Št. 15 Leto xxvii 16. 8. 1977 m Celje - skladišče D-Per 214/1977 COBISS o GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Dobri poslovni rezultati v I. polletju v TOZD Tovarna posode. Str. 2. Rezultati, ki smo jih dosegli v prvem polletju, nas ne smejo uspavati. Tekoče leto moramo zaključiti z uspehom. Str. 3. TOZD TOBI ne more iz stare kože. Kolektiv mora napeti vse sile, da popravi do konca leta gospodarsko stanje. Str. 3. Neuspela realizacija polletnega plana v TOZD Tovarna kotlov. Str. 3. V TOZD Emokontejner v prvem polletju izguba. Ukrepi za odpravo izgube do konca tekočega leta. Str. 4. Izvršujmo naloge. Sklep sestanka družbenopolitičnih delavcev in vodilnih delavcev v EMO. Str. 4. Polletnega plana niso izpolnili. Ali bodo v TOZD Tovarna odpreskov in avtokoles uspeli pri izboljšanju gospodarskega stanja v n. polletju. Str. 4. Dobro gospodarjenje in dober uspeh v TOZD Tovarna radiatorjev. Str. 4. Sklepi razprave o sanaciji OZD EMO. Str. 5. Ukrepi za izboljšanje odnosov. Str. 5. Dejavnost posl. odbora - sklepi. Str. 5. Boj KPJ med obema vojnama. Str. 7. V prihodnost po Jasnejši poti Že nekaj let nazaj imajo naše TOZD in OZD težave v gospodarjenju, ki izhajajo deloma iz preteklega obdobja, deloma pa iz naše sedanjosti, ko prehajamo na višjo stopnjo našega razvoja in samoupravljanja v skladu z zakonom o združenem delu. Ta zakon je za naše gospodarstvo in za razvoj samoupravljanja temelj, na katerem moramo graditi vso našo dejavnost v bodoče. To, kako bomo reševali naše gospodarske in druge probleme, smo v letošnjem prvem polletju premlevali na raznih sestankih in sejah, ki jih je mimogrede povedano vsak dan dovolj, morda celo preveč, ki pa nimajo takega u-činka kot si želimo, kajti na sestankih in sejah sprejemamo sklepe, ki mnogokrat ostanejo zapisani, ne pa izvršeni. V zadnji številki Emajlirca smo objavili uvodni članek, ki ga je napisal direktor sektorja za poslovno koordinacijo dipl. iur. Anton Rojec. Iz vsebine članka, ki je zelo konkretna, je jasno razvidno, da nas je čas prehitel, nakaza nepa so tudi smernice, po katerih morajo kreniti naši tozdi v bodoče, če hočejo doseči pozitivno letno bilanco in preiti iz sanacijskega obroča v širšo in dolgoročnejšo gospodarsko dejavnost. Sanacijski programi TOZD so le kratkoročna rešitev nekaterih gospodarskih nalog, ki če so izvršene, omogočajo odpravo izgube, niso pa tisto, kar mora odpreti na stežaj vrata našega gospodarskega razvoja. Iz raznih podatkov, ki jih vsebujejo zapisniki organov samoupravljanja, je sicer razvidno prizadevanje le-teh, da bi se naš strokovni kader gospodarsko in politično oblikoval v skladu z razvojem naše družbe zlasti na gospodarskem področju, vendar doslej ni bilo takih uspehov, kot bi morali biti. Nekateri vodilni delavci (samo nekateri) močno zanemarjajo dodatno usposabljanje za vodenje na njihovih delovnih mestih, čeprav jim OZD nudi vse ugodnosti, da to lahko dosežejo. Posamezniki bodo morali tako stališče v bodoče opustiti in se zavzeti za lastno izobraževanje v skladu z intencijami našega samoupravnega gospodarskega razvoja, sicer jih bo prehitel čas (jih je že prehitel) in ne bodo mogli opravljati svojega odgovornega dela na sicer dobro plačanih delovnih mestih. Kakšne so možnosti dodatnega izobraževanja, je razvidno iz članka, ki smo ga objavili v prejšnji številki Emajlirca pod (Nadaljevanje na 2. strani) Brez strogega izvajanja sanacijskih ukrepov ni napredka, zato je bil dne 29. 7. 1977 sklican sestanek vseh vodilnih, vodstvenih in družbenopolitičnih delavcev v EMO, na katerem so se temeljito pogovorili o ukrepih, ki jih je treba izvršiti za boljše gospodarjenje Sestanek in razgovore o izvajanju sanacijskih ukrepov sta vodila Anton Krebs, sekretar tovarniškega komiteja ZK in Franci Gazvoda BOLJŠI POSLOVNI REZULTATI (Nadaljevanje s 1. strani) naslovom »Sola za gospodarstvo«, ki ga je napisal predsednik naše sindikalne organizacije Jože O-štir. Namen tega članka je, da prikaže našim delavcem in delavkam veliko skrb naše družbe za gospodarsko izobraževanje naših delovnih ljudi, ki jih v bodoče čakajo izredno odgovorne naloge, ki jih ni mogoče reševati brez znanja in truda za dodatno izobraževanje. Obširna razprava o sanaciji EMO, ki je bila dne 14. 7. 1977, katere so se udeležili poleg naših predstavnikov tudi predstavniki IS Slovenije ter predstavniki drugih republiških in občinskih forumov, je nakazala pot, po kateri bo treba iti v bodoče, na tej poti pa bo potrebno odstraniti brezkompromisno vse take ovire kot so grupaštvo, sektaštvo, mezdna miselnost,- tehnokratski in birokratski pojavi, ki so velika ovira pri doseganju začrtanih ciljev in vnašajo med naše prizadevne delavke in delavce malodušje in nezaupanje v lastne moči. Taki pojavi, pred katerimi včasih preveč »zapiramo oči« močno kalijo medsebojne odnose, kar izredno kvarno vpliva na produktivnost dela. Z novim sistemom nagrajevanja, ki ga bomo morali še izpopolnjevati, moramo doseči to, da bo vsak res plačan za dejansko o-pravljeno delo, da bo naš delovni čas maksimalno izkoriščen, tako da bo vsak lahko pokazal, kaj je na svojem delovnem mestu naredil in da bo na to tudi ponosen. O naši varnosti pri delu smo že mnogo pisali, vendar ne bo odveč, če povemo, da je premalo preventivne varnosti na posameznih delovnih mestih, sicer ne bi bilo toliko obolenj, kot jih izkazuje statistika. Sicer pa bomo o tem več pisali v prihodnji številki, ko bodo na razpolago podatki službe varstva pri delu za letošnje prvo polletje. Ce se povrnemo na sestanke, tedaj lahko ugotovimo, da se malokateri sestanek vrši izven delovnega časa. Bodi kakorkoli, sestanki v kakršnikoli obliki so bili in še bodo in so tudi potrebni. Vprašanje je le, kako so organizirani, koliko časa trajajo, njihova potrebnost in pogostnost in njihov učinek na produktivnost dela, kajti tudi sestanki so namenjeni izboljšanju gospodarskega stanja TOZD ali OZD kot celote. Ko sedaj stopamo v drugo polletje tekočega leta, storimo vse, da ne bomo v nobeni TOZD na koncu leta govorili in pisali o izgubah, pripravimo se na vstop v leto 1978 z dolgoročnimi programi, ki nam bodo vrnili nekdanji sloves kolektiva, ki zna premagovati težave in zmagovati ter nenehno napredovati. ej Prodaja Ugodnejši rezultati prodaje so na eni strani posledica normalizacije trga, na drugi strani pa povečane aktivnosti in večje prisotnosti EMO na jugoslovanskem tržišču. V skladu z akcijskimi programi smo izvedli obiske pri vseh potencialnih kupcih, navezali tesnejše stike z veleprodajo v smislu iskanja naročil na daljša obdobja, boljše ponudbe v asorti-manu in rokih dobave in odpravljanju naših slabosti, ki so se zaradi pojava izgub v preteklih letih dokončno oblikovale. Tuj trg se je v letošnjem letu stabiliziral. Dosegli smo neprimerno boljše finančne rezultate, saj prodajamo v povprečju 40 °/0 dražje 1 kg posode, kot smo ga v preteklem letu. Zaključek Iz uvodne obrazložitve je razvidno, da je finančni rezultat neprimerno boljši kot v preteklem letu, vendar z njim ne moremo biti zadovoljni. Za doseganje boljših rezultatov ne predlagamo novih ukrepov, ampak je potrebno dosledno izvajati sanacijske ukrepe. Z ozirom na položaj na jugoslovanskem in tujem tržišču je primarna naloga TOZD posode povečanje proizvodnje in v zvezi s temi mobilizacija vseh delovnih ljudi v TOZD za doseganje tega cilja. Pripomniti moramo to, da so ostali proizvajalci v Jugoslaviji pred istimi' problemi in da bo v drugem polletju uspešnejši tisti, ki bo v stanju ponuditi tržišču kompletnejši asortiman. V TOZD Tovarna posode, ki je naša največja TOZD, so se borili v prvem polletju s težavami, ki so nam več ali manj znane, saj smo o njih večkrat pisali. Zasluga, da so težave premagane, gre vsem delavcem in delavkam v tej TOZD, ki so dokazali, da se da s požrtvovalnim delom in medsebojno solidarnostjo in tovarištvom marsikaj narediti. Pri prizadevanjih za boljše poslovanje te TOZD pa ne smemo izpustiti poslovnega odbora, ki je nudil veliko pomoč tej naši naj večji TOZD. TOZD POSODA je v prvih 6. mesecih 1977 poslovala neprimerno bolj uspešno kot v letu 1976. Negativni finančni rezultat v letu 1976 je imel ogromen vpliv na poslovanje v letošnjem letu. Ce primerjamo ‘poslovne rezultate tako po prodajni in proizvodni plati so indeksi povečanja proizvodnje in prodaje z ozirom na preteklo obdobje neprimerno večji, vendar po našem mnenju še niso takšni, da bi lahko bili zadovoljivi. Boljši poslovni rezultati v letu 1977 niso prišli sami od sebe, ampak so rezultat kontinuirnega in potrpežljivega usklajevanja prodajne in proizvodne funkcije v cilju doseganja čim večje odpreme gotovih izdelkov ter samoupravnih organov, ki so tedensko kontrolirali izvajanje zadanih nalog in sklepov teh organov, ki so bili sprejeti z enim samim na- menom, da se dosežejo čim boljši poslovni rezultati. Proizvodnja Ce primerjamo prvo polletje 1976 in 1977, lahko ugotovimo, da se je proizvodnja povečala po količini in po vrednosti. Boljši rezultati na prodajnem področju so imeli ugoden vpliv na proizvodnjo, razen tega pa je tudi o-skrba z repromaterialom potekala normalno. Rezultati proizvodnje niso posledica novih investicijskih vlaganj, saj se bodo nove investicije vključile v proizvodnjo šele v drugem polletju. Pri obravnavi sanacijskega programa na samoupravnih delovnih skupinah so se vsi delavci TOZD dobro seznanili s problematiko v TOZD. Poznavanje problematike in nalog, ki sledijo iz sanacijskega programa, je imelo pozitivni vpliv na proizvodne rezultate. V prihodnost po jasnejši poti ‘ j 1 1— —..J.. l*r- 1 ■ MM¡1 ■4 m ■H Ji» ■IT ' V V.: Prostori, kjer je bila nekoč stara topilnica emajlov, počasi spreminjajo svojo podobo. Slika prikazuje podiranje stare stene. V teh prostorih bo menda kmalu stekla proizvodnja kopalnih kadi. O tem smo že nekajkrat pisali v našem glasilu Stari stroji - dober uspeh V TOZD Elektronsko-račnnski center EMO so delali v prvem polletju s »polno paro« kot temu včasih pravimo. Njihov strojni park je res zastarel, vendar so dosegli, kot nam kažejo podatki za prvo polletje letošnjega leta, dober poslovni uspeh in bodo, kot pravijo, uspešno zaključili poslovanje v letošnjem letu. Instalirane kapacitete so bile v prvih šestih mesecih leta 1977 izkoriščene s povprečno 476 sys urami/mesec, kar pomeni obratovanje računalnika vse dni (sobote in nedelje) na 3 izmene. Tako velik izkoristek so narekovale potrebe po letnih obdelavah. Delež koriščenja sys kapacitet: Matično podjetje 59 % ali povprečno 281 sys ur/mes. Železarna Štore 26 % ali povprečno 125 sys ur/mes. Ostali zunanji komitenti 15 % ali povprečno 70 sys ur/mes. Vse dodatno instalirane kapacitete izvršene v letu 1976 normalno polno obremenjeno obratujejo. Večjih problemov z nabavo re-promateriala ni bilo. Pojavlja se problem kvalitete luknjanih kartic VJESNIKA iz Zagreba in redne dobave papirja AERO Celje. Poseben problem pa je ozko grlo in večkratni zastoji pri strojih za zajemanje podatkov (luknjači). Prav zajemanje podatkov postaja kljub obratovanju na 2 izmeni zaradi zastarele tehnologije ozko grlo. Rezultati poslovanja kažejo precejšnje odstope v pozitivnem smislu od začrtanega plana za prvo polletje leta 1977. Celotni prihodki so zaradi maksimalno izkoriščenih kapacitet za približno 25 % večji od plana, dohodek pa za 40 %, Osebni dohodki se gibljejo v okviru plana za leto 1977. NEUSPELA REALIZACIJA POLLETNEGA PLANA Napačno bi bilo trditi, da si delavci TOZD Tovarna kotlov ne prizadevajo pri delu, vendar niso uspeli realizirati proizvodnje kotlov tako, kot je bilo planirano za prvo nolletje. Za izboljšanje stanja niso dovolj le ugotovitve, temveč bodo morali slediti učinkoviti ukrepi sicer ob koncu leta ne bo lahko. Dotlej pa se da mar-siskaj storiti. Zelo slabi rezultati v poslovnem letu 1976 so pripeljali podjetje EMO v sanacijo, ki vključuje vse TOZD. Vsaka TOZD je izdelala sanacijski program za obdobje 1977—1980, v duhu, da bo tega v celoti realizirala. Sanacijski program za leto 1977 je istočasno gospodarski plan za ^Proizvodnjo TOZD kotli daleč ni uspel realizirati po zastavljenih planskih ciljih. Realizacija proizvodnje znaša le dobro polovico planirane proizvodnje po količini, po vrednosti pa 65 %. Vzrok za takšno odstopanje od postavljenih planskih ciljev je v tem, da TOZD ne razpolaga z zadostnimi lastnimi kapacitetami, zaradi zastarelosti strojnega parka in proizvodnega prostora. Zaradi omenjenih proizvodnih kapacitet v TOZD kotlov, se proizvodnja toplovodnih kotlov do določane stopnje vrši v TOZD EMOCONTAINER. Del proizvodnega prostora pa koristi TOZD Sanacijski programi, ki smo jih izdelali za vse tozde so med drugimi vsebovali celo vrsto kratkoročnih ukrepov za takojšnjo sanacijo, ki so se že delno realizirali v prvem polletju. Tako tozdi in skupne službe so se močno aktivirali pri reševanju obstoječega stanja. Na področju marketinga so bili največji napori usmerjeni v prodalo izdelkov TOBI, posebne naloge in akcije so bile izdelane za in zemsko tržišče. Te akcije imajo kratkoročni in dolgoročni pomen. Posebne naloge in akcije so bi: c izvršene na področju klimatizacije. Za povečanje prodajne al dvnosti so dogovorjene propagandne akcije, ki se bodo izvajale v drugem polletju. 1. p. se je,pričelo z izvajanjem ne vega sporazuma o delitvi osebni d dohodkov, ki osebne dohodke postavlja v odvisnost od u-st var j enega dohodka in uvaja nagrajevanje po rezultatih dela. Seveda bo pa potrebno ta sporazum še dopolnjevati. kotlov v TOZD odpreskov in koles. Tam vrši montažo težjih kotlov. Ta ukrep je le začasen, saj onemogoča norma proizvodnjo. Zato smo pristopili k izdelavi investicijskega elaborata, realizacija tega pa bo omogočila, da bo TOZD dobil sodobne proizvodne prostore, opremljene s potrebno strojno in drugo opremo, ki bo omogočila normalno proizvodnjo. Prodaja kotlov se vrši na domačem tržišču, ‘le-ta je dosežena v višini 87'% po vrednosti. Izvozili smo le ventile za 9.202 S in sicer v Zahodno Nemčijo. TOZD kotlov ni imel težav s proizvodnim materialom. Na tržišču debele pločevine je le-te primanjkovalo. Vendar so naše precejšnje zaloge od 1. 1. 1977 zadovoljile primanjkljaj proizvodnih potreb. TOZD uporablja pločevino in razni drobni material, kot tudi kooperantske dele iz domačega tržišča. Stroški materiala in surovin, ki predstavljajo 82% planiranih Na področju investicijske dejavnosti je naročena vsa strojna oprema za učinkovito izvedbo sanacije za posamezne TOZD. Tudi na področju norm je bilo napravljenih precej analiz in korektur. Izdelane oziroma realizirane so bile vse naloge s področja površinske zaščite, tehnologije varjenja in ekologije. V cilju kvalitetnejšega planiranja za zagotavljanje planiranega dohodka se stalno usklajujejo programi s tržnimi zahtevami, ob zagotavljanju planiranega dohodka, to pa zahteva zagotavljanje finančnih sredstev za povečan obseg za sezonske zaloge in vsakodnevno zasledovanje uspešnosti poslovanja posameznih TOZD. Potrebno bo pa podatke, ki so potrebni za uspešno vodenje poslovnega procesa, še izpopolnjevati. Rezultat prvega polletja je seveda neprimerno boljši kot v lanskem letu, vendar na ta rezultat ne sme uspavati, ampak nam mora dajati moč, da bomo do konca leta realizirali zastavljene cilje. 'stroškov, so zelo visoki zaradi tega, ker je precej povečana nedovršena proizvodnja. K delnemu porastu teh stroškov je pripisati deležu stroškov materiala, ki se nanaša na lanskoletno proizvodnjo. Tudi ostali stroški, variabilni kot fiksni, so glede na tak obseg proizvodnje; visoki. Toda ti stroški se ne znižujejo sorazmerno z nižjo proizvodnjo, ampak so več ah manj konstantni. Od skupnih fiksnih Straškov znašajo stroški TOZD 59,8 %, stroški skupnih služb 19,1 %, stroški vzdrževanja 5,2 %, stroški izvozne stimulacije 15,9 %. TOZD zaposluje povprečno 149 oseb. V prvi polovici leta se je v TOZD na novo zaposlilo 20 Prvo polletje TOZD ni posloval uspešno. Plan, ki je bil zastavljen s sanacijskim programom ni bil realiziran. Pri postavljanju sanacijskega programa smo na podlagi tržnih raziskav usmerili glavni” del proizvodnje v klimatizacijo, ki predstavlja 50 % zastavljenega plana. Tako bi izvršitev plana pomenila ugoden finančni rezultat. Izvršitev pri tej glavni postavki plana pa je bila dejansko v proizvodnji samo 39%, v realizaciji pa 25 %. Doseganje plana po posameznih pozicijah. Proizvodni a Plan proizvodnje je bil realiziran po količini li3%, po vrednosti pa le 68 %. Do preseganja plana po količini je prišlo zato, ker se je proizvajal drug asortiman, kot je v planu. Glavni vzrok za nedoseganje proizvodnje je bil odstopanje od zastavljenega plana. Bilo pa je tudi pomanjkanje zaposlenih in prepozne dobave materialov od kooperantov. Prodaja Prodaja je bila realizirana le 55 %. Močno je izpadla prodaja okenskih klimatizerjev, pa tudi novega izdelka sušilnika. Potrebno bi bilo bolj aktivirati propagando. Zaloge Zaradi tako nizke realizacije so zaloge močno porasle. Največje so zaloge pri skupini okenskih klimatizerjev, pečeh na olje, kaminih in pri sušilniku. Ker so oseb, delovno razmerje pa je prekinilo 7 oseb. Izkoriščenost delovnega časa je v primerjavi na lansko enako obdobje precej slabša, saj se je struktura skupnih izostankov povečala za 2,1 % in znaša 23,7 %. V močnem porastu so boleznine do in nad 30 dni, ter izredni plačani dopust in ostali izostanki. Celotno poslovanje TOZD kotli je omogočilo, da je le-ta zaključila prvo polovico leta s pozitivnim rezultatom. Ta rezultat moramo v naslednji polovici leta precej izboljšati, to pa bomo dosegli le z večjim prizadevanjem za izpolnjevanje planskih nalog, tako na področju proizvodnje in prodaje. artikli kot so kamini in oljne peči sezonskega značaja, se pričakuje povečana prodaja le-teh v II. polletju. Novi proizvodi Osvojen je bil kotel za etažno ogrevanje Central 20, ki je bil že. pred dvemi leti predstavljen na zagrebškem velesejmu, vendar je šefe letos v juniju stekla proizvodnja. Ta peč se je pokazala kot zanimiv proizvod na trgu zaradi izboljšanega estetskega videza, izgorevnega izkoristka, povečanja toplotne moči in pomeni precejšen napredek v primerjavi s Central 15, Zaposlenost in. izkoriščenost delovnega časa Stanje zaposlenih 1. 1. 1977 je bilo 320 ljudi. Na novo se jih je zaposlilo 37, zapustilo pa delovno razmerje 23 delavcev, tako, da je stanje delovne sile 30. 6. 1977 334 zaposlenih. Pri izkoriščenosti se je povečalo število opravljenih ur za 8 % nasproti lanskemu letu. Močno so porasle nadure (indeks 202 nasproti lanskemu letu). Neopravljene ure so se zmanjšale, prav tako tudi neopravljene ure, za katere ni nadomestila OD (indeks nasproti lanskemu letu 31). Finančni rezultat Zaradi prenizke realizacije ie TOZD zaključila I. polletje z izgubo. Zato bo potrebno izdelati akcijski program, da se stanje do konca leta sanira. REZULTAT I. POLLETJA NAS NE SME USPAVATI Iz kazalnikov o poslovanju v prvem polletju letošnjega leta ima OZD EMO neprimerno boljši rezultat kot v istem obdobju lanskega leti. Toda ta rezultat nas ne sme uspavati. Če hočemo uspešno zaključiti letošnje poslovno leto, morama dvigniti našo storilnost, brez-kempromisnp izvršiti sanacijske programe in sprejeti naš dolgoročni program razvoja naše gospodarske dejavnosti. TOBI ne more iz stare kože V TOZD TOBI ni v letošnjem prvem polletju, kot nam kažejo podatki, niti najmanjše osvežitve v proizvodnji. Prvo polletje letošnjega leta je za nami, z njim pa se pojavlja v TOBI izguba. Kolektiv se bo moral resno spopasti z vsemi težavami in jih premagati ter zaključiti uspešno poslovanje v letošnjem letu. IZGUBA V TOZD EMOKONTEJNER Polletnega plana niso izpolnili V prvem polletju imajo v TOZD Emokontejner izgubo. Sodeč po njihovem prizadevanju se v drugem polletju to ne bo ponovilo, če pa se bo, potem se bo izguba vlekla v nedogled, kar pa ima lahko daljnosežne gospodarske posledice. Zato delavci v TOZD Emokontejner storite vse, kar je mogoče, da pridete na »zeleno vejo«, kot temu pravimo v prispodobi. V TOZD EMOKONTEJNER še proizvodnja v prvem poletju ni potekala normalno, zato je tudi težko primerjati dosežene podatke z gospodarskim planom. Gospodarski plan, ki je bil postavljen v začetku leta — je bil sedaj popravljen in je izdelan nov sanacijski program za drugo poletje. Sanacijski program za drugo polletje predvideva nekaj izgube s pogojem, da se drugo polletje proizvodnja in prodaja odvija po sanacijskem programu. Dosežen finančni rezultat za prvo polletje izkazuje izgubo. Glede na to, da ni bilo zagotovljenih naročil za izdelavo kontejnerjev, proizvodnja ni potekala normalno in smo proizvedli 200 kontejnerjev, ki so na zalogi. Zaradi nejasnosti v proizvodnem programu, je bila tudi navedena dobava določenih materialov, posledica tega pa je tudi porast zalog materiala. Uvažali smo zelo malo. Tudi zaloge gotovih izdelkov so porasle. Povprečni osebni dohodki so se gibali v prvem polletju po planu, le izplačana masa je manjša glede na plan, ker je bilo dejansko zaposleno manj ljudi. Finančni rezultat bi bil neprimerno boljši, če bi nam uspelo odprodati zaloge gotovih izdelkov. Zato bo potrebno v drugem polletju zastaviti vse napore, da se prodajo in zaloge in tekoča proizvodnja, da se doseže planirani rezultat. Izvršujmo naše naloge V TOZD Tovarna odpreskov in avtokoles niso izpolnili polletnega plana niti po količini, niti po vrednosti. Ob vstopu v drugo polletje ie še čas za izboljšanje stanja, tako da ob koncu leta ne bomo ponavljali tiste zoprne besede - izguba. Prodajo kot proizvodnjo TOZD ni realizirala po zastavljenih planskih nalogah in močno zaostaja za njimi. Proizvodnja je dosežena le 81 % in to po količini in vrednosti. TOZD ni realizirala proizvodnje niti v višini lanskoletne proizvodnje, saj znaša indeks 96 % po količini. Prodaja je dosežena 73 % po količini, po vrednosti pa 79 %. Višji indeks vrednostne prodaje je pripisati prodaji koles trgovinam, ker je cena koles za trgovsko mrežo višja. Glavni odjemalec koles in odpreskov je še vedno TAM Maribor. Ker je prodaja koles in odpreskov še nižja kot proizvodnja, so za razliko porastle zaloge. TOZD ni bila vseskozi oskrbljena z zadostnimi količinami materiala. Primanjkovalo je predvsem pločevine za proizvodnjo koles in sicer zato, ker je proizvodnja koles tekla v večjih količinah, kot so bile s planom predvidene. Poraba materiala po planskih cenah je nižja za 36% od plani- rane. 19 % znižanje stroškov izhaja zaradi nižje proizvodnje od planirane. Razlika, to je 17 % odstopanje dejanske porabe od planske pa je nemogoče, ker se bistveno ni spremenil asortiman izdelkov. Z gotovostjo lahko trdimo, da manjka del dokumentacije o porabi materiala. Izkoriščenost delovnega časa je v primerjavi na enako lansko obdobje slabša, saj se je struktura skupnih izostankov povečala za 0,5 % in znaša 27,4 %. V močnem porastu so boleznine nad 30 dni, v manjšem porastu pa boleznine do 30 dni ter izredno plačani dopusti in ostali plačani izostanki. Precej nižji so redni letni dopusti, kar pomeni, da bodo zaposleni koristili več dopusta v drugi polovici leta. Nadaljnje neizpolnjevanje planskih nalog v naslednjem obdobju grozi TOZD, da bo le-ta poslovala v drugi polovici leta negativno. Temu se bomo seveda izognili, saj bomo vsi zaposleni pripomogli k večji produktivnosti in tako osvojili večji obseg tržišča. Dne 29. julija je bil skupen sestanek družbenopolitičnih delavcev in vodilnih delavcev EMO, na katerem so razpravljali o izvrševanju gospodarskih nalog. Na tem sestanku so sprejeli sklep, ki ga v celoti objavljamo z namenom, da ga vsak član kolektiva prečita in se po njem ravna. Vsem delovnim ljudem OZD EMO Na razgovoru vseh vodilnih in vodstvenih delavcev ter predstavnikov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij DO EMO, o problematiki izvajanja sanacijskih programov, dne 29. 7. 1977 je bil sprejet sklep, ki vam ga posredujemo. Ta sklep morajo obravnavati in sprejeti vse samoupravne delovne skupine in predstavlja o-snovo za nujno povečanje naporov pri sanaciji delovne organizacije EMO. Sklep se glasi tako: Gospodarska situacija delovne organizacije zahteva, da se zaostri tudi vprašanje izvrševanja delovnih nalog, postavljenih pred delovno organizacijo za izpolnitev njenih obvez. Delavci so dolžni vestno opravljati vse delovne naloge, tako tiste, ki izhajajo iz obstoječe organizacije poslovanja — sistemizacija DM z opisi DM, kakor tiste, ki sodijo v njihov delokrog, a niso izrecno v opisu DM navedene in tudi tiste, ki se pojavljajo na novo. Sklicevanje na sistemizacijo ali opise DM delavca ne opravičuje, da ne opravi delovnih nalog, ki jih je strokovno in fizično sposoben opravljati. Posebej se opozarja na dolžnosti delavcev v združenem delu, ki so po zakonu o združenem delu skladno z zakonom in samoupravnim splošnim aktom, dolžni opravljati med trajanjem delovnega razmerja vsako delo, oziroma vsako nalogo, ki ustreza njihovi strokovni izobrazbi, oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti na podlagi ugotovljenih delovnih potreb. Reševanje vprašanja osebnega dohodka za opravljeno delo je stvar samoupravnega sporazuma o delitvi OD, ki delavcem zagotavlja ustrezen OD, po delu in rezultatih dela. Povsod, kjer to še ni zagotovljeno, je treba takoj izdelati merila za uvedbo takega nagrajevanja (vsaj do konca leta 1977). Za politični aktiv DO EMO Anton KREBS 1. r. Dobro gospodarjenje - dober uspeh Kot vse druge naše TOZD se je tudi TOZD Tovarna radiatorjev borila v letošnjem prvem polletju s težavami. Kljub temu pa so dosegli zadovoljiv rezultat, ki je zelo spodbuden za doseganje še večje storilnosti v drugem polletju tekočega leta. Značilno je, da je porasel odstotek neizkoriščenega delovnega časa, kar bo treba izboljšati s primernimi ukrepi. Poslovanje v TOZD Radiatorjev je potekalo v okviru planskih ciljev — proizvodnja kot prodaja je v celoti dosežena. Glede na lansko enako obdobje je proizvodnja EMOTER radiatorjev večja za 38%, proizvodnja TRIKA radiatorjev pa za 5 %. Rezultat v proizvodnji bi bil še boljši, v kolikor ne bi prišlo do zastoja v proizvodnji v mesecu maju, zaradi prestavitve proizvodnje trika radiatorjev v EMOTERM halo. V mesecu maju je bila proizvodnja dosežena 91 %. Pri prodaji radiatorjev ni večjih težav, plasiramo jih na domačem in tujem tržišču. Oskrba materiala za omenjeni TOZD ni bila problematična, saj je bila TOZD vseskozi oskrbljena z zadovoljivimi količinami surovin in materiala. Stroški materiala in surovin so pri povečani proizvodnji (indeks 101), nižji za 8,5 % kot so planirani. 4 % znižanje stroškov izhaja zaradi boljšega izkoristka pločevine (manjši izmet) kot je planiran, 4,5% znižanje pa predstavljajo nižje dejanske cene od planskih. Od skupnih fiksnih stroškov znašajo stroški TOZD 62,9 °/o, stroški skupnih služb 21,7 %, stroški vzdrževanja 12,3 %, stroški izvozne stimulacije 3,1 °/o. Izkoriščenost delovnega časa je v primerjavi na enako lansko obdobje slabša, saj se je struktura skupnih izostankov povečala za 0,9 % in znaša 20,2 %. V porastu so predvsem boleznine do in nad 30 dni, nekoliko pa so se znižali izredno plačani dopusti in ostali plačani izostanki. Glede na uspešnost poslovanja v prvi polovici leta 1977 je TOZD dosegla zadovoljiv finančni rezultat. -----------------—------ VAŽNI SKLEPI V zadnji številki Emajlirca nismo objavili sklepov sestanka, kije bil dne 14.7.1977, ker ob zaključku redakcije ti sklepi niso bili še sestavljeni. Objavljamo jih sedaj v celoti z namenom, da se seznanijo z njimi vsi delavci in delavke z željo, da bi bili vsi uresničeni tako, kot so zastavljeni. SKLEPI PANELNE RAZPRAVE o sanaciji EMO, z dne 14. 10. 1977 Na razpravi so predstavniki Gospodarske zbornice SRS, republiških družbenopolitičnih organizacij, Izvršnega sveta SRS, Ljubljanske banke, republiških rezerv, celjskega družbenopolitičnega življenja in predstavniki EMO prišli do naslednjih ugotovitev: 1. Vsi izdelani sanacijski programi v EMO v glavnem zadovoljivo nakazujejo samo smeri reševanja tekočih problemov, v' njih pa ni definiran dolgoročni razvojni program posameznih TOZD in EMO kot celote. Zaradi tega dosedanji ukrepi v zvezi s sanacijo EMO še ne predstavljajo osnove za trajno dolgoročno perspektivo. 2. Sanacijski program za Emo kontejner je sprejemljiv kot o-snova za reševanje problema izgub iz preteklih let. Program še ne zagotavlja kakovostne perspektive delavcem v tej temeljni organizaciji združenega dela. Vendar je tudi kot tak sprejemljiv ob upoštevanju dejstva, da njegovi izdelovalci in predlagatelji nosijo polno odgovornost za realnost programskih rešitev, ki nimajo v celoti pregleda tržišča. Sproti in kontinuirano se mora spremljati uresničevanje izdelanega programa, predvsem prek samoupravnih dejavnikov v sami TOZD in DO, kjer imajo družbenopolitične organizacije opredeljeno vlogo in neposredno odgovornost. 3. Posamezne TOZD in EMO kot celota morajo do konca leta 1977 jasno opredeliti svoje dolgoročne programe. Dopolnjeni morajo biti dosedanji programi in hkrati na osnovi tržnih raziskav opredeljeni novi programi. Programi morajo zagotoviti posameznim temeljnim organizacijam združenega dela, sklopom TOZD in EMO kot celoti dolgoročno perspektivo. Programi morajo biti dorečeni do take mere, da bo iz njih razvidna tudi vsebinsko in terminsko opredeljena realizacija programov, vključno z oceno potrebnih naložb v osnovna in o-bratna sredstva. V njih je treba opredeliti vse ključne pogoje za realizacijo, še posebej programe izpopolnjevanja kadrov, ki morajo predvsem sloneti na oceni obstoječih kadrovskih sestavov in od tod potrebi po njihovi izpopolnitvi. 4. Razvojne programe morajo obravnavati in verificirati ustrezni dejavniki znotraj Gospodarske zbornice SRS, v Ljubljanski banki, v republiških rezervah in v celjski družbenopolitični skupnosti. Tako predelani in verificirani programi naj bodo osnova za podporo ustreznih zunanjih dejavnikov (GZ SRS, banka itd.) pri njihovi realizaciji. 5. Pogoji za podporo družbenih dejavnikov v Sloveniji pri realizaciji dolgoročnih razvoj no-sana-cijskih programov EMO so naslednji: • vsi programi morajo imeti nedvoumno opredeljene programe ukrepov za njihovo realizacijo, z jasno opredeljenimi nalogami, nosilci in roki; • realizacija sanacijskih programov mora biti redno trime- UKREPI ZA ODNOSOV V prejšnji številki našega internega glasila Emajlirec je bil ojbavljen članek z naslovom: »Zapleteni odnosi v TOZD ORODJARNA. Kolikšen je bil v javnosti odmev na ta članek, ni potrebno posebej pisati. Tokrat se bom tudi jaz dotaknil problema odnosov in sicer z nekoliko drugačnim razmišljanjem. Menim, da ni napačno, če je nekdo pogumen in napiše prispevek v svojem imenu. To je pravzaprav interno glasilo OZD EMO, ki bi naj postalo javna tribuna vseh samo-upravljalcev v EMO. Sem družbenopolitični delavec, neposreden proizvajalec in ne pričakujem od družbe ničesar, razen plačila za opravljeno delo ter pravice, ki izhajajo iz sedanjega in minulega dela. To povem zato, da ne bi kdo, ko bo ta sestavek prebral, napačno sklepal in mislil, da si želim ustvariti lažno avtoriteto. Opravičujem se vnaprej vsem tistim, ki so članek z naslovom »Zapleteni odnosi« sprejeli za normalnega in niso grajali predsednika DS TOZD. Upam si trditi, da je še relativno malo ljudi, ki si upajo v svojem imenu pogumno opisati razmere o delovnem okolju, ne da bi se pri tem posluževali zvijač in skrivali za kolektivno odgovornostjo. Velikokrat služi anonimnost kot krinka za slabosti posameznika. Na odkrit dialog se bomo počasi morali navaditi. Menim, da ni potrebno pisati, komu je članek ugajal in komu ni, kakor tudi ne, komu je koristil in komu ni koristil. EMO ne bo in ne sme izgubiti ugleda dokler bodo v njej delali delavci, ki sečno, polletno in letno spremljana, vrednotena in sankcionirana znotraj TOZD, na nivoju delovne organizacije, v družbenopolitičnih skupnostih, s strani bank in Gospodarske Zbornice SRS; • v letošnjem letu mora EMO izdelati vse predpriprave za samoupravno reorganizacijo, kjer je treba nedvoumno opredeliti ustrezen status posameznim TOZD in sklopom V TOZD, v povezavi is proizvodno razvojnimi značilnostmi; • EMO mora izdelati predlog za dohodkovno povezanost s partnerji v okviru posameznih programskih sklopov. V roku štirih mesecev mora opredeliti s katerimi OZD hoče sodelovati, na katerih osnovah in v kakšnih oblikah. Svoje predloge posreduje Gospodarski zbornici SRS, ki jih obravnava in sodeluje pri njihovi realizaciji; • potrebno je preveriti, ali sedanji sistem razporejanja osebnih dohodkov in dohodka nasploh zagotavlja zadostno osnovo za identifikacijo posameznih delavcev in kolektiva in ustrezno stimulacijo pri realizaciji zastavljenih nalog v smeri doseganja zadostnega dohodka. Na osnovi tega in na osnovi zakona o združenem delu ije treba zagotoviti kakovosti družbene vsebine dohodka, tako znotraj TOZD, kot še posebej med TOZD (posebej so se pripravljeni vsakodnevno boriti proti napakam. EMO bo sigurno izgubila na ugledu, če bomo dopuščali, da se napake množijo v nedogled in s tem omogočili anarhične odnose in nered na področju samoupravnih odnosov. Vse probleme, ki so bili nakazani pod naslovom »Zamotani odnosi«, smo poznali in do potankosti bili seznanjeni vsi politično in samoupravno organizirani delavci v TOZD in delno tudi drugi. Čudno bi bilo, če takšni in podobni problemi ne bi obstajali tudi v drugih TOZD, le da na njih delavci eni prej drugi pozneje in različno reagirajo. Menim, da ni prav, da se ponekod še vedno strinjajo z lažnim mirom in idiliko in da pri tem resneje ne a-nalizirajo lastne odnose v svojem okolju. DP — aktiv v TOZD ORODJARNI si je za v bodoče v cilju izboljšanja medsebojnih odnosov zastavil naslednje naloge: • dokončno uveljaviti kriterije za nagrajevanje po ustvarjenem delu, • dnevno in kvalitetnejše nadziranje nad izvrševanjem delovnih nalog od strani delovodij in vodstva TOZD, • ustanovitev komisije za pritožbe v TOZD, • dokončni dogovor in potrditev proizvodne cene ure, • izdelava konkretnega predloga za reorganizacijo DS skupnih služb v interesu delavcev TOZD ORODJARNA. To so le nekatere izmed pomembnih nalog, ki smo si jih za začetek urejanja odnosov zasta- pozorno v odnosu do skupnih služb in TOZD, ki imajo oziroma bodo imeli znotraj EMO poseben status). Rok za realizacijo nalog v zvezi z dohodkom je 31. 12. 1977. 6. Ob upoštevanju vseh pogojev, opredeljenih v sklepih od 1. do 5., naj sklad skupnih rezerv SR Slovenije in Ljubljanska banka kot sanatorja EMO za TOZD Emokontejmer odobrita ustrezna sredstva za pokrivanje izgub in razporedita stare obveznosti na tak rok, da bo zagotavljal možnost za nemoteno poslovanje. 7. Do konca meseca julija 1977 je treba s sklepi seznaniti celoten kolektiv EMO, družbenopolitične dejavnike v občini in republiki. EMO Celje Glavni direktor Miro Jančigaj, dipl. ing. 1. r. Komisija za pomoč pri sanaciji EMO pri IS Sob Celje Predsednik Franc Gazvoda, dipl. oec. 1. r. Komisija za preverjanje sanacijskih programov EMO pri GZ SRS Predsednik Dr. Svato Zupan 1. r. Ljubljanska banka Direktor inštituta za ekonom, inv. Branko Paš, dipl. oec. 1. r. vili. Menimo, da so problemi, ki so po naravi takšni, da zahtevajo daljši čas in jih bomo reševali strpno. Strpnost se pa ne sme spremeniti v stihijo, zato imamo redno razširjene sestanke OOZK in DP — aktiva TOZD. Zavedamo se, da takšna oblika dela ne sme zamenjati vlogo samoupravljanja. Na sestankih izmenjujemo stališča in oblikujemo predloge, ki nimajo značaj obveznosti za nikogar. Delavski svet TOZD o vprašanjih, ki so v njegovi pristojnosti kot poslovodnega in upravnega organa, ki zavzema stališča in oblikuje dokončno sklepe, ki pa so za TOZD zakon. Mi bi pač radi iz stare kože zlezli ven. Imamo sprejete samoupravne sporazume in želimo se ravnati po osnovah in merilih, ki smo jih v samoupravnih sporazumih sprejeli in podpisali. Mnoga določila si lahko delavec razlaga dvoumno in mnoga določila samoupravnih sporazumov tudi niso dovolj dorečena, zato je potrebno še mnogo dvostranskega dogovarjanja in truda. Želim, da bi se samoupravna zavest dvigala vedno bolj na višjo kvaliteto, da bi bilo v vseh nas dosti volje, znanja, poguma v borbi za nove socialistične samoupravne odnose na temelju U-STAVE in Zakona v združenem delu. Borimo se za človeka vredne pogoje dela, za plačilo po u-stvarjalnem delu in za zgledne medčloveške odnose v produkciji ter nasploh. Sskrstsr OOZK TOZD ORODJARNA Emil Oštir, 1. r. REŠITEV ZAMOTANIH V TOZD ORODJARNA &w(¡$í)ieo Dejavnost poslovnega odbora Pcslovni odbor je na 44. in 45. relni seji razpravljal o poslovnih pcročilih posameznih TOZD in OZD EMO za prvo polletje tekočega leta ter o drugi gospodarski problematiki ter sprejel sklepe, ki jih v celoti objavljamo. 1. Poslovni odbor delovne organizacije vzame na znanje poslovno pcročilo od I.—IV. 1977 in ga-odstopa delavskim svetom TOZD in DS SS v potrditev. 2. Ocena uresničevanja sanacijskih ukrepov ni zadovoljiva, razen tega ne zadovoljuje sklepom panelne razprave o sanaciji EMO, zato se predlaga, da se ocena •konkretizira in se o izvajanju sanacijskih ukrepov razpravlja na samoupravnih organih TOZD. 3. Poslovni odbor zahteva od TOZD Emokontejner in TOZD TOBI, ki sta ob poletnem obračunu izkazala izgubo, da skladno z z; tonom o pogojih in postopku za sanacijo po čl. 22 izdelata predlog ukrepov za realizacijo sanacijskih programov in ga v roku 15 dri dostavita službi SDK in družbenopolitičnim organizacijam mati'ne občine. 4. Za TOZD Emokontejner velja, d: se predloženi ukrepi dopolnijo in samoupravno verificirajo na sf mcupravnih delovnih skupinah, za TOZD TOBI pa naj se ti ukrepi izdelajo do srede, dne 3. 8. 19'7, ko bo zbor delovnih ljudi - sl ipno s predstavniki OZD EMO ir se na tem sestanku ukrepi samoupravno verificirajo. 5. PO vzame na znanje sklepe sest: nka direktorjev TOZD in sekto jev ter političnega aktiva OZD, ki je bil dne 21. 7. 1977. V zvezi s tem poslovni odbor sprejme sl ’ep, ki se nanaša na prvo točko zgoraj navedene seje: — da se napravi bolj konkretni analiza specifikacije v zvezi z izvozom in specifikacije največji1’ naročnikov (Kovinotehna), ki n j bo usklajena med TOZD Poseda in sektorjem marketing in to do konca meseca avgusta. 6. Poslovni odbor DO vzame pore Hlo o izvršitvi plana za TOZD P soda za 17 delovnih dni na zt m j e in ugotavlja, da je bila P’ jizvednja izvršena po količini 81 7 % in po vrednosti 89,4 %. 7. Poslovni odbor vzame v ved-ne st poročilo o izvršeni ter pred-v' 'eni odpremi za mesec julij in u otavlja, da je bilo v izvozu od p’: niranih 10,446.000 din izvršeno z: 4,012,009 din in da je pripravil no za odpremo še za 5,910.010 d i. Na domačem trgu bo od planirane prodaje 23,000.000 din, po o ini direktorja marketing sekte -ja, izvršeno za 18,000.000 din. . Z i izostanek 5,000.000 din pa bode podvzeti vsi ukrepi, da se ta izostanek nadoknadi v mesecu av- gustu in septembru, s pogojem, da se tudi v proizvodnji plan izvrši. 8. Poslovni odbor vzame ustno poročilo o planu za mesec avgust za TDZD Posoda na znanje in zahteva, da samoupravni organi TOZD ta plan podrobno obravnavajo, zavzamejo do njega stališče in ga posredujejo poslovnemu odboru DO do prihodnje seje. 9. Skladno s točko 5 kolegija direktorjev z dne 21. 7. 1977 zadolžuje poslovni odbor vodstvo TOZD TOBI, da do prihodnje seje PO poroča, kdo je kriv za tako neusklajeno poročanje o poslovnih rezultatih v TOZD. 10. Glede na to, da TOZD TOBI izkazuje v prvem polletju t. 1. izgubo ter glede na slabe proizvodne rezultate v mesecu juliju, zahteva od vodstva TOZD, da poroča do prihodnje seje PO, kakšni ukrepi so bili in bodo podvzeti za izboljšanje proizvodnih rezultatov v TOZD. 11. PO zahteva, da plan TOZD TOBI za mesec avgust obravnavajo samoupravni organi TOZD in o zaključkih ter sklepih glede plana poročajo do prihodnje seje PO DO. 12. PO vzame na znanje poročilo o izvršitvi plana za TOZD Emokontejner do 27. 7. in ugotavlja, da je bilo od planiranih 6,448.000 din v proizvodnji izvršenih za 3,776.006 din. Izpad 100 kom. OT TTH Kontejnerjev, ki so v planirani vrednosti zajeti, bo nadomeščen v mesecu avgustu. Odpremljeno pa je bilo do 27. Sklepi 45. redne seje 1. Poslovni odbor vzame na znanje rezultate gospodarjenja v mesecu juliju za vse TOZD. Doseganje poslovnih rezultatov posameznih TOZD so naslednji: 2. V TOZD tovarna FRITE je proizvodnja, izvršena 82%, prodaja pa 53 %. V zvezi s tem se sklene, da mora vodstvo TOZD Frite pripraviti podrobno poročilo o tem, koliko bo nadoknaden izpad prodaje frit iz prejšnjih mesecev, prav tako pa tudi poročilo o proizvodnji, kolikšna so konkretna odstopanja od planirane proizvodnje, z navedbo ukrepov, ki bodo sprejeti, da se bo planirani manjko proizvodnje in prodaje do meseča septembra izravnal. 3. V TOZD tovarna POSODA je proizvodnja izvršena 93 %, prodaja pa 67 %. V zvezi s proizvodnimi rezultati se sklene, da morajo biti storjeni učinkoviti ukrepi, da bo proizvodnja dosežena v skladu s planirano količino proizvodnje. V zvezi s slabo prodajo izdelkov mora marketing sektor pred- 7. za 3,774.200 din. Po oceni direktorja TOZD se predvideva za mesec julij izguba v TOZD v vrednosti 1.939.000 din. 13. PO vzame na znanje ustno poročilo o planu za mesec avgust in ugotavlja, da je za ta mesec planirano v vrednosti 7,737.000 din proizvodnje, ob stroških, ki znašajo 8,410.000 din. Ta plan izkazuje torej negativni rezultat 630.000 din. Po informaciji tov. Markeža se predvideva, da bo drugo polletje zaključeno s pozitivnim finančnim rezultatom in sicer v vrednosti 4,000.000 din, istočasno je vsa planirana proizvodnja prodana. 14. Na predlog sektorja marketing se dovoli odpis negativne razlike DM 234 (din 1.371,60) po izvoznem zaključku št. 10586. 15. V zvezi z nakupom avtomobilov za servis EMO poslovni odbor zahteva, da TOZD KOTLI in SSTS proučijo možnost kreditiranja teh vozil in zagotovijo lastno udeležbo v okviru razpoložljivih sredstev. 16. PO potrjuje uporabo din 30.000, ki jih je nakazala LT EMO na sklad skupne porabe EMO za pokrivanje stroškov ob smrti članov kolektiva in stroškov v zvezi z u-pokojenci. 17. PO odstopa predlog za nagrado šoferjem in avtomehanikom za njihov praznik 13. julij DS TOZD in skupnih služb v razrešitev. Nagrada znaša 9.800. din za 14 oseb, na posamezne TOZD in skupne službe pa bi odpadel delež v sorazmerju s številom zaposlenih. poslovnega odbora ložiti poslovnemu odboru podrobno poročilo o tem, zakaj je bil izpad prodaje v mesecu juliju in kaj od izpada je šlo na račun nedoseganja v proizvodnji in kaj na račun nedoseganja v prodaji. 4. Proizvodnja v TOZD tovarna KOTLI je izvršena 56%, prodaja pa 100 %. Zaradi slabih proizvodnih rezultatov se sklene, da mora vodstvo TOZD KOTLI izdelati podrobno poročilo o tem, koliko kotlov je bilo planiranih, koliko jih bo. predvidoma izdelanih in s čim bo izpad proizvodnje nadomeščen. 5. V TOZD tovarna ODPRESKOV in AVTOKOLES je bila proizvodnja v mesecu juliju izvršena 46-odstotno, prodaja pa 84 %. Poslovni odbor vzame na znanje program aktivnosti za reševanje tekoče problematike v TOZD in zahteva, da se predloženi ukrepi konkretizirajo v pogledu splošne in tehnološke discipline ter v pogledu odsotnosti z dela, na račun bolniških staležev. Glede velike odsotnosti z dela na račun bolniških staležev naj vodstvo TOZD v sodelovanju s kadrovsko službo in obratno ambulanto iz- dela konkretne ukrepe, da se bo stanje saniralo. Pri obravnavi proizvodnih rezultatov v TOZD odpreski se u-gotavlja, da je še vedno problem pomanjkanja nekaterih materialov, (prav tako v drugih TOZD) in v zvezi s tem, da so zelo visoke zaloge v materialu, poslovni odbor zahteva od marketing sektorja, da skupno s tozdi izdela a-nalizo, kateri materiali so glede na plan, do konca leta na razpolago in kateri manjkajoči materiali se naj čimprej nabavijo. A-naliza mora biti izdelana do prihodnje seje poslovnega odbora. 6. V TOZD tovarna RADIATORJI je proizvodnja izvršena 104 %, prodaja pa 112 %. Poslovni odbor daje javno priznanje delavcem v TOZD tovarna RADIATORJI, ter poudarja, da naj služijo kot zgled ostalim •TOZD, kako se da z vsesplošnim angažiranjem vendarle ne samo doseči plan, ampak ga tudi preseči. Težave so reševali v glavnem sami v tozdu in z ukrepi in usklajenimi akcijami dosegli, da je plan presežen. 7. V TOZD ERC je bila proizvodnja v mesecu juliju izvršena 111-odstotno. prodaja pa prav tako 111 %. 8. V TOZD tovarna ORODJARNA je bila proizvodnja v mesecu juliju dosežena 70%, prodaja prav tako 70 %. Glede na to, da so poslovni rezultati zelo slabi, ter še slabši medsebojni odnosi, daje poslovni odbor javno kritiko delavcem v TOZD. Hkrati pa se zahteva, da vodstvo TOZD Orodjarne predloži poslovnemu odboru delovne organizacije program konkretnih ukrepov nadpovprečnih naporov, da se situacija v TOZD takoj sanira, tako glede medsebojnih odnosov, kakor tudi poslovnih rezultatov. 9. V TOZD tovarna KONTEJNERJI je proizvodnja izvršena 78 %, prodaja pa 75 %. Poslovni odbor v celoti podpira predlog u-krepov za realizacijo sanacijskih programov in zahteva, da se ti u-krepi dosledno izvajajo. 10. V TOZD tovarna TOBI je proizvodnja v mesecu juliju izvršena 60 %, prodaja pa 80 %. Poslovni odbor ugotavlja, da je stanje v TOZD TOBI izjemno kritično glede na poslovne rezultate v prvem polletju in v mesecu juliju. Poslovni odbor delovne organizacije podpira pristop k izdelavi sanacijskih ukrepov, zahteva pa, da se le-ti prečistijo in dopolnijo skladno z zaključki sestanka, ki je bil v TOZD TOBI in da se v zakonskem roku sanacijski ukrepi predložijo ustreznim organom. 11. Poslovni odbor vzame na znanje informacijo, da bo regres za leto 1977 v celoti izplačan v mesecu avgustu, dokončno pa se bo odločilo v ponedeljek na seji direktorjev TOZD in komisije za pravilnost obračuna OD. ------------------------ BOJ KPJ MED OBEMA - VOJNAMA V prejšnji številki smo objavili uvodni govor, ki ga je imel tovariš Tito v mesecu marcu na predavanju slušateljem politične šole ZKJ v Kumrovcu in del predavanja pod naslovom Frakcionaštvo v KPJ in boj za enotnost partije. Ta boj je bil težak, ker je bil vsakdo, ki je skušal kritizirati frakcionaštvo v vrhovih partije, v nevarnosti, da ga vržejo iz partije. Objavljamo predavanje tovariša Tita pod naslovom Frakcionaštvo v KPJ in boj za enotnost partije Morali smo iti v boj zoper frakcije, toda treba se je bilo dobro pripraviti. Prvi udarec tej nevarni bolezni je bil prizadejan leta 1928 na osmi zagrebški konferenci. Toda s sestojanuarsko diktaturo in s tragično smrtjo Djure Djakoviča in mnogih dobrih komunistov kakor tudi s tem, da so mnogo odličnih partijskih kadrov poslali na robijo, se je začeta aktivnost pri urejanju razmer v partiji trgati. Stari spori znotraj partije so vnovič oživeli. Za trdno smer, da dokončno očisti svoje vrste frakcionaštva in različnih tujih elementov, se je partija odločila pozneje, tj. leta 1937, ko smo šli v odločno akcijo in zavrgli ves ta balast. S tem je KPJ naglo krepila svoje vrste in leta 1941 je pripravljena dočakala fašistični naval na Jugoslavijo.. Kot avantgarda delavskega razreda je organizirala naše narode in narodnosti in jih popeljala v zmagovit osvobodilni boj. Naj se zdaj vrnem k začetku naše teme in naj spregovorim o frakcionaštvu in boju za enotnost naše partije do leta 1928. Komunistična partija Jugoslavije je bila tako kot druge komunistične partije, ustanovljene po prvi svetovni vojni, med svojim organizacijskim in idejnopolitičnim dozorevanjem soočena s problemom enotnosti v vodstvu. Dejansko je že prve dni svojega obstoja stopila v težak boj za nova pojmovanja o revolucionarni vlogi partije proletariata v nasprotju s podedovanimi socialdemokratskimi, oportunističnimi gledanji. Tudi v tem prvem sedemletnem obdobju v vodstvu ni bilo enotnosti. V tistem času je bila partija tako rekoč prepuščena sama sebi. V mislih imam pri tem celotno članstvo, kajti tisti v vodstvu so se izživljali v medsebojnih bojih. Partija se je sila počasi prilagajala konkretnim razmeram družbenega položaja, v katerem je delovala. Že v letih 1919—1920 je prišlo do prvih idejnih sporov, vendatr se je partija razmeroma zlahka otresla izrazito oportunističnih tokov v delavskem gibanju. Resnejši spori in polemike v partijskem vodstvu so se začeli po težkem udarcu, ki ga je KPJ doživela z uvedbo Obznane in zakona o zaščiti države, zaradi česar je morala v ilegalnost. V letih 1921—1924 se je v vodstvu partije bil boj okoli temeljnih vprašanj partijske politike in taktike, o vprašanjih revolucije, proletariata in njegovih zaveznikov, največ pa okoli nacionalnega, kmečkega in sindikalnega vprašanja. Razpravljanje o teh načelnih vprašanjih je spremljal tudi pojav prvih skupin in struj znotraj partije. Po svojih idejnih opredelitvah je ena skupina bila za revolucionarne rešitve — to je bila levica. Desnica pa je po drugi strani zastopala oportunistična pojmovanja. Ti dve skupini sta sčasoma prerasli v frakciji. Spor okoli teh temeljnih vprašanj je bil neizogiben, zlasti okoli tega, kako v ilegalnosti zgraditi resnično revolucionarno partijo. To je bil tudi eden izmed osnovnih razlogov frakcijskega boja. Hkrati s tem so bili vzrok tudi neprenehni boji okoli tega, kdo bo na čelu KPJ, kdo bo sekretar ali član politbiroja. Levica se je zavzemala za odpravljanje oportunistične socialdemokratske dediščine, ki je partijo zavirala, da bi jasneje doumela svoje poglavitne naloge. Spoznala je pomen enotnosti delavskega razreda, važnosti zaveznikov proletariata. Zavzemala se je za to, da se partija zgradi po načelih demokratičnega centralizma in da se ustanovijo celice po podjetjih. Bila je za krepitev Neodvisnih sindikatov, za neposred-nejši vpliv partije na delavski razred. Levica je pravzaprav videla poglavitno nalogo v tem, da se KPJ zgradi kot revolucionarna partija delavskega razreda, da se formirajo Nepdvisni sindikati kot njene razredne bojne organizacije, da se pridobijo kmetje in zatirani narodi kot naravni zavezniki proletariata v revoluciji in da se krepi vpliv partije na najširše ZAPOSLENOST IN V primerjavi z lanskim letom je bilo v letošnjem prvem polletju več zaposlenih kakor lani. Na novo se je zaposlilo 361 delavcev, iz OZD pa je odšlo 300 delavcev. Fluktuacija delovne sile kot vidimo, je še vedno zelo občutna, kar vpliva na večjo produktivnost dela. Povprečni osebni dohodek, izračunan po RAD obrazcu, je po posameznih tozdih naslednji: OSEBNI DOHODKI I—VI/1977 TOZD Frite 4.105 TOZD Posoda 3.111 TOZD Radiatorji 3.873 TOZD Kotli 4.239 TOZD Odpreski 3.542 TOZD Orodjarna 5.300 TOZD TOBI 3.254 TOZD Kontejner 3.650 TOZD ERC 4.961 TOZD Skupne službe 4.685 plasti delovnih ljudi. Levica je tudi pod režimom zakona o zaščiti države iskala pot k delavskim množicam prek legalnih delavskih organizacij, ki jih je ustanavljala. Vsi veste, da smo leta 1923 ustanovili Neodvisno delavsko partijo Jugoslavije. Čeprav je bila ta še precej ozka, je režim budno pazil, da ne bi prerasla v množično organizacijo. Zato ji je že leta 1924 prepovedal delovanje. Toda Neodvisna delavska partija je na skupščinskih volitvah leta 1925 kljub terorju dosegla razmeroma lep uspeh. Zgodilo se je na primer, da je v nekaterih okrožjih, kakor je bilo križevsko — jaz sem tedaj delal v Bjelovaru — partija dobila celo več glasov kakor Hrvatska kmečka stranka. Voditelji levice — Moša Pijade, Kosta Novakovič, Djuro Cvijič, Kamilo Horvatin, Rajko Jovanovič in drugi — so pomembno prispevali k razčiščevanju nacionalnega vprašanja kakor tudi vprašanj, povezanih z organizacijsko graditvijo partije. V tem času je bila levica torej revolucionarna, in to revolucionarnost smo sprejeli tudi mi člani partije. Zaradi tega je levica uživala podporo in je imela zaslombo v članstvu KPJ, predvsem pa med industrijskim proletariatom v raznih predelih naše države. Lahko rečem, da sem se tudi jaz imel za levičarja, dokler nisem spoznal, da sta to dve frakciji, tedaj pa sem dejal: ne maram v nobeno. .Nasproti levici je bila desnica, ki je v glavnem zastopala socialdemokratske poglede na proletariat in njegovo partijo. Podcenjevala je delo med kmeti in je imela buržoazne poglede na nacionalno vprašanje. Nasprotovala je vsem ukrepom, ki bi KPJ spremenili v revolucionarno avantgardo delavskega razreda, Neodvisne sindikate pa v njegovo razredno bojno organizacijo. Desničarji so nasprotovali ustvarjanju partijskih celic po podjetjih, zlasti pa političnemu delu partije med kmeti in zatiranimi narodi. Na čelu desnice so bili dr. Sima Markovič, Lazar Stefanovič, Milivoje Kaljevič, Ljuba Radovanovič in drugi. Njihova dejavnost je imela hude posledice, kar zadeva delo partije. V svojih rokah so imeli osrednje vodstvo Neodvisnih sindikatov in najpomembnejše pozicije iv vodstvih strokovnih zvez. Ravno zaradi svojih socialdemokratskih pogledov desničarji nikoli niso uživali podpore širšega partijskega članstva. Vsi smo vedeli, da ima desnica napačna stališča. Tretja državna konferenca KPJ januarja 1924 — to je bila prva konferenca v domovini, odkar je bil uveden režim Obznane — je zavrnila oportunistična stališča desničarjev in sprejela koncepcije levice o graditvi in politiki partije. To je nekoliko pozneje potrdila tudi kominterna in levici zaupala vodstvo partije. Vendar se je levica pozneje tudi sama zapletla v frakcionaški obračun z vodstvom desničarjev. K takemu preobratu je vsekakor pripomoglo tudi tor da je kominterna vztrajala, naj se izvoli kompromisno vodstvo, tj. naj pridejo v vodstvo tako levičarji kakor desničarji. In naj se ondi nadaljuje frakcionaštvo. In zares je prišlo do vse ostrejšega frakcionaženja v partijskem vrhu. Namesto da bi vodilni krogi levičarjev napačnost desničarskih koncepcij dokazovali s svojim delom za razredni boj in politično delovanje, mobilizacijo članstva za izvajanje svojih sklepov, so se usmerjali k obračunu na vrhu in se sami utapljali v frakcionaštvu. Tako je levica prenehala biti revolucionarno krilo Komunistične partije Jugoslavije, zaradi česar jo je zapustilo precej dotedanjih privržencev. Razpadala je in nadalje delovala kot skupina levih frakcionašev, ki so jih zaposlovale frakcijske razprave, to pa jih je še bolj ločevalo od praktičnega partijskega dela in članstva. Kriza enotnosti vodstva v KPJ se je še poglobila. Ni je bilo mogoče rešiti ne z različnimi poskusi na partijskih konferencah in na tretjem kongresu in tudi ne s pomočjo kominterne. Možnost za to se je ponudila šele pozneje, na osmi zagrebški konferenci, ki je bila izraz, kakor sem že prej povedal, razpoloženja zagrebškega industrijskega proletariata. O sporih v vrhu partije je članstvo najprej zvedelo šele leta 1924, ko so se spori med levičarji in desničarji zaostrovali in se prenašali v vodstva Neodvisnih sindikatov in Neodvisne delavske partije Jugoslavije. Takrat se je začel silovit boj v samih Neodvisnih sindikatih, in to je čez vse prizadelo delavski razred, saj so bili sindikati skorajda na tleh. S frakcionašenjem desničarjev sem se natančneje seznanil, ko sem živel v Beogradu. Takrat sem v neki razpravi o aktualnih problemih delavskega gibanja prišel v konflikt tudi z enim izmed njihovih voditeljev iz sindikalne centrale. To, kakor tudi spoznanje desničarjev, da ne pripadam nobeni frakciji, da obsojam frakcijske boje, oboje je bilo dovolj, da so mi onemogočili, da bi bil v katerikoli partijski celici v Beogradu ves čas, kar sem tam delal. Frakcionaštvo je dobivalo take razsežnosti, da je bilo poštenim komunistom nemogoče stopiti v partijske organizacije samo zato, da bi ljudje iz vodstva ohranili svoje položaje. Seveda najiveč iz osebnih koristi, kajti vodstvo KPJ je dobivalo od ko-minteme pomoč, ne samo pomoč, kar redno mesečno plačo. Člani biroja so imeli dokaj visoke plače, tako da so se za ta mesta pulili in da je -bilo spletkarjenje na obeh straneh. Ta primer — takih pa je bilo še veliko — me je poleg drugih spoznanj spodbudil, da sem se Spustil v boj zoper frakcionaštvo. Ko sem delal v Velikem Trojstvu — veste, da sem bil tam skoraj štiri leta strojnik v nekem mlinu ter da sem bil član bjelo-varsko-križevškega okrožnega komiteja — in pozneje v Kraljeviči in nato v Smederevski Palankj, sem videl, da budi ta nenačelni frakcijski boj nezadovoljstvo med članstvom zavira razvoj gibanja. Desničarji niso imeli za sabo članstva, tedaj pa so ga izgubili tudi levičarji, saj so tudi_ ti začeli frakcionaški boj. Simpatije proletarcev so veljale nekoč levici, to je že res, vendar ne kot frakcionašem, marveč kot revolucionarjem. Ko so levičarji nehali biti revolucionarji, so izgubili tudi zaupanje članstva. (Dalje prihodnjič) ZAHVALA Ob prerani smrti tovariša Petra Koštomaja se ishreno zahvaljujemo delavcem in delavkam iz TOZD Odpreski za veliko razumevanje in pomoč v dneh žalosti. Prav tako iskrena hvala sindikalni organizaciji EMO za pomoč in godbi na pihala EMO za igrane žalostin-ke ob njegovem grobu. Prav lepa hvala vsem prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti in za darovane vence in cvetje. Žalujoči sorodniki ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega I dragega moža Franca Kralja se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli sožalje in me tolažili. Hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno hvala kolektivu EMO in sindikalni orgasni-zaciji EMO za darovane vence ter godbi na pihala EMO za igrane žalostinke. Žalujoča Angela Kralj ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame Jožefe Krajnc se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka montaža za veliko pozornost v dneh žalosti ter za darovane vence in cvetje. Prav lepa hvala vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoče Štefka Dolenc in Jožica Babič ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega očeta Mihaela Jeseničnika se iskreno zahvaljujem vsem mojim spdleavcem in sodelavkam iz oddelka montaža za veliko pozornost in pomoč v dneh žalosti ter za darovane vence in cvetje. Najlepša hvala sindikalni organizaciji za dano denarno pomoč. Hvala vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Danica Jeseničnik Dejavnost skupnih služb Delovna skupnost skupnih služb združuje pomembne funkcije za celotno delovno organizacijo, in sicer: • poslovno koordinacijo, • finance, plan in računovodstvo, • skupne tehnične službe, • marketing, • vzdrževanje in energetiko. Zato je od izvajanja nalog skupnih služb močno odvisno tudi poslovanje in finančni rezultat TOZD. Zaradi slabega poslovanja in izgube v letu 1976 smo izdelali sanacijske programe in programe ukrepov za izvedbo sanacije tako za TOZD kot tudi za delovno skupnost skupnih služb. Iz poročil posameznih sektorjev o izvajanju akcijskega programa ukrepov sanacije ugotavljamo povečano aktivnost v izvajanju vseh funkcij pri realizaciji sanacijskih ukrepov, katerih realizacija pa kljub temu poteka prepočasi, predvsem zaradi tega, ker je v I. polletju bila aktivnost u-smerjena predvsem v reševanje kratkoročnih nalog v cilju zagotavljanja normalnega poslovanja in doseganja pozitivnega rezultata. Za I. polletje 1977 so znašali planirani stroški delovne skupnosti skupnih služb 50,3 % letnega plana. Poraba pa znaša 96,2 % nasproti planu. V skupnih službah je v prodaji materiala zajeta tudi prodaja materiala. Ker je v skupnih službah tudi vzdrževalna služba, bremeni skupne službe tudi celotna zaloga materiala za vzdrževanje in rezervni deli za celotno opremo delovne organizacije. V zvezi s tem odpade na skupne službe tudi del uvoza. Počitniški dom, ki se vodi v skupnih službah, razen malenkostnih stroškov v I. polletju 1977 še ni imel finančnih kazalnikov. ZAHVALA Ob bridki izgubi moje drage mame Pavle Brglez se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz montažnega oddelka za izraze sožalja, darovano cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Žalujoča hči Marija Valentinič Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje Obisk iz G. Milanovca Dne 29. 7. so nas obiskali delavci in delavke iz tovarne posode »Metalac« iz Gornjega Milanovca v Srbiji. S tem kolektivom ima EMO dolgoletne stike Naši gostje iz Gornjega Milanovca so se zanimali za proizvodnjo in delovne uspehe. Naši delavci, ki so jih spremljali so jim povedali marsikaj koristnega Gostje iz Gornjega Milanovca so si z zanimanjem ogledali zlasti TOZD tovarno posode, še posebej surovinski obrat SODOBNI DELOVNI ČLOVEK SAMO-UPRAVUALEC MORA ZNATI SMOTRNO IN UČINKOVITO IZKORIŠČATI SVOJ DELOVNI ČAS NA SVOJEM DELOVNEM MESTU.