126. številka. Ljubljana, v petek 5. junija 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje .in |praznike, ,ter velja po pošli prejemati za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Nafnaročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanita plačuje ee od peteroetopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ee trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. — UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v aredniStvo je lm Vegove ulice fit. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga st. 12. „Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Na adreso preuzvišenega tirana. Iz Hrvatske, 3. junija. II. Sedanje gibanje na Hrvatskem je naravna konsekvenca obstoječih socialnih razmer. Z ene strani zatiranje še tiste mrvice svobode, ki jo daje zakon, z druge strani materijalno propadanje, kateremu je vzrok Khuen s svojimi pajdaši — to označuje socialno gibanje. Ovire, ki jih dela Khuen svobodnemu razvoju in napredku naroda so spravile močnejše in resnejše elemente na površje. Napredne ideje prodirajo vse bolj in zadevajo na svojem potu ob močne stebre. Da se ideje razširijo in ustanove, morajo pasti stebri ovir. Na to se dela in to se doseže — navzlic v\iem puškam in bajonetom, s katerimi razpolaga Khuen. Ne sme se pozabiti, daje sila samo toliko časa vladarica,dokler nisi dosti močan, da se ji u p r e š. Hrvatski narod se pripravlja, da se s svojo silo upre brezza*-konstvu in nasilstvu in da odstrani vzroke temu. Doseže - li svoj cilj t Mislimo, da ga doseže. Evo, zakaj tako mislimo! Socijalni značaj gibanja je čist in opravičen, povrh pa ima še močno politično podlago, ki daje sploh vsemu gibanju poseben in velik pomen. Tako pesimistični pa vendar ne smemo biti, da bi verjeli v zmago brezzakonstva nad zakonom, da bi verjeli, da pravica podleže nasilstvu. Khuen bi to seveda gledal z najza dovoljnejšim licem, ali z vsemi nje govimi strašnimi sredstvi tega vendar ne učaka. Baza, na kateri stoji torej hrvatsko narodno gibanje, je močna. Druga okolnost, vsled katere verujemo, da doseže to gibanje svoj namen, je pa, da je celokupni narod srez razlike strank nositelj tega gi-)anja. Masa se je dvignila, d a Drani zakon proti banu in njegovim četam, ki teptajo zakon in se ž njim igrajo brez vsakega spoštovanja. To je unikum v ustavnem življenju, to se ne more nikjer drugod zgoditi, izvzemši tam, kjer vlada ban Khuen. On si je dal užgati na čelo besede: jaz sem brez-zakonstvo in nasilje; pravica in zakon sta mrtva . . . Masa se je dvignila, da zahteva uveljavljenje zakona in pravice in da odstrani tistega, ki mu jih pri-krajšuje. Vemo, da se narod že dolgo bori, a zaman; Khuen ne odgovarja in če odgovarja, je njegov odgovor nov udarec narodu v obraz. Khuen neče izpolnjevati zakona; »narod hrvatski zna razsajati, zna trgati telefonske žice, ali je drugače vrlo dobrodušen« — je rekel prevzvišeni tiran poročevalcu »Presse« in njegova desna roka Krajecsovics je to popolnil grozeč narodu, da ima ban na razpolaganje dosti žandarjev in eventuvalno vojakov. Kaj to pomeni? To pomeni, da bo moral narod v svojem opravičenem nezadovoljstvu z življenjem plačati, če bo zahteval svojo pravico; to pomeni, da hoče prevzvišeni tiran biti dosleden in da hoče na klice: dajte nam pravico, kruha, napredka — odgovarjati s sabljami in z bajoneti . . . Tirana, kakršen je Khuen, je zaman poživljati, naj izvršuje zakon. On je gluh za take pozive že toli-krat, ali on je vendar molčal ali pa odgovoril z novimi nezakonitostmi. Od takega moža iz nova zahtevati, naj se ravna po zakonu in po pravici, bi bilo blazno. Od njega se samo še zahteva, da se umakne z Lanskega stola, da more Hrvatska živeti na narodni podlagi, da se more dvigniti in napredovati . . . Tiran ne odstopi; on išče žrtev in čaka, da se bo zopet prelivala hrvatska kri in da se bo on naslajal ob tem pri zoru . . . On kljubuje vsemu in iz-zivlje vse večji odpor in kdo zna kaj se izzove ... Že prelita kri draži, razburja, podžiga narod, premnoge žrtve banove kličejo po osveti — — oko za oko — zob za zob! Naprednjak. Kako se je sklenila zaveza ciganov. (.'z cikla: Henry Murger: Scenes de la vie de Boheme.) (Dalje.) »Toda, gospod Mouton«. — — »Da, banditje'« je nadaljeval gospod Mouton. »Oni edini so krivi vseh nesreč na svetu. Oni edini so )ovzročili revolucijo in asignate — tokaz: Murat!« »Oprostite«, je rekel Rudolf, »Vi ločete reči: Marat!« »Ne, ne, Murat. Jaz sem vendar videl njegov pogreb, ko sem bil se majhen . . .« »Zagotavljam Vas« — — — »Priredili so po njem tudi igro *a cirkus . . .« »To je pač Murat«. »Tedaj, kaj vam pravim že sko raj celo uro?« je upil trdovratni Mouton. »Murat, ki je delal v neki kleti, Rotovo! Supozicija: Ali ga Bourbonci &iso dali po pravici guillotinirati, ker jih je izdal?« »Koga? Guillotinirali? Izdal! Kaj?« je upil Rudolf med tem, ko je on sedaj zagrabil gospoda Moutona za gumb njegovega svršnika. »No Marata«. »Ne, ne, gospod Mouton. — Mu-rata! Grom in strela, razumiva se vendar slednjič!« »Da, gotovo. Marat tedaj, lopov, ki je leta 1815. izdal cesarja. Ravno radi tega vendar trdim« — in pri tem se je vrnil gospod Mouton h kardinalni točki svojega govora , katerega je izvolil imenovati izjavo — »vsi časniki so enaki. Veste kaj jaz zahtevam, gospod Rudolf? No, supozicija: jaz bi rad dober časnik... ne velik . . . Dobro! . . . časnik, ki ne rabi nikakih fraz... Tako!« »Vi stavite pa tudi povsem pretirane zahteve«, ga je prekinil Rudolf. — »Časniki brez fraz!« »Gotovo! Pazite!« »Le dalje«. »Tedaj časnik, ki poroča čisto priprosto o zdravju kralja in zakladih zemlje. Kajti kaj koristijo končno vsi vaši časniki, ako se o tem ničesar ne razume ? Supozicija: jaz sem v mairiji, kaj ne? Jaz vodim svoje zapisnike... Dobro! Tedaj, to je ravno, kakor če Srbija brez opozicije. Menda ga ni ustavnega parlamenta, v katerem bi ne bilo kontrole nad delovanjem vlade. Opozicija je potrebna in zdrava za narod, za katerega bi se sicer nihče ne zavzel, ako bi se hotela vlada polakomniti njegovega prava. Opozicija je ob enem dokaz, da je parlamentarno življenje zdravo, da se razvija v duhu časa ter da so sloji, ki so pripravljeni braniti ustavo in narodovo neodvisnost. Opozicijo tvorijo navadno v vseh parlamentih napredni sloji, ki so v manjšini. Reakcija ima pač v vseh državah, posebno pa še v katoliških, večino. Teme je na svetu več kot svetlobe. Tudi v srbski skupščini so tvorili opozicijo zastopniki inteligence, dočim so se druge skupine in stranke imele zahvaliti za svoje mandate več ali manj nerazsodni masi, kmetovalcem in analfabetom. Podobno razmerje, kakor je pri nas na Kranjskem med naprednjaki in izvoljencem s 36.000 glasovi. Nositelji radikalne t. j. opozicijske struje na Srbskem so bili posebno Ribarac, Avakumo-vić in dr. Velj kovic. Ni bilo veliko njihovih pristašev v skupščini, a večina in vlada sta se jih bali, tako da so se lahko ponašali: Malo nas je, pak smo ljudi! Generalu Cincar- M a r k o v i e u, sedanjemu srbskemu ministrskemu predsedniku pa se je posrečilo, pri ravnokar izvršenih volitvah v skupščino, popolnoma odpraviti opozicijo. S kakšnimi sredstvi se je to zgodilo, si lahko mislimo. Z zakonitimi gotovo ne. Srbski volilni zakon je unikum med vsemi ustavnimi državami. Dosegajo ga menda le še na Hrvatskem. Ves svet ve, da je bila iz volilnega odbora izključena vsaka kontrola opozicije. Kmetje so po svoji volji zapisavali oddane glasove, se stavljali število volilnih listov ter objavljali rezultate. Kar se je zgodilo pri teh volitvah na Srbskem, bi se ne smelo nikjer zgoditi, kjer se briga kdo za bi prišel kdo k meni in rekel: »Gospod Mouton, vi zapišite vse umrle — dobro, storite zdaj to, storite zdaj ono. Tedaj, kje pa ostanem jaz ? In s časniki je ravno taka.« »Prav res«, je opomnil eden sosedov, ki je razumel to logično razlaganje. In potem, ko je gospod Mouton prejel čestitke nekaterih stalnih gostov, ki so bili njegovega mnenja, je nadaljeval zopet pretrgano partijo domino. »Pošteno sem mu pokazal«, je menil ter kazal na Rudolfa, ki je med tem prisedel k mizi, kjer sta sedela Golline in Schaunard. »Kakšen domišljivec!« je rekel Rudolf k obema mladima človekoma ter z nami gnenjem glave pokazal na uradnika. »Ima pa tudi famozno glavo s temi obrvi, ki so kakor strehe kočij, in s temi mogočnimi telečjimi očesi«, je opomnil Schaunard ter izvlekel pri tem iz Žepa imenitno okajen ogreje-valeč nosa. »Strela! Gospod«, je rekel Rudolf, »vi imate čudovito pipo!« »O, kadar grem v družbo, še to, da se parlamentarni zistem spremeni v absolutistično spako. General Cincar-Marković pa je dosegel, da bo v bodoče na Srbskem že itak kršena in strižena ustava le še na papirju, v resnici pa bo vladal absolutistično. V narodni skupščini, ki bi morala predstavljati suvereniteto svobodnega srbskega naroda, ne bo sedel noben neodvisen mož, ne bo se slišala svobodna beseda, izključena bo vsaka parlamentarna kritika. Izmed 130 poslancev jih je izvoljenih 71 takozvanih dvornih liberalcev, ki storijo vse, kar hoče vlad a. Značilno je, da je bilo izmed 183.905 oddanih glasov, celih 182.583 glasov za vladne kandidate. Še bolj' značilno za politično nezrelost in vladni terorizem pa je, da pred dvemi leti niso dvorni liberalci dobili niti enega glasu, sedaj pa imajo kar 71 poslancev. In to so ljudje brez vsakega političnega ali socialnega programa. Vlada pa se ne bo dolgo veselila svoje zmage, kajti mladi nara ščaj srbske inteligence je močan, njihov politični program je čist in idealen. Oni uče, da narodni napredek ne obstoji samo v programu, v patriotičkih deklamacijah in v sijajnih frazah. Pravi narodni idejal se služi temveč a vztrajnim delom in železno doslednostjo, česar pa ravno pogrešamo pri dosedanjih srbskih vladah in njenih privržencih. Parlamentarni položaj. Kot tretja točka je na dnevnem redu današnje seje buđgetni provi zorij. Skoraj gotovo ne pride na vrsto. Češkim poslancem so volilci zopet dali proste roke za celo parlamentarno taktiko. Gotovo se bodo Čehi take svobode v celem obsegu poslur zevali. Pretežje položaja leži danes v nagodbi. Pravočasna rešitev nagodbe, posebno carinskega tarifa, pa je le mogoča, ako se doseže spora-zumljenje s strankami. To pa je v sedanjem položaju skoraj izključeno. Zakrivil je dr. Korber 8 svojo krivično eno, boljšo«, je odvrnil Schaunard malomarno. »Dajte mi malo tobaka, Colline«. »Glej ga spaka!« je vzkliknil filozof, »nimam ga nič več*. »Dovolite meni, da Vam pomagam«, je rekel Rudolf ter izvlekel iz žepa zavoj tobaka in ga položil na mizo. Golline se je čutil dolžnega, da ponudi za to uslugo kozarec vina. Rudolf je vzprejel. Pogovor se je sedaj obrnil na literaturo, in Rudolf, vprašan po svojem poklicu, katerega je njegova obleka zadostno izdajala, je priznal svoje razmerje z Muzami ter naročil drugo izdajo. Ko je hotel potem natakar vzeti steklenico zopet seboj, ga je Schaunard prosil, da jo pusti na mizi: njegovo vajeno uho je začulo srebrnoglasen duet dveh pet-frankovcev v žepih Collineja. Kmalu nato se je tudi Rudolf upil v ono stanje zgovornosti, v katerem sta se že nahajala njegova dva prijatelja, ter se jima je izpovedal glede svoje osebe. Gotovo bi ostali še celo noč v kavarni, ako bi ne bili naprošeni, da končno odidejo. Komaj pa so na cesti taktiko, ki ni dopustil jugoslovanskih S poslancev pred cesarja. Lahko bi se bilo vse poravnalo pri tej avdijenci, dočim sedaj ne bodo odklonjeni poslanci mirovali, dokler ne dosežejo popolnega zadoščenja.Pridružili se jim bodo vsekakor tudi Čehi in najbrže tudi Poljaki. Čez par tednov poteče rok, ko bi morala priti nagodba pred plenum. Nadalje stoje pred durmi obnovitve najvažnejših inozemskih pogodeb. Nemčija pritiska, z Italijo se mora odpovedana trgovinska pogodba- obnoviti do 1. januvarja 1904, sicer nastopi razmerje carinske vojne. Zavlačevanje nagodbe bi imelo za vse narode težke trgovinsko -politične posledice. Na drugi strani pa je tudi resnica, da zadržuje parlamentarno delovanje parlamentarna sta-I gnacija na Ogrskem. In ta bo še dolgo trajala, posebno ker se ne stori ničesar, kar bi pomirilo razdražene duhove na Hrvatskem. Politične vesti. — Današnja seja poslanske zbornice bo najbrže posvečena večinoma le hrvaškim dogodkom. Dalmatinski poslanec Borčić bo zahteval v nujnem predlogu, naj vlada pojasni vzroke, zakaj ni uslišala prošnje dalmatinskih deželnih poslancev za avdijenco pri cesarju, dasi je v državnih temeljnih zakonih vsakemu državljanu zajamčena pravica, priti pred svojega cesarja. Ra-zun predlagatelja in poslanca II e r o 1 d a sta bila do sinoči prijavljena za besedo tudi poslanca B i a n k i n i in Kramar. — Včerajšnji sklep kvotne deputacije opravičujejo člani s sedanjo ne-siguruostjo v gospodarskem položaju med Avstrijo in Ogrsko. Nikakor ne gre, da bi se v trenutku, ko se posvetuje parlament o novi nagodbi za deset let in o novem carinskem tarifu, čigar učinki v gospodarskem oziru se ne dajo pregledati, določile kvote za več let. Šele ko bodo carinski tarif in carinska in trgovinska pogodba nekaj časa v pravomočju, bo mogoče določiti kvoto za celo dobo nagodbe. Sicer pa je tudi gotovo, da se kvota tudi letos naredili deset korakov, za kar niso približno rečeno, rabili popolnoma četrt ure, ko jih je iznenadila močna ploha. Colline in Rudolf sta stanovala na obeh nasprotnih koncih Pariza, eden v Ile-Saint-Louis, drugi v Mont« martre. Schaunard, ki je popolnoma pozabil, da je brez stanovanja, je ponudil obema prenočišče. »Pojdita k meni«, je rekel, »stanujem tu v bližini. Potem moremo še govoriti skupaj o umetnosti in slovstvu«. »In ti nam boš muziciral, Rudolf pa bo prednašal nekatere njegovih pesni«, je rekel Colline. »Pri moji veri, da,« je vzkliknil Schaunard, »veseli hočemo biti — samo enkrat se živi na svetu?« Ko so navsezadnje dospeli do njegove hiše, katero je nekoliko težavno spoznal, se je Schaunard usedel na vogelni kamen, da počaka Rudolfa in Collineja, ki sta vstopila pri nekem vinskem trgovou, da nakupita osnovnih elementov večerje. Ko sta se mu zopet pridružila, je večkrat močno potrkal na vrata, kajti nekako nejasno se je spominjal, da ne bo sklenila parlamentarno, temuČ jo določi cesarska naredba za eno leto v dosedanjem razmerju. Tudi predlog dr. F i e d 1 e r j a, naj bi se carinski dohodki razdelili na obe državni polovici po konzumu, je bil odklonjen/ — Zoper ogrsko obstrukeijo se je izreklo 47 avtonomnih zastopov. Košu-tovci so obdolžili ministrskega predsednika, da je sam pozval velike župane, naj prirejajo izjave proti obstrukciji. Posl. Ratkav je navajal cesarjevo izjavo v Brucku, da vlada ne odneha s svojega stališča. Ta vladarjeva izjava da pomeni deloma poseganje krone v politiko, deloma podžiga vlado, ker ima zaslombo pri kroni. -— Nemški cesar je obiskal s cesarico in princi pevsko slavnost v Frankobrodu. Seveda je pri tej priliki imel tudi dolgo govoranco ter krepko izpil bokal na procvit mesta. Svoj govor je zaključil s trikratnim „hura". — Ogrska kvotna deputacija je sprejela predlog posl. F alka, da se pusti dosedanje kvotno razmerje, toda le pod pogojem, da se pogodba sklene na deset let. S tem je nastala še večja zmešnjava s sklepom avstrijske kvotne deputacije. — Dvoletna vojaška služba na Francoskem se je v senatu definitivno sprejela. — Kriza v črnogorskem ministrstvu. Finančni in naučni minister sta demisijonirala, baje vsled slabega zdravja. Vojni minister Plamenac je že preje odstopil; na njegovo mesto je imenovan brat kneginje Miljutin V u kovic. Z druge strani se navaja za vzrok ministrskim izstopom knezovo zapoved, da morajo v bodoče ministri nositi evropsko obleko mesto dosedanje narodne noše. — Srbski poslanik v Carigradu Grmič zapusti v 10 dneh svoje mesto. Nasledoval ga bo bivši poslanik v Rimu, V e s t n i ć. — Proti Židom. Ruski car je odobril sklep ministrstva, vsled katerega se zidom v splošnem prepove, si nakupovati zemljišča iu hiše. Samo 101 okraj se jim je določil za to. Katoliški uzori. (Dalje.) Transcendentalna misel v kazenskem zakonodajstvu je zlasti javno razvidna iz določb glede tistih dejanj, ki so v direktni ali v indirektni zvezi z Bogom, tako iz določb o krivi prisegi, o Čarovniji, o krivoverstvu in o sakri-legijah. Zakon ni kaznoval krive prisege toliko radi tega, ker se je ž njo kršil temelj in pogoj državnega reda, marveč v prvi vrsti radi tega, ker se je s krivo prisego razžalil Bog in ker so jo proroki in evangelij prepovedala. Kapitularij iz 1. 789 prepoveduje krivo prisego le kot sramotenje Boga, sklicujoč se pri tem na drugo mozaično zapoved. Tudi če je kdo prisegajoč na ljubezen in na resnico kaj krivega potrdil, je glasom tega kapitularija storil krivo prisego, češ, da Bog je ljubezen in resnica. Skof Burkhard iz Wormsa je v svoji zbirki dekretaiij zagovarjal ga je vratar pustil navadno dalj časa čakati. Končno so se vrata odprla in Durand, ki v svoji zaspanosti ni niti najmanj mislil na to, da Schaunard ni več njegov najemnik, je kar brez vsega pustil vse tri v hišo, potem ko mu je muzik skozi lino povedal svoje ime. Ko pa je troperesna deteljica končno z velikim naporom in z velikim trošenjem časa v resnici splezala vrh stopnic, vzkliknil je Schaunard z velikim začudenjem: naselje svoj ključ v ključavnici. »Kaj pa je?« je vprašal Rudolf. »To mi je uganka«, je mrmral muzikua. »Jaz najdem tu v ključavnici svoj ključ do vrat, katerega sem vzel zjutraj seboj. Hočemo pogledati . . . . Dal sem ga v žep. Ah, glejte, tu je«. Pri tem je kazal obema svoj ključ in nato zakričal: »To je coprnija!« »Fantazrnagorija!« je rekel Colline. »Fantazija!« je dodal Rudolf. »Toda poslušajte vendar!« je začel znova Schaunard čisto osupnjen. »Kaj pa?« »Moj glasovir . . . Čisto sam igra . . čujte!« ... u t, la mi re do, la si kaznivost krive prisege ne z razlogi javnega reda, nego le s tem, da je glasom evangelija Kristus obsodil krivo prisego. „Ko bi krivo priseganje ne bilo kapitalno hudodelstvo, bi ga gospod v evangeliju gotovo ne bil prištet težkim hudodelstvom," tako argumentira imenovani škof. Čarovnija je bila kazniva zaradi tega, ker je goljutivo izkoriščanje nevednosti in neumnosti. Srednji vek je bil prepričan, da znajo nekateri ljudje s pomočjo hudiča res čarati. Čarovnija se je kaznovala kot zveza človeka s hudičem in kot sovražno*st proti Bogu. Gregor I. je prorokovalee in Čarovnike proglasil za Kristusove sovražnike. Isio tako se jc krivoverstvo smatralo kot žaljenje Boga in se zato kaznovalo. Nepristni kapitular mogunškega dijakona Benedikta Levite obsega precizno formulirani nazor srednjega veka o sakrilegijih. Tam je rečeno : „ Kristus iu cerkev sta ena oseba. Kar je last cerkve, je Kristusova last, kar se daruje cerkvi, se daruje Kristusu, kar se cerkvi vzame, se vzame Kristusu." Ravno tako se je smatral za sovražnika Boga, kdor se je lotil kake posvečene osebe. Sinoda v Altheimu leta iUb* je določila, da kdor škofu ali kakemu duhovniku kaj stori, stori to Bogu in je zakrivil sakrilegij. Kdor je posilil kako devico ali vdovo, ki se je posvetila Bogu, je tudi storil sakrilegij. Isto tako je storil sakrilegij, kdor je svojemu kralju stregel po življenju, a kaznivo to ni bilo radi tega, ker je poglavarju države stregel po življenju nego, ker je razžalil Boga s tem, da je dvignil svojo roko proti Gospodovemu maziljencu. Iz istega razloga je Ivan Saiisbury proglasil vsak napad na vladarja za sakrilegij. Nič manj jasno je ta transcendentalna ideja izražena v nekaterih drugih kazenskopravnih določbah srednjega veka. Tako na pr. v določbah glede zakona. Zakon je veljal kot božja ustanovitev in prestopki zakona tičočih postav so se v prvi vrsti kaznovali kot grehi proti božjim postavam in ne kot grehi proti državnemu redu. Ista misel se zrcali tudi v drugih določbah. Mnogo-ženstvo na pr. ni bilo zaradi tega prepovedano, ker je nenravuo in onemogoča vsako pravo rodbinsko življenje, marveč zato, ker je Bog prvemu človeku dal samo eno ženo in ker tudi novi testament prepoveduje mnogožen-stvo. Zakonolomstvo ni bilo prepovedano radi tega, ker je nenravno iu se ž njim ruši za državno in socialno življenje potrebni nravni red, nego le, ker Človek ne sme kršiti in razdirati zveze, ki jo je sklenil Bog. Kdor prelomi zakon, razžali Boga, Kristusa in cerkev, to je bila vodilna ideja, ki je tudi odločevala pri kaznovanju vseh prestopkov zoper nravnost, med tem ko se državni in socialni oziri niso čisti nič upoštevali. (Dalie prib.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 5. junija — Deželnovladna policija pi*i delu. Pred nekaj dnevi smo ped tem naslovom pri bčili notico glede aretovanja g. dr. Pegana na južnem kolodvoru. Na svojo notico smo dobili popravek, ki ga pnobču-jemo iz gole vljudnosti, ker po zakonu nismo dolžni tacih popravkov priobčevati. Pri^deželnovladni policiji so sicer specialisti v tiskovnih rečeh, s >i, re Ta prokleti re— je in ostane napačen!« »Toda to brez dvoma ni niti vaše stanovanje«, je menil Rudolf in še petal nato tiho na uho Colliniju, na katerega ss je naslanjal s težo celega svojega telesa: »Pijan je«. »Tako mislim tudi jaz. To vendar ni glasovir . . . piščal je. »Vi ste pa tudi pošteno nadelani, moj dragi«, je odgovoril pesnik filozofu, ki se je med tem vsedel na naj-zgornjo stopnjico. Gosli so«. »Gosli? Cesa ne poveste! Ca j vendar, Schaunard«, je jecljal Colline ter vlekel svojega prijatelja za noge, »ni slabo — gospod trdi, da bi bile gos« — — - »Grom in strela!« je upil Schaunard skrajno začuden, »moj piano igra še dalje — to je coprnija!« »Fan . . . Fantazrnagorija!« je tulil Colline. »Fantazija!« je kričal Rudolf. Med tem strahovitim upitjem so se odprla naenkrat vrata in na pragu se je prikazal mlad mož s triročnim svetilnikom v roki, na katerem so gorele rožno rudeče voščene sveče. »Cesa želite, gospodje?« je vprašal ter vljudno pozdravil tri prijatelje. a popravkov vendar ne znajo sestavljati. Poslani nam popravek se glasi: Oziraje se na določbe § 19. tisk. zakona prosim cenjeno uredništvo, da glede v Št. 123. »Slovenskega Naroda« z dne 2. t. m. naha-jajočega ae članka »Deželnovladna policija pri delu« objavi sledeči popravek: »Ni res, da deželnovladni policijski organi love z vnemo in vstraj -nostjo gospoda Sirovatko, ki ga je hrvatska vlada obdolžila, da je znane oklice zoper bana razposlal. Dalje ni res, da je podobnost, ki jo ima baje g. dr. Pegan z imenovanim in klic »Živila Hrvatska« policijske or gane tako premotila, da so kar pri jeli dr. Pegana in ga odgnali v straž nico. Res pa je, da sploh nikdar nisem dobil naročila, g. Sirovatko loviti in da tudi nobeden drug poli cijski organ deželne vlade tacega naročila ni imel. Zategadelj pri svojem uradovanju na južnem kolodvoru na gosp Sirovatko še mislil nisem. Gospoda dr. Pegana pa sem dal privesti iz popolnoma druzega uzroka.« V Ljubljani, dne 3. junija 1903. Josip Schvvaiger, c. kr. policijski ofioial. Vsakdo vidi, da so v tem popravku stvari, katerih gosp. Schvvaiger ni legitimiran poprav Ijati. No, mi smo prijazni ljudje in radi storimo kako uslugo. Zato smo tudi ta popravek priobčili. Povedati pa moramo tudi, da se jako čudimo, zakaj g. Sohweiger slučaja g. dr. Pegana ni popolnoma pojasnil. Če že govori o stvareh, katerih ni legitimiran popravljati, zakaj ni povedal vzrokov, iz katerih je dal dr. Pegana »privesti«. To namreč abso lutno ne gre, da se ljudje kar meni nič tebi nič primejo in »privedejo« na stražnico, ko je vlak odšel, pa se jih izpusti. Dokler se ne pojasnijo vzroki, vsled katerih je bil g. dr. Pegan prijet, dotlej nam mora gosp. Schvvaiger že dopustiti, da mislimo, da je bil njegov up — ujeti ILnkota Sirovatko. — Prošnja do gospodov državnih poslancev. Piše se nam: Razmere na Hrvatskem po stale so take, da je groza. Ni dovolj, da odpirajo privatna pisma, ter za-pienjajo brzojavke, sedaj se je pričelo strogo paziti na trgovska pisma, ki prihajajo iz Kranjske na Hrvatsko. Slavnemu uredništvu »Slo venskega Naroda« prikladam pismo neke veletrgovine iz Notranjske. Le - ta ima trgovinsko zvezo z Hrvatsko. Iz pisma je razvidno, da hr vatski odjemalci dobe pač robo, računi pa kar povrati izginejo na hrvatskih poštah. L ogorčenjam piše trgovec: »To so razmere, ki trgovcu mnogo škodujejo, pa tudi mu dajejo nepotrebnih opravil.« — Gospode državne poslance opozarjamo na te — so8ebno za trgovce — usodepolne nedostatke in jih prosimo, naj se v državnem zboru z vsemi močmi za to resno stvar zavzamejo. »Nebesa, kaj sem tu storil!« je vzkliknil Schaunard. »Zmotil sem se! To ni moje stanovanje!« »Gospod«, sta se obrnila nato Colline in Rudolf istočasno k mlademu možu, »oprostite dobrohotno: naš pri jatelj je pijan kakor kanon!« Nenadoma pa je prešinil JSchau nardovo megleno pamet žarek svet lobe: raztolmačil je namreč na vratih sledeče s kredo napisane besede: »Bila sem trikrat tu, da dobim svoje novoletno darilo, Phemie«. »In vendar sem tu v svojem stanu!« je upil Schaunard. »Tu je vizitka, katero je Phemie zame pustila na novega leta dan — to so torej moja sobna vrata.« »O Bog, moj gospod!« je rekel Rudolf, »jaz sem v resnici popolnoma zmešana. »In bodite prepričani, gospod«, je pristavil Colline, »da sem jaz za svojo osebo s sto odstotki deležen konfuzije svojega prijatelja«. Mladi mož se je zasmejal na vse grlo. »Ako izvolite za trenotek pri meni vstopiti«, je rekel potem, »spozna vaš prijatelj gotovo svojo zmoto, kakor hitro vidi prostore.« »O, rade volje«. (Da^e prih.) — Iz učiteljskih krogov se nam piše: Blagovolite sporočiti slavnemu uredništvu »Edinosti« in »Slovencu«, da se nahaja ono slo vensko učiteljstvo, ki je pohitelo v nedeljo v Zagreb v največjem strahu, ker ne zna imena onih, ki so bili v binkoštn h praznikih zaprti in ranjeni. Kakor zadnji odhodnik iz Zagreba smo Šteli svoje drage, a manjkal ni nihče. Imeli tirno se izvrstno v senci vojaških in žendarmerijskih bajonetov in naša predavanja o turških » bunah« v šoli bodo sedaj prav nazorna, vporabljali bo-demo vse formalne stopnje, ker smo doživeli vse ad personam. V kratkem izdamo tudi slavnostno koračnico bana Khuena, ki se igra na dindule. — Iz državnega železniškega sveta. Predvčerajšnjim se je konstituiral državni železniški svet. Župan g. Hribar je bil iz voljen v odsek za občne zadeve, ravnatelj g. Luckmann pa v od sek za trgovinske tarifne zadeve. — Ilustracija tržaških razmer. Pred binkoštnimi prazniki je bil v Trstu aretovan neki Edmondo Cosani. Nekateri tr žaški listi so poročali, da je bil Cosani aretiran zaradi iredentovskih demonstracij o priliki predstave opere »Ernani« v gledališču »Poli-teama Rosaetti.« Zdaj pase čuje, da je bil Cosani aretovan, ker je policija izvedela, da je ta poštenjak pri zadnjih obČ. ozir. dež. zbor. volitvah v Trstu za primerno plačilo v III volil, razredu nič manj kakor tridesetkrat glasoval, vselej na druga imena. Pri hišni preiskavi so baje našli večje število volilnih legitimacij. Obiastva so vsled Cjsanijevega pripoznanja hotela tudi proti nekaterim obč. svetnikom nastopiti, toda namestnik grof Goess je to preprečil, boječ se skandala. — Društvo „Pravnik" pri redi svoj izlet v nedeljo 28. t. m. v krasni ob morju blizu Trsta ležeči Devin. Ker je naslednji dan praz mk, se nudi izletnikom prilika, združiti z izletom se obisk drugih krajev morske okolice Več o izletu prihodnjič. — Društvo zdravnikov na Kranjskem. V soboto, dne 6 t.m, ob 8. uri zvečer vršil se bode v klubovi sobi restavracije »Pri Slonu« izvanredan občen zbor. — Planinski izlet. »Siov. planinsko društvo« priredi v nedeljo, 21. juniia, izlet na Krim — Iz sodraške fare se nam poroča: Neko nedeljo preteklega meseca, ko je bilo v farni cerkvi navadno polno ljudi pri maši, je gospod administrator B. na leci svoje ovčice šibal, kakor kak trdosrcen pastirček gospodarju spadajoče kravice. Med drugim je rekel in podvojil: „Ves sodraški trg je gnjil.u Po minuli maši se je po trgu splošno opazilo in slišalo, da so radi te pridige možje in žene, fantje in dekleta ter še celo pobožne in stare ženice mrmrale, godrnjale in klele, sploh pa povdarjale: „Oh, blaženi prejšnji gospodje duhovniki: Voglar, Tic in drugi; sedaj vidimo, kaj smo imeli !a Ko se je potem Še pozitivno poizvedelo, v kakem tira je politična gonja, prišlo se je do zaključka: da administratorjeva logika šepa na obeh nogah ; kajti ravno neki glasovi tr/.kih merodajnikov so pripomogli, da je županski stol zasedel mož, ki je g. ad-ministraterjevega sistema. Vprašanje toraj nastane: koga je v prvi vrsti še k „trškej gnjilobi" prištevati?! Pozneje je označeni gospod na leci trdil: da meščani, trgovci in obrtniki nimajo pravili verskih src, — in da le in samo iz kmetskih src ni lahko verskega čut-stva izruvati. Dalje je označeni gospod preteklo nedeljo na leci zopet tržaue ..regimentno" oštel in jim marsikaj nedostojnega očital. Noj Če bode gospod administrator zanaprej tako splošno šibal svoje ovčice kakor je že večkrat, potem je misliti, da se tudi v kmetskih srcih verski Čut ohladi ali še celo mogoče izginil iz njih. — Kot kmetje in vdani prijatelji duhov-skega stanu ter v pravem pomenu besede verni kristjanje7 e. gospodu administratorju prijazno in spoštljivo svetujemo : da naj v prihodnje prejenja s terorizmom v tem, da ne bode dalje brez povoda tarane nedostojno Šibal \ ker drugače bi farne ovčice, mesto da bi se okoli dušnega pastirja pohlevno in v prilog duševnega razvoja pasle se p...... Tržki kmet—iČ—i. — Za narodno veselico v Mariboru dne 7. t. m. v prospeh družbe sv. Cirila in Metoda se vrše mnogovrstne priprave. Oglasilo se je tudi mnogo pevskih društev in pev- cev, kateri se uljudno prosijo, da *Q snidejo točno ob pol 3. uri v »Na. rodnem domu« k skupni vaji. ^ Zvečer priredi čitalnica v veliki d v rani ples. Na mnogobrojno udeležbo vabi Se enkrat cenjeno občinstvo Prioravljalni odbor — Za Zajzero na Koro. dkem ! Prenapetneži nemškega pU. ninskega društva mislijo, da ima kak monopol na naše lepe slovenske planine in da smejo samo oni tam delovati. Odkar je zilska podružnic* slovenskega planinskega društva hvalevredno sklenila, da postavi » Zajzeri planinsko kočo ter je tud že nakupila lepo senožet, ta gospod* nemška nima več miru. Beljaskj sekcija nemškega planinskega dru štva je v svoji zadnji seji sklenila da poveča svojo kočo v Zajzeri n eno nadstropje ter tako dela zoper nameravano slovensko kočo. Načrt* in proračune že imajo, za denar m pumpajo se nemške brate v »rajlu — pa bo! A delovanja vnetih slo-venskih planincev s tem gotovo ni kakor ne bodo mogli omejiti! — Narodni napredek. Slo venska posojilnica v Glinjah je ku. pila Poschingerjevo gostilno v Bo-rovljah za 23 000 K; ter hoče v nj v kratkem otvoriti svojo podružnico in »Narodni dom«, da se Sloven cem ne bo treba več bati nestrpnosti od strani »dougega Pepe«, ki nikjer ne more slišati slovenske besede. — Iz Šmihela pri Pliberku se nam piše: Vesti, katere so s« zadnje dni raznesle po okolici, da se igra in veselica dne 7. junija, tc je prihodnjo nedeljo, zaradi kužn-bolezni ne bodeta vršili, so popol noma izmišljene. Raznašal jih je |: znani nemškutarski hujskač dr. Tre buhar iz Globasnice, da bi s ten odvrnil nekoliko obiskovalcev. Za vedni Slovenci se gotovo v tem večjem številu udeleže te nenavadne veselice, ki bo edina te vrste na Koroškem. Torej na svidenje v nedeljo, dne 7. junija, v prijaznem Šn:^ielu. — Pivo delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laški trg« Kakor se nam poroča, pridobiva delniška družba zdru ženih pivovaren Žalec in L»ški trg v Ljubljani za svoje izborno pivo po Ljubljani in po celi Kranjski vedno več odjemalcev. Pivo je izvrstno. Povodom otvorienja nove gostilne g. Matija Dolničarja v Sonar:-nem na binkostni ponedeljek, se točilo izključno pivo omenjene do mače tvrdke in se je v obče prizna valo, da je to pivo res eno najt ših. Pivcem, ki radi pijejo dobn pivo, priporočamo to domače pivo. — Zasačena tatinska družba. Že včeraj smo na kr. omenili, da so pri Laškem trgu z;i>. nekatere člane one razupite in dr tatinske družbe, ki ima celo vrsto mov in tatvin na vesti. Ta družb; že dlje časa strašila v onih kraji! je bila jako dobro organizovana ter iz vršila več skrajno predrznih uloir Dne 1. junija se je orožniškemu st: mojstru v Laškem trgu posrečilo, l . čiti nekega Vincencija Vogo. Zunanjost tega človeka se je popolnoma vjeuuiU z osebnim popisom onega Človeka, je pred kratkem v Slivnici izvršil neki umor. Naslednji dan je isti orožn stražmojster v Rečici zasačil znai. berača Franca Kolovratnika. Ta jc : zaslišanju priznal, da je bil vdele3 pri vseh ulomih, ki so se zadnji zgodili. Kot berač je hodil po bi>. da iz vohuni kje in kako bi se i kaj ukrasti, kadar pa so potem nje_ pajdaši šli na delo, je on stal na str Tudi je izdal tri svoje pajdaše. Pogl* var tatinske družbe je bil neki On glavna tatova pa neki Meglic iu neki Slanek. Orožniki so vse tri zaprli m love sedaj še ostale člane te tatii družbe — Izpred tukajšnjega pa« notnega sodišča. Anton Šiška, 26 let stari mizarski pomočnik, en krat zaradi hudodelstva javne sile in težke telesne poškodbe, trikrat zar prestopka zoper telesno varnost in trikrat zaradi drugih prestopkov že kaznovan, je pred Karmclitarskim samostanom na Selu zvečer 2. majegi travna po kratkem besedovanju pit* skarskega pomočnika Miho Miklavc* iz Most z neko ojstrino, najbrže i dletom, po desnem očesu in dvakrv. po glavi udaril. Valed zadetega udarca po desnem očesu je Miklavc, kater, je že pred 30 leti na levem očesu ponesrečil, svoj vid popolnoma zKrU b»i. Ker je bil Siska po izreku porotnikov hudodelstva težke telesne poškodbe krivim spoznan, ga je I dišče na 5 let z enim postom n* mesec poostrene ječe obsodilo. — Dne 8 pros. prišla sta v Tratenik Janez Čik, sploh »Jenarček«, mlinarski pomočnik iz Leš in njegova ljubica, brezposelna dekla Marija Kor-bar, po domače Brezarjeva iz Mengša, s katero se je že dlje časa okoli potepal. Zglasila sta se pri tamošnjih posestnikih Janezu Rebolju in Ant Zaplotniku, rekla sta, da sta pogoreloa, kazaje neko spričevalo ter sta prosila podpore. Rebolj jima je podaril šest jeternih klobas, potem jima je dal Še 60 vin. denar|a, katere je vzel iz nezaklenjene miznioe. Obdolženca sta med tem stala v veži in Rebohev pastir je dobro videl, kako je Čik stegnil glavo skozi sobne duri ter imel priliko opazovati, kje ima Rebolj shranjen svoj denar. Nato so Sli vsi domači na delo, le gospodarjev oče je bil v drugi sobi pri otroku. Sele zvečer je Rebolj zapazil, da mu je iz miznice izginila usnjata listnica z vsebino 100 K in postna nakaznica za 50 K; 100 K cekinov p*, kateri so bili »hranjeni na dnu miznice. tat r»i zapazil. Surn se je takoj obrnil na Čika in njegovo spremljevalko, to tembolj, ker sta tudi Zaplotniku ukradla iz hiše čižme, vredne 8 K, katere je pa ta drugi dan od Čika nazaj dobil, valed groženja, da ga bo orožnikom ovadil. Čik ima dosedaj vseskup 37 kazni, med temi 13 zaradi tatvine, Marija Korbar pa 18. Oba zatoženc* tatvino pri Rebolju trdovratno taiita. Porotniki so vprašanju, če je Č k tat iz navade pritrdili in sodišče ga je na 5 let težke z enim postom na mesec poostrene ječe, Marijo Korbar pa le zaradi prestopka tatvine na 2 meseca zapora obsodili; oddala te bodeta tudi po prestani kazni v prisilno delavnico' — Na naboru je bilo danes izmed 56 doihh fantov 19 potrjenih v vojake. — Tatvina na Bteiwoi-sovi cesti. Včeraj popoludne med 2. in 7. uro je dosedaj neznan tat ukradel soprogi knjigovodje Emiliji Dralka iz stanovanja na Bleiweisovi cesti štev. 9 med časom, ko je bila od doma odsotna, dva zastavna lista, v katerih je bila zastavljena zlata ženska ura in srebrni noži in vilice; zlato žensko uro, vredno 72 kron, zlato zapestnico z granati, zlata uhana z diamanti, 2 zlata uhana z ametiBti, 2 zlata po 20 K, 1 srebern goldinar po 2 K. Tat je najbrže odprl stanovanje z vitrihom ter ^e po sobi vse razmetal. — Veja ga je pobila na tla* Ivan Jager vlivar v Samas-sovi tovarni je šel danes zjutraj po Karlovski cesti na delo v tovarno. Pri AhJinovem posestvu odlomila se je ravno v tem trenutku, ko je pri šel Jiger mimo na jesenovem drevesu debela suha veja in je padla istemu na glavo, da ga je pobila na tia. Jager je zadobil vrh glave veliko rano in so ga morah prenesti nn policijsko stražnico na Karlovski cesti, kamor so poklicali zdravnika, da ga je obvezal. — Topničanji v mestnem logu. Danes zjutraj so imen topni-earji v mestnem logu vaje in so streljali s kanoni. Streli so ljudstvo spiašili, ker se je pri prvih strehh mislilo, da se signalizira ogenj. Na Golovcu pa so imele vaje infan-terije. — Nezgoda. Anton Mattčič, 14 let star, kajžarjev sin iz Ivanje Sela, občina Rakek, je pri nakladanju 3tavbinskega lesa ponesrečil. Padel mu je tram na levo nogo in mu jo nad kolenom zlomil. Ponesrečenca so pripeljali v deželno bolnico. — Denar pobral je v frančiškanskem samostanu hlapec M. H. za kruh, katerega je oddala tjekaj Marija Potočnikova na Sv. Petra cesti št. 5. Hlapec je denar pridržal zase in ga zapravil. — Kamen zagnal v vlak. Včeraj popoludne je v Dližini postaje Brezovica neznan zlikovec zagnal kamen v poštni vlak. Kamen je priletel skozi okno v poštni voz in je ranil postnega uradnika na nosu. — Ulom. V stanovanje Neže Filipičeve, delavke v tobačni tovarni na Poljanski cesti štev. 13, je včeraj zvečer neznan storilec s silo udri in ji ukradel iz nezaklenjene omare 21 kron 60 vin. Sumljiva je tatvine neka ženska, ki v isti hiši stanuje. — Pes ušel. Dne 2. t. m. je iz mešanega vlaka ušel črn velik pes z imenom »Oteloa. Pes, ki je last družbe »Leonidas«, je vreden 2000 kron. Kdor ga najde, dobi nagrade 25 kron. — Ponarejen bankovec za SO kron je hotel v kranjsko hranilnico dati neki kmet, katerega je do bil na sejmu in ni sam vedel, da je ponarejen. — Zlat prstan ukradla je 141etna deklica M Št. v prodajalnici urarja Ivana Somnitza na Sv. Petra cesti št. 16. — Nepošten vajenec. Kuha rici Mariji KleinenČič na Ambroževem trgu št. 3 je ukradel mizarski vajenec L K. iz sobe 1 K 90 vin. Vajenec je v hiši nekaj pomagal. — Iz Amerike se je pripeljalo danes zjutraj 10 oseb. * Najnovejše novice. K o n kurz pri s v e t o v a c 1 a v s k i posojilnici. Včeraj je prišla prva ru-bežna komisija v posojilnico. Rubil je dr. Kopeoki 70000 kron. Takoj je upravni svet sklenil zaprositi za konkurz. Prošnjo že ima praško trgovinsko ministrstvo. Posojilnica je zahtevala zopet žrtvo. Vencelj Adner, ki je imel celo svoje imetje vloženo v posojilnici, je med službo božjo zblaznil. — S poštnim vozom pobegnil. Voznik pošte v Budimpešti, Mična, je ušel z vozom, v ka terem je bilo do 500.000 kron. — 61 j milijonov je zgorelo v zastavljalnici v Neapolju. Za 2 milijona dragocenosti je bilo shranjenih v železnem zaboju, ki so oatale v plamenu nepoškodovane. Zastavljalnica ni bila zavarovana. — Skoda vsled poplav v Kanzasu se ceni na 200 milijonov dolarjev. — Grozn<~* neurje so imeli v Sramu Štiri ure ao trajali nalivi e toČo. Žetev je uničena. V okraju In dija se je deloma porušilo 20 hiš. — Ustrelil se j« v Liberoih trg-o veo s suknom Elger dan pred porotno obravnavo zaradi sleparske krivde. — Rop. V Budimpešti so vdrli pri belem dnevu roparji v stanovanja zdravnika dr. Lehnerta, zve zali zdravnikovo ženo ter hišo izro pati. — Vlak je povozil blizu Turina gluhega župnika Veriano. — Priorja samostana Labla-chere so zaprli ker je dal samo stan zazidati, da bi ne mogla oblast menihsv izgnati. — Vlak je povo-z i 1 blizu postaja Leonstein na Koroškem mehanika Skurianca. Od trgal mu je obe aogi. — Z gobami se je zastrupila v Soldunu v Švici cela rodbina, stariši in štirje otroci. — Smodnišniea se je razletela v Bigangari pri Bergamu. Dva delavca je raztrgalo na kose. — baročen« šolance. Ker je šolska oblast v Poznanju ukazala, da morajo poljski otroci, ki se nočejo učiti veronauka v nemškem jeziku, obiskovati šolo do 17 leta, zaročilo se je več šolane, da na ta način prisilijo svoj ispust iz iole. — Stekel pes je ogrizel devvt otrok v Lasnitzu pri Gradcu. — S t rala je udarila v tovarno za lesno volno v Št. Vidu na Moravskom. Cela velika tovarna jm zgorela. — Grozen samomor. V Gičinu si je uradnik A Crka, ki je izvršil večja ponever jenja, zabodel kuhinjski nož v prsi ter ga s kladivom zabil še giobokeje. — Župnik ponarejaieo denarja. V Oravici pri Temešvaru so zasačili večjo družbo ponarejalcev denarja, kojth glava je bil župnik Mtkrova Civilna lista ruskega carja. N ki ruski koledar, ki je prinesel civilne liste vseh vladarjev, je bil zaradi tega zaplenjen. Vendar je svet izvedel, da j« najvišja lista ruskega carja. Car ima tako visoke dohodke, da pride na vsako minuto 405 frankov> na vsako uro pa 24 300 frankov, kar znaša na leto lepo svotico. * 18 dvobojev je že izvojeval Rus Gjerkanov. Poslednjič se je bil v Hamburgu z nekim visokim ruskim Častnikom. S Hamburga je odšel v Kodanj, kjer so ga Danci gle dali kakor kako Čudo, ker ne poznajo dvoboja. Dosedaj še ni bil nikoli ranjen. Pruski častniki mu to srečo gotovo zavidajo. " Jubilej v Turčiji. Kmalu bo preteklo 450 let, kar so zavzeli Turki Carigrad. Pričakovati bi bilo, da bodo Turki 4501etnic3 tega zanje tako važnega dogodka z velikimi slovesnostmi proslavili. P« v C *ri-gradu ne kažejo posebnega veselja in volje do tega. Osvojitelj, pred katerim je nekoč trepetala cela Evropa, ki si je polear drugih pokrajin osvojil tudi celo Ogrsko in prišel s svojo vojsko prav pod ozidje dunajsko, postal je sedaj zelo ponižen, pasiven poslušalec evropskega kon certa. V teh 450 letih Turčija paČ ni napredovala, ampak grozovito nazadovala. * Nov amerikanski Sport. Pred nekaj tedni tekle ste dve igralki za stavo po stopnicah v 23 nadstropje nekfga velikega hotela v New-Yorku. Kot prvo d&rilo j« bil določen vozni listek v Evropo. Prva igralka je prišla v 6 minutah v 19 nadstropje in je potem rabila še 4 minute, da je dospela do vrha, ker so ji moči skoro popolnoma pošle. Njena koleginja ji je pa bila vedno za petami, zato je ravnatelj hotela velikodušno podaril obema vozne listke v E vropo. * Stolp miru bodo začeli zidati v kratkem Amerikanci v New-Yorku; nabrali so v to svrho že 10 mil. mark. Načrt je napravil amerikanski kipar Ruckstuhl. Stolp bo stal na obali llud-sona. Sezidan bo v jonskem slogu na 300 kvadratnih čevljev široki podlagi. Visok bo 600 čevljev, širok 40 čevljev, a na vrhu bo urejen kot svetilnik. Na spredni strani bo uklesana 100 čevljev visoka slika miru. Podnožje bo okrašeno s slikami, ki bodo predstavljale znanost, umetnost, književnost in slavne može. * Človeško lobanjo in kosti so našli v nekem zelo starem vo- tlem drevesu blizu Rodeza, v francoskem departementu Aveyronu. Pri kosteh je bila medena igla, zapona od jermena in novec iz L- 1552. Po teh znakih bi moralo biti to okostje kakega ark e buzira iz one dobe. Slednji je najbrž bežal pred zasledovalci, ter splezal na drevo in padel v njegovo votlino* Ker se pa vsled prevelike tesnobe ni mogel izvleči iz nje, je najbrž umrl notri od gladu. * Daljina in trajanje morskih valov. Kakor je razvidno iz podatkov hidrografskega urada v Wa-shingtonu, je bil najdaljši val pol milje dolg in je trajal 35 sek., dokler je prišel okoli ene stalne točke. Vsled hudih vetrov nastanejo v Atlanskem oceanu valovi, ki so dolgi do 160—200 m in trajajo 10—11 sek. Visoki so navadno po 13—15 m, srednja višina pa znaša do 9 m. Vsi ti podatki veljajo za valove, ki nastanejo vsled hudih vetrov. Valovi pa, ki nastanejo vsled potresa, so daljši in moČneji. * Skrb za obči blagor v Ameriki. V Združenih državah se darujejo vsako leto ogromne svote ▼ splošno koristne namene. Leta 1901. so baje znašali darovi 107.360000 dolarjev. Največ je darovala gospa Lelaud Stauford, namreč 30 milijonov dolarjev. Leta 1902. so znašali doneski v dobrodelne namenel46 869 000 dolarjev. Najmanjše svote so znašale po 5000 dolarjev. V cerkvi metodistov se je nabrala v prošlem l*tu 21 mi lijonov dolarjev in neki W. S Strat ton je daroval 14 milijonov dolarjev za uboge. B»de je tudi v Ameriki več, kakor se navadno misli. Da bi temu odpomogli, sklenili so Amerikanci ustanoviti v Washingtonu dobrodelno društvo z začetnim kapita om 10 milijonov dolarjev. Tako bo gotovo marsikateri, kateri se je dosedaj bal kaj darovati iz strahu pred zlorabo, rad podaril večje svote, ker bo prepričan, da imajo to skuieni ljudje v rokah. Nemiri na Hrvatskem. Hrvatski ban grof Khuen-Heder-varv je prišel včeraj nenadoma na Dunaj in je bil popoldne v posebni avdijenci pri cesarju. To je tekom nekaterih dni že druga avdijenca hrvatskega bana pri cesarju. Policija se je po vsi pravici bala novih demonstracij proti banu in je radi tega ukrenila obširne varnostne odredbe. Po avdijenci je imel ban dolgo posvetovanje z ministrom Kallayem in z ogrskim ministrom a latere. Zvečer se je ban odpeljal v Budimpešto in od tam menda direktno v Zagreb. Glas iz Zagreba. Braćo Slovenci! Ocean Hedervarvevib na «ilja dieli nas: pošta i brzojavi iz Hrvatske ne polaze u Ljubljanu, /lato evo ne dobivate od nas glasa! Zato ne možemo, da Vam izrečemo svoje oduševljenje, svoju ljubav, svoju hvalu, šlo se tako bratski zauzesle za nas. Dodjoste nas pohoditi u bieli Zagreb. Htjeli smo Vam odkriti čuv stva duša naših: bilo nam je za branjeno. Vas su, brać i, pozvali, da ostavite Zagreb i ne znamo, kako je to djelovalo na Vas. Mislimo ipak, da ate od nas oti&li a potpunim ra zumievanjem prilika nadih, odnošaja hrvatskih; minlimo, da su Vam one b*»j unete i svjetie sablje, ona puc njava iz ravolvera i kasanja v o j n i -štva jasno pokazale sredstva, s ko jima se drži Khuen na banskoj stolici, ali mislimo ujedno, da Vam je ono hio najveći dokaz ljubavi naše, zahvalnosti naše . . Ako Vam sada ne možemo iskazati osjećaja naših, ne zamjerite. Ime Vaše nosimo u našim srcima. Uz milu braću Dal matince, koji su herojskim načinom pokazali brigu svoju za biedne Khue-nove robove u Banovini, Vaše je ime svima u srcu i na ustima! Kad biste mogli čuti, što mi govorimo i kako se razpravlja o Vama u Zagrebu! Ime Slovenac danas je u nas ideal, žarka iskra, koja zapaljuje ? Ne čudite se, što niste našli naših izljeva hvale ni na shodu, ni kasnije: nijedan list i malo nepoćudan ne odlazi iz Hrvatske! Iz Azije bi se laglje korespondiralo s Europom u revolucionarno doba, nego li danas iz Hrvatske sa Slovenijom!! Kad se umire vremena, kad postignemo cilj svoj — postići ga moramo —, onda ć**mo pohrliti , da Vam iskažemo svu ljubav svoju, svu hvalu svoju. Do onda rastavljena, ljubljena braćo mislite na nas, Khuenovo roblje, robije magjarsko? barbarstva Suznim Vas očima pozdravljamo! Svi utamničenici šalju Vam mučeničke pozdrave! — Zagrebačke Hrvatice. Iz zapora izpuščena je bila Z a-gjorka (gospa Marija Jurićeva) soured-nica „Obzora", kije bila povodom bin-koštnih izgredov v Zagrebu aretirana. Iz Oseka se poroča, da je vlada dijakom prepovedala nositi Čepice, kakor jih nosi narod v Liki. Menda bode vlado v oči napis „Živila Hrvatska". Od istotam se poroča, da je policija prišla na sled tajni socijalno demokra- tični organizaciji. No, socialni demo-kratje nimajo navade delati „ zarote" in zato mislimo, da je vlada vrgla to novico v svet, da bi se filistri malo prestrašili in bi mislili, da je na Hrvatskem morda le ban pravi mož na pravem mesta. Iz Maca, okrožje Zlatar, se nam piše: Došel je sem en eskadron ulancev št. 5 iz Varaždina, ki vrše v Macu pravo policijsko službo. Na konjih, z nabitimi puškami vodijo demonstrante v zapore po zapovedi famoznega madjarona Brajdić*. Slednji je pobegnil ponoči iz Maća v grad grofice Ritter ter se ne upa iti ven, ker se boji napada; tudi uraduje ta Čas tam. — V Zlatar je došla cela stotnija vojakov iz Z »-greba in se tam nastanila. Ko se je to zorodilo v Maću, napadel je raz ljuČeni narod grad Zajezdo, kjer stanuje znani madjaronski poslanec Vladimir pl. Halper, c. kr. komornik. Iz zgornje strani gore Ivančice napadel je narod na štirih krajih grad, razbil vsa okna, udri na vrata notri in vse opustošil. Ko so začuli kmetje, da prihajajo orožniki, so pobegnili v uroro in od tam streljali na grad. — Kotarski predstojnik Prikril je bil jako vznemirjen, ko je dobil od ba rona Fiedl^rja iz Mihovljan poročilo, da se v Radoboju puntajo kmetje radi tega, ker jim hočejo vzeti ma-djaroni sejm in ga prenesti v Sv Jakob. Predstojnik je došel v spremstvu orožnikov tja in začel na trgu v Radoboju prav izzivajoče kričati: »Kje so puntarji? Naj pridejo, če imajo korajžolor Razume se, da je narod silno razburjen. — Med tem ko se je to godilo v Radoboju, je dal predstojnik Srhmidt v Krapini okli-cati, naj Krapina ne posluša opozicije, temveč naj čuva svoje stare pravica! Kmetje so razljučeni nad madjaronsko brezobzirnostjo in je prišlo do spopada z orožniki. Radi sile vojaštva, ki je v Zagorju, imajo kmetje sestanke ponoči v šumah — Na noč od 2 do 3. t. m. je prišlo v Vel. Trgovišču in v Zaboku do nemirov; kmetje so opustošili kolodvor ter potrgaJi brzojavne in telefonske žice. Orožništvo je prišlo prekasno. — V istem času je prišlo tudi v Bistrici poleg Zlatara do nemirov, kjer so hoteli kmetje napasti grad madjaronskega barona Hellen bacha. Enega seljaka so zaprli in ga na vse mogoče načine izpraševali, kdo vodi celo akcijo, a seljak ni niti odgovoril, samo kričal je: »Dajte nam pravico! Dajte nam drugega bana!« — Maćansko nečno patruljo so v noči od 1. do 2 t m. po daljšem zaslišanju zaprli. To je v zvezi z do godki v Maću. Radi znane brutal no-ti Brajdićeve je narod tako raz-Ijučen. da ga je sklenil usmrtiti, če mu pride v roke. — Isto noč so bila v Zlataru razbita vsa okna na madja ronskih hišah; občinski bilježnik je grozil, da jih bo dal popraviti na občinske stroške. Občinski zastop niki pa so na to čvrsto reagirali, na kar jim je občinski bilježnik zapretil z zaporom, osobito včeraj omenjenim opozicionalcem. Narod je vsled tega silno raiburjen in je vsak čas pričakovati velikega ustanka. Ni resnica, kakor se je poročalo, da je narod znanega opozicionalca, župnika Cveka v Beli tepel, pač pa je res, da so kmetje prišli k njemu in ga vprašali, je-li pri njem skrita madjarska krona. Cvek je odgovoril, da to ni res, na kar so se kmetje mirno razšli. Iz Djakova v Slavoniji pišejo: Ponoči so bile zamazane in potrgane vse madjarske poštne skrinjice in madjarski napisi. Orožniki vodijo strogo preiskavo. Iz Sarajeva pi* *jo: V mestu Zelinju so prišli orožniki k Moha-medancu Saliću, da uvrše hišno pre i*kavo. Slednji se je tako raljutil vsled tega, da je oba ubil s sekiro. Klub vladne stranke je sklican danes k seji, da se razgovarja o po ložaju. Z druge strani se poroča, da je sklicanje bilo potrebno zato, ker ban men?, da se sabor ne more se stati poprej, dokler se v Zagrebu ne pomirijo duhovi. Nekateri Člani ho Ćejo predlagati, da se sabor skliče v Križevce, kjer je — nagla sodba. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 5 junija. V današnji seji poslanske zbornice je prišel na razpravo novi nujni predlog poslancev Borčiča, Biankinija in tovarišev za-stran dogodkov na Hrvatskem. Razprava o tem predlogu se je začela šele ob 1. uri popoludne. Poprej sta Korber in Giova-nelli odgovarjala na različne interpelacije Tudi več novih interpelacij je bilo vloženih, tako je dr. Šusteršič interpeliral zaradi de- monstracij pred ljubljansko kazino, češki socialec C h o c je s posebno interpelacijo zahteval, da naj se prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda pokara, ker aplavdiral pesmi „Servus B?ezina", Klofač pa je zahteval, naj trgovinski minister pojasai, če je res dal Klofaču denar za potovanje na Balkan. Končno je prišel na vrsto nujni predlog o hrvatskih zadevah. Utemeljeval je ta predlog Borčič, ki je govoril jako stvarno, a vendar odločno. Njegov govor je trajal l1/* ure. Koj za njim je ostal ministrski predsednik Korber. Ta je govoril danes kaj kratko in tudi mirnejše kakor zadnjič Izrekel se je seveda proti predlogu, v kolikor se tiče hrvatskih zadev in trdil, da on ni provo-katorično govoril in da tudi hrvatska vlada ne postopa provo-katorično. (Burni ugovori). Končno je izjavil, da je pripravljen predložiti zbornici uspeh preiskave zastran demonstracijo pred ljubljansko kazino, čim bo preiskava dognana. Za njim je govoril dr. Herold, čigar veliki in ostri govor je napravil globok utis. Herold je rekel, da je Korber danes nastopi/ veliko svojo reti-rado. Korber se glede Hrvatske vedno postavlja na stališče, da se v translitvanske zadeve ne sme vtikati. Madjari pa se vedno vtikajo v cislitvanske zadeve Tako so storili, ko je šlo za fundamentalne člane, tako so storili, ko je šlo za j e-zikovne naredbe in pri raznih drugih prilikah Korberjevo postopanje glede zaprošene avdi-jence hrvatskih poslancev pri cesarju je bilo neustavno in protimonar-hično Uradniško ministrstvo sploh ni poklicani posredovalec med krono in med narodi. Kadar krona potrebuje narode, najde vedno pot do njih, ko pa narodi iščejo krono, se jim pot zapre. Mddjari so se vedno borili proti tiranom in zato bi ne smeli sedaj kljubovati Hrvatom, ko se ti trudijo, da bi se iznebili krutega tirana. Herold je izjavil, da bodo Cehi hodili roko v roki s Hrvati in podpirali zvsemimočmi njih opravičeni boj. Za He-roldom je dobil besedo socialni demokrat Pernerstorfer, ki še govori. Prihod uja seja bo v torek. Dunaj 5 junija. Olomuški nadškof Kohn je danes odpotoval v Rim, kamor je bil poklican ad audiendum verbum Dunaj 5. junija. 39 letni delavec Karol Ruber je danes zaklal svojo ljubimko in potem skočil s tretjega nadstropja na cesto. Oba sta mrtva. Zagreb 5. junija. Poročila raznih listov, da je zagrebški nadškof Posilović bil poklican v Rim zaradi postopanja hrvatske duhovščine proti banu, so neosnovana. Rim 4. junija. Tukajšnji listi potrjujejo vest, da odstopi italijanski poslanik na Dunaju grof Nigra. Vladni listi skušajo obuditi mnenje, da odstop grofa Nigre ni posledica političnih, nego le zasebnih razmer, dočim pravijo razni drugi listi, da se je moralo nekaj posebnega zgoditi, ker je Nigra šele pred kratkim demonstrativno izostal od dvornega plesa v Bu-dim pesti._ Gospodarstvo. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu maju 1903 je 329 strank vložilo 82.939 K 99 h, 428 strank dvignilo 116.584 K 25 h, 2 strankama se je izplačalo posojil 12.000 K, stanje hranilnih vlog 3,038 563 K 83 h, stanje posojil 1918.274 K 11 b, denarni promet 380 227 K 52 h. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maja 1903 je 232 strank vložil. 60.061 K 37 h, 183 strank vzdignilo 47.552 K 14 h. 40 strankam se je izplačalo posojil 63.000 K, denarni promet 283.631 K 15 h. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka1' v LJubljani. Uradni kttrzi drmaj, borze 5. junija 1903 ■alošt>*nl p»plrjt. ] Deou Blago majeva renta . . . 4-8*/» srebrna renta . . . 4°'0 avstr. kronska renta . 4C/. n zlata ♦» i*/o ogrska kronska „ 4% „ zlata 4°..-o »posojilo dežele Kranjske 4Vi% posojilo mesta Spljeta 4V,°/o n „ Zadra 41/,°/0 bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 Češka dež. banka k. o. 4«; iV 41 /o ■°/o M »» n 2. O. zast. pis.gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z 10°/„ pr. 4V»°/o zast. pis. Innerst. hr. i1/."/« » ogr. centr. deželne hranilnice 41/,°/0 zast. pis. ogr. hip. b. *Vt°/o obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 41/«°/o ii Češke ind. banko 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 „ dolenjskih železnic 3% „ juž. žel. kup. Vi Vi 4Vi°/o av. pos. za žel. p. o. Srečk«. Srečke od leta 1854 . . . h »i »« 1860l/i • •i i« ii 1864 . . tizske...... zemlj. kred. I. emisije ogrske hip. banke . M srbske a frs. 100 — turške..... srečke . . Denar 10040 100 20 100 90 120 70 99 50 120'85 9975 100 — 100 — 10110 9960 99 60 101- 100 60 10040 10110 121*70 99.70 121-05 10710 101 — 100 50 100 - 100*— 1100*— 99*75 99*50 309 60 101-— 170 — 182 75 245 — 155 50 276 — 270 — 255 — 89 — 119 75 18 90 438 — 84 25 74— 69 — 64 40 27 — 68-75-442 — 10210 99 90 10010 102 — 108 10 102 — 101*50 100 70 101*— 101 — 10075 99 75 3U60 102 — 176 — 184 76 249 — 167 50 279 — 274 — 260 50 9075 12075 1990 441 50 88 25 78 — 73 — 65-40 28 — 71*50 77 — 446 — Basilika Kreditne • Inomoške „ Krakovske „ Ljubljanske „ Avstr. rud. križa , Ogr. „ „ „ Rudolfove „ Salcburške „ Dunajske kom. n Delnice. Južne železnice . . . 75 50 76 50 Državne železnice .... 681*50 682*50 Avstro-ogrske bančne del. 1636 — 1646*— Avstr. kreditne banke . . ! 666 - 666 — Ogrske ,, „ . 732 — 734 — Zivnostenske n . . 252—; 252 25 Premogokop v Mostu (Brux) j 670— 676 — Alpinske montan .... I 379*25 380*25 Praske želez. ind. dr. . . ,1650—11662 — Rima-Muranyi..... 469 — 470 — Trboveljske prem. družbe . D 385 — 390 — Avstr. orožne tovr. družbe | 350 — 354 — Čefike sladkorne družbe . j 152*— 158 — Valnte. C. kr. cekin...... I 1129 11*35 20 franki....... I 19*06 1908 20 marke....... j 23*44 23 52 Sovereigns...... 23*94 24*— Marke........ 11717 11735 Laski bankovci..... 95 22 9540 Bubjji........ U 252 7o| 25375 Žitne cene v Budimpešti. dne 5. junija 1903. Pšenica za oktober . Rž tl oktober . Koruza „ junij . . m n avgust . oktober Oves za 50 kg n BO ^ II 60 9 „ 50 „ m 60 - 754 6 52 633 639 545 Efekti«. Mirno, nespremenjeno. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306*2. Srednji zračni tlak 736-0 mm. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C.I Vetrovi Nebo 4. 9. zv. 7345 13*2 si. svzhod dez 5. r 7. zj. 2. pop. 735*5 735 7 123 172 sr. jvzhod sr jvzhod oblačno pol. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 156°, normale: 16 4°. Mokrina v 24 urah: 18 0 mm. Ferdinand Jaut, vratar Južne železnice, javlja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene soproge, ozir. seBtre, svakinje in tete, gospe Marije Jaut ki je danes, dne 4. t. m., ob 3. uri popoldne v 50. letu svoje dobe nenadoma umrla. (1528) Pozemski ostanki predrage raj-niče se bodo v soboto, dne 6. t. m., ob 10. uri dopoldne blagoslovili v hiši žalosti, kolodvor Zidani most, in potem po Južni železnici prepeljali v Ljubljano, kjer se bodo ob 6 uri popoldne prenesli od južnega kolodvora na pokopališče pri Sv. Krištofu in ondi položili v svojem grobu k zadnjemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Preblago rajnico priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev. Zidani most, dne 4- junija 1903 Vrle, pridne osebe ki obiskujejo zasebne odjemalce in si hočejo ustanoviti oskrbo za življenje, naj pošljejo svoj naslov pod „Fleis" poate restante Ljubljana, a samo take, ki so zmožne slovenskega in nemškega jezika. (1626) Angeljnovo milo Jttar zel j sko (belo) milo. ■ znamko (•78—18) sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! --- Dobivat« ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. t Žalostnim srcem naznanjamo, da je naSa preljubljena bčerka, oziroma sestrica (1522) včeraj ob 8. uri zvečer, po kratki, mučni bolezni, v nežni starosti enega leta, preminula. V Ljubljani, 5. junija 1903. Albert in VI in k a *le, stariši. lri«iirlM4>k. brat. klinično in zdravniško priporočen, se je kot izvrstnega skazal pri scalničnl kisli dijatezi, scalničnem grušču In sipi