ki pa imajo za seboj že dovolj izkušenj, tako da bo nastop v medde- želni ligi soliden in celo z možnostjo takojšnjega napredovanja. Ob vsem tem pa ostaja dejstvo, ki smo ga že podčrtali, da si Gorica, po tem kar je doslej pokazala, ne zasluži močne ekipe, ki bi lahko i-grala v tretji ali drugi zvezni ligi. Publika ni pokazala zadostnega zanimanja za to panogo in se je raje usmerila drugam (beri košarka). Nekateri nogometni ljubitelji pa so raje hodili ob nedeljah izmenično v Trst in Videm na tamkajšnje tekme Triestine in Udineseja. Ob vsem tem pa je Gorica tudi gospodarsko tako šibka, da ne zmore človeška ah skupine ljudi, ki bi del svojega denarja investirala v ta šport, ki je, če ga znaš pravilno obračati, tudi dokaj rentabilen. (pr) v Skupina mladih udeležencev teniškega tečaja pri Športnem združenju Gaja skupno s svojima mentorjema Karlom Rudežem in Miro Grgič obvestila KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da so v tajništvu združenj» v Ul. sv. Frančiška 20/H. na volj» prijavnice za udeležbo na prvem zamejskem košarkarskem taboru, ki b» od 1. do 7. septembra pod strokovnim vodstvom Petra Brumna. Tabor Je namenjen igralcem letnikov 1970, 71> 72 in 73. Ostale informacije v tajm' štvu združenja. Rok za prijavo zapade 28. avgusta 1985 KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da sprejema prijave za začetniški trenerski tečaj, ki bo pote kal od 15. do 30. avgusta v BoroveB1 športnem centru na stadionu »1. maj® v Trstu. Zainteresirani se na tečaj lahko prijavijo v tajništvu združenj» tudi telefonsko 040/767304. PLAVALNI IN VATERPOLO KLUB KOPER . prireja v soboto, 27. julija, plaval» maraton. Start bo v Kopru na starei» pomolu, cilj pa pa kopališču v 2»" sterni. Proga bo dolga 900 m. Sta|» bo ob 17. uri, prijave pa sprejemal0 uro pred pričetkom na startnem t»c' stu. iz planinskega sveta Ob smrti Siegfrieda Messnerja ali Kajnova usoda Danes bodo v Bocnu pokopali gorskega vodnika in alpinista Siegjrieda Messnerja, brata bolj znanega »osvajalca osemtisočakov« Reinholda. Siegfried se je pred dnevi ponesrečil v Dolomitih, na klasični smeri znamenitih Torre di Vajolet, v smeri torej, kjer so oprimki in klasični prijemi za roke in noge tako zlizani, da marsikdo smer prepleza enkrat, nato pa reče: »Nikdar več!« Vendar pa se je Siegfried tja podajal iz službene dolžnosti. Nesreča ga je doletela, ko je kot gorski vodnik v steno vodil nemško družino, ki se je pač rešila, ker je Siegfried ob nenadni spremembi vremena pravočasno z dvojno vrvjo spustil na varno svoje kliente. Sam ni utegnil več. Ko je plezal navzdol zadnji raztežaj, oz. ko je bil le 20 metrov pred rešitvijo, je strela udarila v karabiner, v katerega je imel alpinist vpeto vrv, ter ga dobesedno treščila v dolino. Skoraj teden dni se je boril s smrtjo, nato pa podlegel. In takoj so nastale prve polemike. Kako je mogel predsednik gorskih vodnikov Gornjega Poadižja oditi v hribe, ko se je meme kvarilo, in to še z neizkušenimi klienti itd. Vendar pa so te polemike sprožili tisti, ki nimajo z gorami ničesar opraviti, zato niso upoštevanja vredne. Vendar je pri tem še nekaj drugega. Reinhold, ki se trenutno nahaja v Tibetu, o tragediji še ničesar ne ve. To je prav tisti Reinhold, ki se je leta 1970 podal na himalajski osemtisočak Nanga Parbat, katerega je naposled osvojil skupno z bratom Guentherjem. Vendar pa se je ob povratku zgodila tragedija. Reinhol-dov brat je v ponorelem morju ledenih serakov izginil, sam Messner pa se je komaj rešil, vendar pa mu je zmrznilo nekaj prstov na nogah, ki so jih morali nato amputirati. Sloviti »kralj osemtisočakov« je takrat poslal domov znameniti telegram, ki so ga označevale besede, trde kot kamen: »Z mano je. v redu, Guen-ther pa se ne vrne več«. Moralno hujša tragedija pa je bila, ko se je takrat Messner vrnil domov. Javnost, pa tudi celo nekateri njegovi prijatelji in znanci, so ga imenovali za »Kajna«. Naprtili so mu smrt brata, pa čeprav je naredil vse po srnji moči, da bi ga rešil ledenega plazu pod Nanga Parbatom. Tudi nekateri domači so se Reinholdu izneverili. Najstarejši brat Helmut je takrat zapustil domačo hišo, da bi le'ne videl več »Kajna«, pa tudi 14 let mlajši Siegfried ga je zasovražil. Iz neke upornosti proti bratu se je nato Siegfried posvetil alpinizmu, toda v glavnem problemu varnosti v njem. S časom sta se brata spet približala in skupaj ustanovila Messnerjevo alpinistično šolo, ki je zgled kvalitete in resnega dela. In vendar je med njima ostala senca. Senca, ki se je te dni razblinila na najbolj tragičen način, s priokusom grenkobe in trpljenja, ki se kot usoda zgrinja nad trdno Messnerjevo domačijo v Val di Funes. Dušan Jelinčič Vabilo na izlet SPOT na Koroško in Obir Planine na avstrijskem Koroškem so nam, tržaškim planincem, bolj malo znane, in vendarle imajo prav tak nepopisen čar, kot druga znamenita gorovja. Eden takih vrhov, na katerem doživljaš pravo planinsko sprostitev in je obenem simbol koroških Slovencev, je 2142 metrov visok Obir, ali Ojstrc, kot mu pravijo domačini. Obir spada v verigo Karavank, a se ločeno dviga na zahodnem robu prelepe doline Podjune. Z vrha uživaš prečudovit razgled na Kamniške planine, na dolgo verigo Karavank s Košuto v ospredju na jugu, tja do Triglava. Proti severu pa sega pogled do daljnih Visokih Tur, do Svinje planine, pred seboj, kot na dlani, leži Podjuna, reka Drava in Celovec. Z namenom, - da začnemo spoznavati tudi lepote koroških hribov, pri- pravlja SPDT enodnevni izlet na K°' roško z vzponom na Obir. Vzpon vrh ne predstavlja velikih teža?-Mnogo je poti, ki vodijo na Obif’ tržaški planinci pa bomo ubrali B' sto, ki se dviga s sedla Šajda na tf*' šini 1069 metrov in se vije v senčna' tem smrekovem gozdu do 200 metroV pod vrhom. Za sestop pa se bomo F smerdi proti vzhodu, se po planinsko1 pašnikih spustili do Kaplške koce (Eisenkapplerhiitte) na višini 1666 trov, od tam pa mimo MayerlWr na Obirsko. Tisti, ki se jim bo zdela šestuTOO hoja prenaporna, pa se bodo v Za' meno lahko podali v znamenito s°f tesko Korte, se sprehodili nekaj k’ lometrov po skoraj položni, asfalt1 rani poti, in uživali ob pogledu tia ravnih lepot tega narodnega park0- Izlet bo 8. septembra in na Ob1* vabimo vse ljubitelje planin, p^e<* vsem mladino, v upanju, da jim k° ta prvi stik s koroškimi gorami vzW dii željo po odkrivanju lepot tamkal šnjih krajev in planin ter lastnos, in značaja ljudi, koroških Slovenc^' L. Abram Obisk pri športnih organizacijah na Goriškem Okrepitev mladinskega delovanja prvi cilj odbojkarskega kluba Val Drfv| X)^a kila v Štandrežu že teti 'me>s zveze? Prav 171 ’ zdijo precej primerna, če-la|ikoS^atram' da bi v D in C-2 ligi stare:-• volili nastop vsaj dvema 0ačinJS]tea igralcema. Samo na tak nodo klubi lahko uspešno na- daljevali z delovanjem in hkrati bodo lahko skrbeli za naraščaj.« Ali lahko to postane pogoj za združitev Vala in Olympie? »Med igralci obeh ekip vlada veliko zanimanje in bi bili zelo navdušeni, če bi ta zamisel postala stvarnost. Vendar bi to ne smela biti domena med Valom in Olympio. Ekipa bi morala upoštevati tudi vso odbojkarsko realnost na Goriškem. Žal pa uradnega ni še ničesar. V odboru Vala prevladuje mnenje in volja po združitvi. Na pobudo pokrajine je na odbojkarskem turnirju mesta Gorice nastopila združena ekipa Vala in Olympie. Vsekakor to še ni prvi korak do konkretizacije združenja ekip.« Zakaj nimate ženskega odbojkarskega odseka? »Če kdo misli, da smo diskrimi-nantni se moti. Mi smo specializirani v moški odbojki in za enkrat mislimo pri tem še ostati. Nespametno bi bilo, da bi tudi mi imeli svojo odbojkarsko žensko ekipo. Raje u-smerjamo naša dekleta v bližnja dva kluba Dom in Sovodnje, ki delujeta specifično na tem področju.« Kako imate organiziran naraščaj? »Sedaj imamo ekipe, ki zajemajo starostno dobo od miniodbojke (o-snovna šola), pa do prve ekipe. Letošnja sezona je bila nadvse u-spešna. V vseh mladinskih prvenstvih smo se izkazali. V konkurenci pod 15. letom smo zasedli končno drugo mesto. To je sad dolgoletnega dela. Večina igralcev te ekipe je začela z miniodbojko in tehnični dosežki se sedaj poznajo. V miniod-bojki smo bili dvakrat pokrajinski prvaki in smo imeli možnost nastopa na državnem turnirju Città di Castello, v Padovi in Bellunu. V glavnem pa mladinskim ekipam sledi Aleksander Corva, ki je bil do letos tudi predstavnik na italijanski odbojkarski zvezi za goriško področje.« Corva, kje je največ težav? »Čeprav razpologamo z lepim številom igralcev, že občutimo demografsko upadanje. Ta problem ni zajel samo šol. Tudi nam dela preglavice. Vrzeli se odpirajo v vseh kategorijah. Poleg tega čutimo pomanjkanje visokih igralcev.« Kaj pa naj naredi, kdor ni za odbojko? »Selekcija je nujna, vendar, kdor odpade bi moral preveriti, če so še druge možnosti udejstvovanja v klubu.« Kakšen položaj je v odboru in koliko pomoči imate pri starših? »Staršem gre predvsem zasluga, da je bil uspeh teko viden. Kar se odbora tiče, bo nujna boljša porazdelitev dolžnosti. Poiskati bo treba tudi nekaj novih kadrov.« Kaj pa sedaj, ko nisi več odbornik FIPAV? »Štiriletna izkušnja je bila zelo pozitivna. Utrdil sem stike in sem pridobil na poznanstvih. Upam, da bom na zvezi vedno dobrodošel.« Ivana Plesničarja smo; vprašali še o finansiranju Vala. Od kod denar za vso to dejavnost? »To je sad dolgoletnega dela, V našem klubu, čeprav so finančni problemi veliki, ne bomo zlahka klonili pred pomanjkanjem sredstev. Delovanje ostaja prvi cilj. Poleg prispevkov, temelji finansiranje na ma-nažerski dejavnosti. V kratkem bo tudi sestavljena skupina podpornikov Vala.« Poleg odbojke imate še kaj? »Kljub temu da je večji trud posvečen odbojki, smo prevzeli tudi otroško telovadbo. Ta odsek deluje že dve leti in se okoli njega zbira o-koli 12 otrok. Žal, pa se starši ne zavedajo koristi otroške telovadbe. Prezgodaj usmerjajo svoje otroke v specializirane športne panoge kot so tenis itd, ki večkrat ne ustrezajo prešibkemu .otroškemu organizmu. Poleg tega pa imamo še rekreacijo za starejše. Iz rekreacije je pravzaprav nastala članska ekipa. Naši člani se ne zbirajo stalno. Branijo naše barve na raznih turnirjih in se udeležujejo raznih tekmovanj. Ta odsek koordinira Renzo Faganel, ki le občasno sklicuje rekreativce in jih usmerja v določeno dejavnost.« Če ne pride do združitve ekip, kakšne programe imate? »Prav v teh dneh izdelujemo programe. Najvažnejše je to, da če ne bo prišlo do združitve, bomo v prihodnji sezoni nastopili z dvema članskima ekipama. Prva bo nastopala v C-2 ligi in bo ojačena. Druga bo nastopala v 1. diviziji in bo odločno štartala na napredovanje v D ligo. Ta ekipa bo v večini sestavljena iz mladincev. Poleg tega bomo veliko več pozornost dajali notranji organizaciji kluba in celptnemu mladinskemu sektorju. MARKO JARC Pionirji Vala z majico ZSŠDI na turnirju v Badi ji Hinduistični tempelj v Katmanduju Dnevi bivanja v Katmanduju niso bili dolgočasni. Kljub vsem opravkom sva z Ivanom imela tudi priložnost in čas, da si ogledava mesto. V resnici sem se prve dni počutil nekoliko izgubljenega med ljudmi, ki imajo tako bistveno različen pogled na življenje od nas Evropejcev. Toda s časom sem se jim skušal približati in jih razumeti. »Nomaste«, je zvenel njihov pozdrav ob vsakem našem srečanju in že sama ta preprosta beseda mi je dokazovala njihovo človekoljubnost. V slovenščini bi se nekako reklo: »Pozdravljam vse božanske lastnosti, ki so v tebi«. To pa niso samo prazne besede, ki jih tako pogostoma slišimo pri nas. Z večnim, prijaznim nasmehom na ustnicah in pa s tem tako kratkim in vendar tako globokim pozdravom, Nepalci izkazujejo tujcem in pa življenju nasploh tisto edinstveno spoštljivost, jim je prirojena. Njihovi lastnosti sta prijaznost in dobrota, ki trdovratno kljubujeta sicer bednemu življenju in revščini ter pripomoreta k temu, da brez vsake zavisti toplo sprejemajo še tako petične turiste. Ni čudno torej, da sem si želel ta narod pobliže spoznati, zato se nisem zadovoljil z opazovanjem današnjega Nepala. Zanimanje, ki je dan za dnem rasilo v meni, je segalo do dobe, ko se je azijska kultura začela razvijati. Hotel sem spoznati temelje hinduizma, ki tako močno vpliva tudi na današnje modeme prebivalce. Za nas zahodnjake je težko razumeti, da še danes živi ta narod razdeljen v štiri glavne kaste. Vsak otrok, ki se rodi v Nepalu, ima svojo življenjsko pot že začrtano. Ni odvisno od njegove zmogljivosti, če bo postal zdravnik ali berač. Pot, kateri bo sledil, mu nakaže kasta, kateri pripada. Hindujska vera namreč uči, da so si sicer ljudje v duhu enaki, a se brez dvoma razlikujejo po osebnosti, sposobnosti in v zanimanju. Tako so nastale štiri skupine, imenovane kaste, ki so vključile ljudi po sposobnosti., V prvo kasto, pripadniki katere so imenovani bramani, so vključeni predvsem duhovniki in vsi predstavniki duhovne oblasti. V drugi so ksatriya ali centri, ki so po navadi vojaki ali oblastniki; tudi sam nepalski kralj pripada tej kasti. V tretjo spadajo vaisya; to so kmeti ali trgovci večjih mest in seveda tudi vsi uradniki ali podobni uslužbenci. V četrti in najnižji kasti so hlapci, ki jim pravijo šudra. To ločevanje prebivalstva v kaste, ki ga je zahteval sam Krišna (hindujski učlovečeni Bog, ki je živel približno 3000 let pred Kristusom), upošteva vse človekove težnje. V prvi naj bi bili. tisti, ki težijo po čisti znanosti; v drugi tisti, ki si želijo materialne oblasti; v tretji nekaki izbrani ali specializirani delavci; v četrti pa tisti, ki se zadovoljijo z najnižjimi ročnimi deli. Po osebni interpretaciji Krišnovega nauka naj bi bila to naravna selekcija in posameznik si lahko sam izbere kasto, h kateri želi pripadati. Toda v resnici ni tako. Vera je počasi prerasla filozofijo in ustanovljene so bile prve kategorije, ki se niso smele med sabo križati. Še danes se ne sme fant, ki pripada npr. kasti vai-šya, oženiti z dekletom brahmanske kaste, še huje je, da sinovi starševo kasto podedujejo in je ne smejo zamenjati. Na Zahodu se nam te obveznosti zdijo nečloveške, kot diktatura ali nacizem, a vse te trditve vseeno ne zadoščajo za pojmovanje takega sistema. Azijci ali bolje Hindujci pa sprejemajo to brez vsakega premisleka; še na misel jim ne pade, da bi ta status spremenili. Mgrda je za to kriva neizobraženost lepega števila prebivalcev, sem si mislil, ko sem skušal razčistiti problem. Vendar pa so tudi razni intelektualci prepričani, da je to božji ukaz, ki ga človek ne more in ne sme kršiti. Ker sem tudi sam prepričan v utemeljenost in pravičnost vzhodnjaške filozofije in so me ta spoznanja globoko razočarala, sem skušal zvedeti, kako je do tega sploh prišlo. Iz starih knjig, imenovanih Veda, imamo pričevanja, da so kaste obstajale že približno 2000 let pr. Kr. So se pa bistveno razlikovale od današnjih, saj so takrat ljudje lahko sami izbirali svojo pripadnost k eni ali k drugi skupini. Samo kasneje so višji duhovniki, ki bi morali biti po svoji veri vzvišeno nad vsakdanjim političnim življenjem, predpisali stroge zakone, po katerih njihovi potomci ostajajo še vedno v najvišji kasti, medtem ko reveži, čeprav še tako sposobni, ostajajo teptani hlapci. Spet sta torej zavist in slavohlepnost spremenila tisto pravičnost in demokracijo, ki je zaznamovala življenje azijcev, ko so pred 400 leti zasedli Indijo. Kot pri nas torej, se tudi v Aziji dobri nauki in hvalevredni ideali s časom spremenijo v korist maloštevilnih oblastnikov. V Katmanduju pa kaj kmalu pozabiš na politiko in tako sem tudi jaz pustil ob strani te probleme in zopet sproščeno hodil po mestu za novimi spoznanji. Sprehajal sem se med ljudmi in svetimi kravami in z zanimanjem občudoval izredno svobodo, ki kraljuje med Nepalci. Edina njihova skrb, vsaj tako se mi je zdelo, je vsakdanji kruh. Bnuto KRIZMAH A A 'JI t Se jQinal.e to obetal zmago škamperla, zataknilo pa je L pri pravilniku. Pri prijavi »popravljalca«, ki da, ta°ral biti vedno isti, so organizatorji smatrali, ša^j pne m°re sodelovati tudi pri reševanju vpra-o^o/^ilnik tega ni predvideval in pisec je lahko hekj a£al in skakal v višino. Odločitev je prišla ob lagaj krni Primorca. Sergij Tavčar je pravilno pred-?dei0 ^mago Trebencev z 1:0, Križmanu pa se je den od9, bil rezultat drugačen. Dan je bil napa-kiestoA Vor' Skok čez 110 cm je dal Opčinam prvo Prv0 ' Malo dni prej je Križman Opčinam zapravil Trsta v pohodu. Čas, katerega vlak porabi od čen0 ,. določene točke pod Nabrežino in z dolorino b^Tostjo je znašal 14’55”, ki ga je ekipa pra-biinnt ^čunala, na poli pa je bil zaokrožen na 15 b°tiSnil kapaka je pomenila kar 80 točk, ki so ekipo ®ila r^,e, na šesto mesto. K sreči je čast Opčin re-Tez Ša ekiPa- ki i® zmagala. VociovrvfVe 80 nastale pri prepisovanju letnice na v