Govor vasi Topole
Mateja Jemec Tomazin
1 Članek je razširjeno poglavje Topolska govorica, ki je izšlo v avtoričini monografiji Topole nekdaj in danes (Jemec Tomazin 2008) .
o
fS
HH
m
CLh
V	prispevku je predstavljen govor vasi Topole, ki leži ob cesti Mengeš-Brnik .
V	njem se odražajo glasoslovne in oblikoslovne značilnosti tipičnega gorenjskega narečja . Po Ramovševi klasifikaciji spada topolska govorica v osrednji gorenjski govor, ki se govori v trikotniku Ljubljana-Kamnik-Kranj . Poleg	^ glasovnega opisa so v razpravi predstavljeni tudi lokalno zelo razširjeni fra-
zemi, temu pa sledi še topolsko-knjižnoslovenski slovarček
Ključne besede: slovenska narečja, gorenjsko narečje slovenščine, narečni	O
slovar
m
The subdialect of the village of Topole (Slovenia)	^
This article presents the subdialect of the village of Topole, located on the road from Mengeš to Brnik . It has the phonological and morphological characteris-	^
tics of a typical Upper Carniolan dialect of Slovenian . According to Ramovš'	^
classification, the Topole subdialect belongs to central Upper Carniolan, spoken in the Ljubljana-Kamnik-Kranj triangle . In addition to a phonological description, the article also presents phrasemes in very widespread use locally,	^ followed by a Topole dialect-standard Slovenian glossary.
Key words: Slovenian dialects, Upper Carniolan dialect of Slovenian, dialect dictionary
0 Topolska govorica je v osnovi zelo podobna mengeški, o kateri je na kratko pisal Tine Logar (1996: 390-391) . 1 Značilnosti, ki jih je z nekajdnevnim raziskovanjem odkril in dokumentiral Logar, se v zadnjem času nekoliko spreminjajo, kar je posledica večje mobilnosti tako mlajših kot starejših prebivalcev, nekatere značilnosti topolske govorice pa ostajajo nespremenjene.
Mengeška občina (tako kot sosednja domžalska) leži na vzhodni meji značilne gorenjščine, na drugi strani Domžal v smeri proti moravški dolini pa se ta prelomi in dobi posebno obliko, ki je sicer še gorenjska, vendar precej daleč od tistega, kar pojmujemo za značilno gorenjščino (pojavijo se diftongi in izgubijo se značilna tonemska nasprotja) - gre za t. i . vzhodnogorenjsko podnarečje (prim . Logar 1996: 390) . Po Ramovševi klasifikaciji spada topolska govorica v osrednji gorenjski govor, ki se govori v trikotniku Ljubljana-Kamnik-Kranj.
1 Topole in Topolci2
N	Topole so od Mengša oddaljene dobra dva kilometra in ležijo na nadmorski višini
1	328 metrov, in sicer pod obronki Debelega vrha ali Slevskega hriba (445 m) na levem bregu Pšate . Z Mengšem jih povezuje asfaltirana cesta . Vas z okoli 50 hišami
O	se razteza ob križišču cest Mengeš-Suhadole in Križ-Skaručna. 3 Topole so tako
S	ena izmed redkih slovenskih vasi, ki imajo tloris poti v obliki križa (prim . Jagodic
L	1958: 8) . Leta 1893 je požar uničil skoraj polovico vasi, vendar v požaru ni nihče
0	umrl . Večina vaških hiš je bila v tistem času še lesenih, zato je bila škoda tolikšna, v	da so pomoč zanjo zbirali celo v Ljubljani (prim . Stražar 1980: 458) . Danes je kot N	kulturni spomenik zaščitena le hiša št. 28, po domače Udamova, vendar tudi ta
1	domačija v zadnjih letih propada . Še pred dvajsetimi leti je bila glavna dejavnost v vasi kmetijstvo; danes je večina kmetij opuščenih, gospodarijo le še na posameznih.
Z	Nekatere kmetije še kažejo značilne elemente nekdanje podeželske arhitekture (npr .
A	Aleškova, Udamova, Janščeva domačija), vendar je žal večina starih kmečkih hiš in
p	poslopij predelanih ali popolnoma na novo pozidanih (tako npr . Vrbčeva, Hrinova,
1	Testenova, Zajčeva domačija) .
5	Izrazito vaško središče je gasilski dom in večina vaščanov je tudi članov ga-K	silskega društva. Danes se vsi mladi po končani osnovni šoli odločijo za srednjo 1	šolo, nekateri tudi za študij na fakulteti; največkrat si za kraj šolanja izberejo Lju-
6	bljano, Domžale in Kamnik, nekateri tudi Kranj. •
1 1.1 Zgodovina vasi
• Leta 2000 so Topole praznovale 750. obletnico prve omembe . Oglejski patriarh 1 Bertold Andeški je 13. avgusta 1250 izdal potrdilno listino, s katero je stiškemu samostanu potrdil njegovo posest, med drugim tudi štiri kmetije v Topolah. Posamezne najdbe kažejo, da je bilo področje naseljeno že v času Rimljanov. 4 V preteklosti je vas spadala pod več gospostev: razmeroma malo kmetij je bilo v lasti mengeških gospodov,5 nekaj kmetij pa je bilo vse do jožefinske reforme last stiških cistercija-nov in bistriških kartuzijanov.6 Skozi Topole je pred izgradnjo asfaltirane in širše povezovalne ceste sredi polja tekla glavna povezava od Mengša proti Kranju
Prebivalci Topol so Topolci [topöiuci] in Topolke [topöiuke] .
V	Topolah se asfaltirana pot spremeni v gozdno in se priključi medkrajevni cesti Men-geš-Koseze, vendar gre za nekdanjo glavno povezavo s kamniškega (štajerskega) konca proti Skaručni in naprej proti Ljubljani .
Več v Jemec Tomazin 2008: 39-54.
V	Mengšu se je zvrstilo kar nekaj plemiških rodbin, med drugim Gallenberški, Hohen-warti, v 14 . in 15 . stoletju pa tudi rodbina Mengeških . Gallenberški in Hohenwarti so bili tudi lastniki posesti v okolici Topol - mekinjskega samostana, kriškega gradu, gradu v Volčjem Potoku
Prim . Jemec 2000: 28-30.
4
6
7	Prim. Stražar 1980; 1993; KLS 1971 .
8	Prim. Stražar 1993: 73 .
9	Prim . Snoj 1997 in Bezlaj 2005, geslo topol, ter Snoj 2009, geslo Topol.
10	Ta razlaga je najmanj verjetna, saj se tudi v starih listinah ne pojavlja mehki l, kar bi bil dokaz za takšen jezikovni razvoj, zato pa zanimivo Milko Kos v svojem gradivu za historično topografijo Slovenije (1975: 639) navaja obliko Topoljepri Mengšu, ki se po drugi svetovni vojni sploh ni pojavljala
11	Način opisa govora povzemam po Škofic 2001 in Logar 1996: 173-179.
12	Povzeto po narečnem gradivu iz Repenj (Logar 1996: 174) .

1.2 Izvor imena
•
Pisni viri na več mestih7 poudarjajo, da je vas dobila ime po drevesni vrsti - topolu. o Kraji, ki so poimenovani po drevesnih vrstah, so stari . 8 Zanimivo je, da danes v okolici vasi ne raste mnogo topolov . Nastanek besede topol etimološko še ni zadovoljivo pojasnjen. 9 Verjetno je izposojena iz vzhodnolatinskega *papulus, iz česar je izposojeno tudi starovisokonemško papil, nemško Pappel 'topol'. Druga možnost ^ je domneva o sorodstvu med latinsko in slovansko besedo . Prvotni pomen besede naj bi bil 'štrleč' in jo povezujejo s slovenskim glagolom tepsti . Etimološka razlaga, ^ ki naj bi ime kraja povezovala z imenom za prebivalce (*popolus), ni dokazana . ^ Pojavlja se tudi tretja, ljudskoetimološka razlaga, temelječa na zapisu, ki se ^ je pred drugo svetovno vojno pojavljal na posameznih zemljevidih ali listinah, torej Topolje. Izgubo j v zapisu so okoliški pisci krajevnih kronik pojasnjevali z gorenj- ^ skim narečjem, češ da naj bi mehki lj otrdel, saj vas stoji na polju, torej naj bi šlo ^ etimološko za *to-polje.10
Z >
2 Fonemski sestav topolske govorice11	®
hJ
2.1 Vokalizem
Za topolski govor so značilni dolgi monoftongični samoglasniki (i:, u:, e:, o:, e:, O o:, a: ) in razlikovanje med akutom in cirkumfleksom na dolgih naglašenih samoglasnikih. Naglasno mesto je tako kot v knjižnem jeziku svobodno, vendar pa se « ohranja značilno gorenjsko končniško naglaševanje in končniški naglasni tip (uhka: N ali uh'ka) .	W
2.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki so takšni kot v knjižnem jeziku. Vsak od njih je lahko ali akutiran ali cirkumflektiran . /ar/ je en fonem in zveza dveh fonemov .
i:	u:
e:	o:
e:	o:	+ ar
a:
Dolgi i: najdemo npr. v besedah š^:bica, gradb^:še, sod^:še, čp^:na 'črepinja', m^:sl^m, žv^:na, /i:/ pa nastopa tudi v sposojenkah iz drugih jezikov, zlasti iz bavar-ščine12 (di.ia, ci.-mar, vl:ža) .
Z
Dolgi u:, ki se je razvil iz psl . u, je v besedah, kot so kubü:k 'klobuk', kluika, W lu:kna, čeprav se je /u:/ v Topolah razvil tudi iz skupine uu: < uu:, lu:, pojavlja pa se N tudi v besedah s padajočim o in uo, zato tudi u:kna, u:č 'luč', yu:x 'gluh', pušu.šat 1 'poslušati', puu:bwat 'pooblati', u du:ran 'v dvorani' _
Ozka dolga e: in o: se govorita tako kot v knjižnem jeziku (npr . v besedah le:t, O pe.st, zve:zda, ne:su; me:s3c, le:tam-, md:st, ko.st, ko:ža, xö:d3m). Ta dva samoglasnika S sta se v položaju za j ali w/u skrajšala, doživela redukcijo in prešla v a (^jaza 'jeza', L zob'ja 'zobje', 'jani 'jenjaj' . Redukcija za j je še vedno močna, redukcija za w/u (vös >
0	'ues, 'waka 'loka', Waitra 'lojtra' - pa se pojavlja samo še v posameznih besedah .
v	Tudi dolga e: in o: se pojavljata tako kot v knjižnem jeziku, največkrat ju
najdemo v predzadnjih zlogih; če pa se je končni samoglasnik reduciral, pa tudi v zadnjih ali edinih (npr. me:tla, ce:sar, me:de < 'mesti', če:u, že:u, ö:su/vö:su, ö:ru).
Topolski /a:/ zastopa13 psl . a in a < b, h v dolgih zlogih, nastopa pa tudi v Z mnogih sposojenkah (sva:ma, xra:st, na:ša, ma:ln 'mlin', ta:barx). A	ar zastopa splošnoslovenski zlogotvorni r v dolgih zlogih (parst, vsrt, jarda) .
P
1	2.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki so pod vplivom izrazite moderne vokalne S redukcije in prehajajo v a .
K
1	i	(u) > a
1	e	o
•	a
KJ
O	a
h^
0
•
1	Npr. v besedah št'rak 'vrv', 'maš 'miš', 'kap 'kup', b'rat 'brat', ta'kat 'takrat'. 2.1.3 Nenaglašeni samoglasniki
Prednaglasni e-jevski glasovi so tako v topolščini kot mengeščini reducirani v a (npr. natope:r 'netopir', uad'mo 'vemo', uas'te 'veste', Maykšq:na 'Mengšana', nade:la 'nedelja'), o-jevski glasovi pa so prešli v u (t . i . o-jevsko ukanje, npr. kubu:k, kuba:sa), le ob w je tak o oslabel v polglasnik - zanj imamo torej enak rezultat kot za dolgi o v enakem soglasniškem okolju (npr. zwamliwa 'zlomila') .
Tudi kratki ter nenaglašeni pred- in ponaglasni i in u sta se reducirala v pol-glasnik (npr. maru: 'miru', xadl: 'hudi', saše-.mo 'sušimo', štade:ral 'študirali', je:sax 'kis', ma:lan 'mlin') . Če izgovorljivost to omogoča, so ti glasovi tudi onemeli (žvl:, sxi:, sxo:, xpi.wa, aldje:).
V	topolski govorici je polglasnik zaradi redukcije drugih kratkih samoglasnikov zelo pogost, se pa danes pod vplivom knjižnega jezika v nekaterih (doslej naštetih) položajih opušča in se na njegovem mestu ponovno govori polni glas . 14
V	polglasnik je oslabel tudi izglasni -u v končnici dajalnika in mestnika ednine moškega in srednjega spola (npr . bra:ta 'bratu', toda tudi bra:t), izglasni nenaglašeni -i v dajalniku in mestniku ednine ženskih samostalnikov pa je onemel
13	Prim . gradivo za Repnje (Logar 1996: 174) .
14	To je odvisno predvsem od posamezne besede in ne od glasovnega okolja .
15	Tine Logar (1996: 402) navaja, da se je ta oblika, ki je rezultat vpliva m v dajalniku in mestniku ednine kazalnih zaimkov in pridevnikov, posplošila še v druge položaje . V To-polah ne poznamo siceršnje bolj razširjene gorenjske oblike gunmo fanto.
16	Gre bolj za hiperkorekturo, ker se uporablja samo v posameznih besedah, ne pa dosledno .
17	Ta soglasniški pojav izginja .

(ma:m 'mami', špe :l 'Špeli', te:t 'teti'), prav tako tudi izglasni -i v imenovalniku ^ množine moškega spola (sta:rš 'starši', utrö:c 'otroci') . Pridevniška končnica -ov se o je asimilirala v -u (ja:n3zup^:sk^r 'Janezov lonec/Janezova glava') .
V ponaglasnih zaprtih zlogih se i, u in e-jevski glasovi navadno spremenijo v 9 (mi:sldm, tre:bdx, vä.rdx). Glas o se v ponaglasnih zlogih navadno spremeni v a (akanje) - stä:rast, zä.wast, b^:strast ('starost', 'žalost', 'bistrost'). V izglasnih ^ zlogih pa e-jevski in o-jevski glasovi navadno ne spremenijo kakovosti, pač pa se je položajno u reduciral prek a v o (gü:nmo/yü:nmo fä:ntd 'tistemu fantu') .15
Topolska govorica se od mengeške razlikuje tudi po tem, da je oblika dele- ^ žnika na -l moškega spola nekaterih glagolov bolj asimilirana kot v Mengšu (npr . ^ 'šu, p3r'šu namesto 'šou,p3r'šou < 'šel', 'prišel') .
2.2 Konzonantizem
V soglasniškem sestavu je zelo zanimiv spirantizirani izgovor soglasnika g (npr. kn^:ya 'knjiga', buyä: 'boga', yuware.-mo 'govorimo') . Švapanje oziroma prehod / > w pred zadnjimi samoglasniki a, o, u v zadnjih letih izginja, vendar je pri nekaterih besedah skorajda dosledno ohranjeno/leksikalizirano (npr. de:wat 'delat', swä:ma 'slama', nard^:wa 'naredila', zazyä:wa 'zažgala', bo: 'bilo', wä:z 'laž', swä:bi 'slabše', pre:kwar 'visoki fižol', ne pa tudi *twä:ka, ki ostaja tako kot v knjižni slovenščini tlä:ka). V svojilnih zaimkih svoj, tvoj je v onemel (so.j, tö:j). Pred vzglasnim O o-jevskim samoglasnikom je pogost protetični w/u (npr . wö:kan 'okno' - oblika 'uakan pa izginja; wö:r3yk 'oreng - popolnoma, zelo', 'won 'on', wö:su 'osel') .	«
SI
Za topolsko govorico so značilne tudi olajšave soglasniških sklopov:	W
tk > xk (gwax'ka 'gladka', re:xka 'redka')	^
kt > xt (trä:xt3r 'traktor', 3le:xtrika 'elektrika')
pt > (ft) > xt (droxt^:ne 'drobtine', vendar 'tač, ne x't3č ' ptič')
pk > fk (redko, dosledno v besedi rö:fkat (iz)robkati '(iz)luščiti' kurü:zo tudi
karü:zo in korü:zo)
xt > ft (pošH:ftan 'pošlihtano - urejeno')16 pc > fc (kwo:fca 'klopca', xwä:fca 'hlapca')17 čk > šk (mä:ška 'mačka') čn > šn (sve:Š3nca 'svečnica')
šč > š (y0:ša 'gošča, gozd', kü:šar 'kuščar', (w)oyn^:še/uyn^:še 'ognjišče') pš > uš (ušen^:ca 'pšenica', le:uš 'lepši') mn > un (wä:kouna 'lakomna',pd:unem 'pomnim') mn > ml (Kä:m3lk 'Kamnik')
Redukcija nenaglašenih samoglasnikov skupaj s soglasniško asimilacijo po zve-W nečnosti lahko zelo spremeni besedo (npr. ti:zya 'tistega', wäimbsr 'lambar - vedro') . N	Zanimiv pojav, ki se sicer opušča, je tudi analogični l namesto v (ceirkle
1 'cerkve', ywä:le 'glave', roka.ia 'rokavi') .
Pogosto se pojavlja tudi sekundarni j (po.jstla, yrajš^:na) . O	Mehki n je otrdel v n (ne:mo 'njemu', 'kon 'konj')
S
L
o 3 Oblikoslovje

a\
Na oblikoslovni ravnini je izrazita dosledna maskulinizacija samostalnikov srednjega ^ spola v ednini (npr. w'roč soince 'vroče sonce', de.bu te:le 'debelo tele', me:jxdn jäijc ^ 'majhno jajce', s'tdr kulo: 'staro kolo'), pri večini besed pa tudi feminizacija v množini z (veliike o:kna, drubne: jä:jca). Zanimiva je tudi končnica -a v množini nekaterih samoA stalnikov moškega spola (veče.ra 'večeri', rukä:la 'rokavi', jerme:na 'jermeni') . Konč-p nica orodnika ednine in dajalnika množine moškega spola je -am (fä:ntam 'fantom') . 1	Dvojina je ohranjena v pridevniški in zaimenski sklanjatvi in pri glagolskih
s oblikah, manj pa pri samostalnikih (bolj je ohranjena v imenovalniku in tožilniku), npr. (dva) drdve:sa, sto.ia, stdb'ra.
Pri stopnjevanju pridevnikov in prislovov se za tvorbo primernika in prese-žnika večinoma rabi priponsko obrazilo -ji (tudi tam, kjer je v knjižnem jeziku -ši), razlike so tudi zaradi samoglasniške redukcije in švapanja (bo:l 'boljše', lo:ži/wo:ži/ 0 wd'ži 'lažje', swä:bi 'slabše', sta:ri 'starejši', ve:č 'večji'), o	Opazna je raba člena (ta 'pdrve, ta s'tar).
4 Besedje
Leksemsko se topolska govorica ne razlikuje od ostale gorenjščine, uporablja se npr . veliko izposojenk iz nemščine (tä:lar 'krožnik', šd:lca 'skodelica',pe:yl3Z3n 'likal-nik', špd:ryet 'štedilnik', šrä:uf^nci:yer 'izvijač', ko:ut3r 'prešita odeja', f3rzmä:yat 'zameriti se') . Vpliv angleščine in hrvaščine/srbščine je novejši in ni tako močan, seveda pa se socialne zvrsti med seboj prepletajo, zato je predvsem pri mladih zanimiv sleng na narečni podlagi (yu:nla ms j prä.wu, ds j fu:l duya:ju uče:r) .
Kazalni zaimki in prislovi so podaljšani z -la (tä:la 'ta', yu:nla 'tisti', kö:la 'tako', 'tsmla 'tam', 'ssmla 'sem', yö:rla 'gor') .
4.1 Hišna imena
Stara hišna imena tako kot ledinska kažejo na hišno in krajevno zgodovino . Domačije so navadno prevzele hišno ime po svojem ustanovitelju ali po njegovem poklicu, nekatera imena pa so se ohranjala skozi stoletja. Nekatera hišna imena izvirajo iz osebnih, ta pa iz svetniških imen: Luka > U:k3c, Jera > Jer^:č, Štefan > Šte:fdl, Tomaž > Tomä:zuc, Janez > 'Janšč, A:nže.
Stvarna hišna imena v Topolah so Šu:yk3r, P^:pan, Sp3lä:j, Tastern, stanovsko Žn^:d^r (krojač), po živalih se hiše imenujejo psr Kumä.rjS, Zä:jc in Vov'ks, po rastlinah pa psr Hr^:n.
4.2 Frazemi
V topolskem govoru se pojavljajo marsikatere zanimive primere in prispodobe . Nekateri frazemi so značilni prav za Topole in bližnjo okolico . Vsi so zelo ekspresivni, vendar se ne omejujejo samo na neuradne ali nejavne govorne položaje .
o
fS


Posameznikove fizične lastnosti opisujejo tile frazemi:	^
(imeti) rit ko od fapa blatnik (imeti) zelo veliko zadnjico: 'rat ks ut fa:pa bwaitsgk (biti) širok ko metrga (biti) zelo debel: š'rok ks me:t9rga (biti) dolg ko lojtra (biti) zelo velik, po navadi tudi suh: doux ks 'wsitra švicati ko farovški hlapec potiti se brez fizičnega napora, navadno pri jedi: šv^:caš ks fa:rušks hwa:psc'8
(biti) tako kumrn, da s posteljo vred štirideset kil vaga (je) zelo, bolezensko suh: ^
ko ku:msrsn, da s pö:stlo vret s'tsrdssst 'kil va:ya (biti) pijan ko mavra (biti) zelo pijan: p'jsn ks ma:ura
imeti kožico med prsti živeti v severnem delu vasi: me:t kö:sco mst psrstam'9
Posameznikove psihične, značajske lastnosti ali navade/razvade se skrivajo v naslednjih frazemih:
(biti) tako brihten, da mu škoduje s svojim govorjenjem vzbujati slab vtis pri
drugih: kö br^:xtsn, ds 'mo šk0:dje	O
(biti) len ko fuks (biti) zelo len: 'len ks 'fuks
(biti) neumen ko noč zelo neumen: nau:msn ks n0:č	hh
(biti) smotan ko zajla s svojim neprilagodljivim vedenjem vzbujati odpor, nenaklo- N njenost: smö:tan ks za:jla	H
(biti) zabit ko štirna (biti) omejen, neumen: zsbi:t ks šte:rna	^
(biti) tečen/siten ko spodrepna muha (biti) zelo nadležen: te:čsn, s^:tsn ks
spudre:pna mu:xa (biti) težak ko cent (biti) težaven, naporen: ts'žsk ks 'cent
(biti) na ta mrzlo nogo (biti) zelo nerazpoložen: dö:nss js pa na:ša ns ts msrzwo nuyö: (wsta:wa)
jermen dol pasti (komu) izgubiti voljo do dela, delovno vnemo: a 'tep 'nep je:rmsn 'dol pa:du
pripravljati se ko ta usran za plotom zelo se obotavljati: se psrpra:ula ks ts us'ran za plö:tam
goniti se ko stara štirna spolno se izživljati: gön se ks sta:ra šte:ma pljuvati ko star čikež grdo pljuvati naokrog: plu:je ks s'tsr č^:ksš
18	Ta frazem ne nakazuje nujno, da nekdo malo dela: prepoti se že pri manj zahtevnih opravilih .
19	Frazem je dokaj huda zbadljivka in pomeni tudi prebivalca sosednje vasi Suhadole, ki jim Topolci rečejo tudi »žabarji« . Med Topolami in Suhadolami so travniki in polja, ki so delno zamočvirjena, zato je tam veliko žab, saj struga Pšate v tem delu ni regulirana, ampak teče ob gozdu in ima mnogo ovinkov. Frazem lahko označuje tudi Topolca iz severnega dela vasi, ki meji na Suhadole, ali Topolca, ki prijateljuje s Suhadolci (zato naj bi bila kožica med prsti »nalezljiva«) . Če žabe v času parjenja pridejo v vas (kar se sicer zgodi redko), se v vasi reče: Na, spet so Skadö:uc3 udbrla.
Veliko frazemov opisuje tudi premikanje: W leteti ko sneta sekira zelo hitro voziti/teči: lati: ks sne:ta ske:ra N voziti, ko bi se (komu) sanjalo vozi zelo počasi, razmišljeno: v0:z9š ks dsp se ta sana:u 1 hoditi ko megla počasi, brezvoljno hoditi: hö:d9s ks msg'la
K
O Frazemi govorjenja:
S imeti jezik veliko, predrzno govoriti: le:j ya, k 'ma je:zsk
L cviliti ko mlada miš govoriti/oglašati se z visokim, neprijetnim glasom: cv^:lst ks
0	mwa:da 'msš
v kleti ko star furman veliko preklinjati: kö:une ks s'tsr fu:rmsn N
1	Drugi frazemi:
(piti) ko bi cerkev prodali za pijačo (ali hrano, veseljačenje) zapraviti veliko deZ narja: pje:jo, ks dsp ce:rku psr'dal
A dol gnati koga imeti prebavne težave, drisko: dö:nss me pa že ceu da:n dö:l že:ne p gledati v luft biti brez dela: yle:dat u 'Isft
1 govoriti (s kom) biti (s kom) v ljubezenskem razmerju: ted'va pa že 'dsl 'cajt S yuwsre:ta
K koga jesti prosi (koga) zakaj ne more (kdo česa - ne pa tudi koga) pustiti pri miru: 1 'sam kuya: te tö:la je:st prö:s
biti prekmalu rojen narediti kaj narobe, predvsem v poklicu: za ksj ta:zya mö:rss b^:t pa 'tut prsxma:u rö:jsn
a\
0
1 5 Sociolingvistična opažanja
Vpliv knjižnega jezika in drugih (ne le okoliških) govorov je dokaj močan, saj vsi va-ščani obiskujejo šolo ali hodijo na delo v drug kraj, kar gotovo vpliva na njihov osebni govor . Prav tako zaradi majhne vasi poroke med vaščani niso pogoste . Zanimivo je, da se pri mlajših v narečju sporazumeva več fantov kot deklet, nekatera dekleta (verjetno zaradi prestiža, želje po potrditvi v družbi) narečje popolnoma opuščajo, kar se še posebej kaže pri švapanju, ki ga pri dekletih skoraj ne slišimo več . Manjši otroci so navadno govorci jezika starih staršev, saj še vedno precej otrok pred osnovno šolo ne hodi v vrtec, seveda pa jih doma ostaja manj kot pred leti . Javni govorni položaji vplivajo na izbor besedja, manj pa na izgovor glasov, posebej priporniškega zvenečega y, ki se ga tudi mnogi šolani govorci nikoli ne znebijo povsem .
6 Topolsko-knjižnoslovenski slovarček20
bertah (tudi fertah) ► be:rtax -a m predpasnik: ksr u bertah se ubriš
bij ^ 'bsj medm . klic vpregi naprej!
bisteger ► bi:steysr medm . klic vpregi na levo!
20 Topolsko-slovenski slovarček sestavljajo poknjižena in narečna iztočnica, njena pomenska razlaga in ponazarjalni zgled v poenostavljenem zapisu. Besedne vrste so označene
bognedaj * böixnsdej čl . bog ne daj \nikar\:: A: sneh bo B: bohnsdej že spet bogvedi * bö:xvet čl. bogve \kdo ve\: A: kje je Jansz? B: bohvet
bolji * böl----prid. , primernik od dÖ:b9r boljši: v povedni rabi sej bo bol, boš vidu
brihten * br^:ht^n -tna -tsn prid. pameten, zvit: guna j prov brihtna cruk * cru:k medm . klic vpregi nazaj! cviren * cve:r9n -rna m sukanec: a ms uhka cversn not udansš?	^
ček * če:k -a m položnica: ta messc so me pa koštal čeks
dajati se * dsjst se ds]e:m se nedov. prepirati se, meriti se v čem: kuga se dej dsjeta? ^ dedec * de:c -a m 1 dedec \moški\ 2 mož Izakonskil: dec ms j djav, ds ga nou na južno
dejati * dja:t nedov . , samo kot deležnik na -l (je dja:wa) reči: kuga s djau?

ega * e:ya medm . klic vpregi stoj!
encajt * snca:jt prisl . nekaj časa: tola v sncajt traju	^
faracajg * fa:racajx -ya m vžigalnik: A: a maš šibice? B: ne, sam faracajx . A: ah, ne,
dya pa na nucam, tko retksh zop pa še nimam fasenga * fa:ssgYa -e ž živila, kupljena ob večjem tedenskem ali štirinajstdnevnem nakupu: sva šva pu fassngo u štacuno
fertik * fe:rtik----prid. 1 zelo utrujen, izčrpan: po temo deu ssm pa čist fertik 2 v
povedni rabi konec: sam da b bo že dya ankst fertik firbčen * fe:rpčsn -čna -čsn prid. radoveden: po kermo s ti tko ferpčsn?	^
firenk * fe:rsgk -a m zavesa: a lohk fersnke na mer psstiš?	O
firkeljc * fe:rkslc -a m četrt, četrtina: A: kok je ura? B: ferkslc čsz 'sno firtah (tudi birtah) * fe:rtax -a m predpasnik: dej ss no fertah pretse	hh
fržol * fsr'žou -ö:wa m fižol: a s fsržov že usadu?	N
fržolov * frž0:vu frž0:vuva frž0:vu prid. fižolov: u petksh mamo zmer fržovuvo H župo pa omlete
fuks * fu:ks -a m konj, navadno nekoliko oslabel • biti len ko star fuks čustv . zelo
len: ta j pa len ks stsr fuks furati * fu:rat -am nedov. voziti (navadno brez upoštevanja prometnih predpisov):
glej ga, kuko se pu vas fura gamazin * ysmaz^:n -a m prostor za hranjenje poljskih pridelkov, kašča: uso vše-
nico mamo v gsmazin garkelj * ya:rksl -na m ograjen vrt \za vrtnino, okrasne rastline\: pejt ms v garksl pu pstsršil
gas * • (biti) poD GASOM pud yä:sam poud. (biti) pijan: zmer je pud gasam vozu, k je
biv pa snkst trezsn, so ga pa pulcajs ustavls, da nima luči gmah * y'msx yma:xa m mir: dej ms gmsh gorko * yurko: prisl . toplo: tla j pa gurko gratu
v skladu z načeli v Slovarju slovenskega knjižnega jezika . Samostalniki so opremljeni s podatkom o spolu (m, ž, s), glagoli s podatkom o vidu, pridevniki s podatki o ednin-skih imenovalniških oblikah za vse tri spole . Ob osnovni so kot v SSKJ navedene druge slovarske oblike, ki jih v primeru izgovornih posebnosti lahko spremljajo še podatki o drugih oblikah Od nepregibnih besednih vrst so v slovarčku zastopani prislovi (prisl ), predlogi (predl .) in medmeti (medm.) . Slovarček obsega samo nekatere besede, ki so bolj značilne za Topole in bližnjo okolico, čeprav so vanj uvrščene tudi nekatere besede, ki so splošno razširjene po celotnem slovenskem ozemlju
a\
gorkota ► yurkoita -e ž 1 toplota 2 vročina: ubene taprave yurkote ni w got ► yoit medm . klic vpregi desno!
Z gratati * graitat tudi yraitat -am dov. posrečiti se, uspeti: potica ta je pa gratuva • poud. 1 GRATATI KAJ iz KOGA razviti se, postati: puglej, kuga j gratu z nega! ^ gredenca * yrsdeinca -e tudi kredeinca -e ž kuhinjska omara: dej ta bol talarje z O gradence na mizo S gruntati * yrüintat -am nedov . misliti L gverati * yveirat -am nedov . trajati
0	hlabec * xvaibsc -pca m zdevalni stol \priprava, na kateri se stoji pri zlaganju česa v v kozolec\
N ketnja * keitna -e ž veriga: ketna ma j dol padva
1	kevder * keiudar -dra m klet: grem u kevdar pu kamper koga * kuyai zaim . kaj: kuga b rad?
Z koj * kuij prisl . takoj: kuj prid dol A kole * koila prisl . takole: kola naret, pa bo p kolikokat * koikat prisl . kolikokrat: kokat sa šu pu utroke?
1 kompnik * koimpagk -a m zaprtek J/'a/'ce\: ah, tola j pa kompank, nov nač ^ kompovec S kompovec koimpuc -a m zaprtek JjajceJ ^ kompnik K kovter * koiutar -tra m prešita odeja: a čaš kovtar za spat? 1 kompir * kampeir -ja m krompir: narraj ma kamper u žup kredenca ^ gredenca
ksiht * ksiixt -a m obraz • čustv . narediti ksiht spremeniti izraz na obrazu: lej, kašan 1 ksiht je naredu
• kunšten * kuinštan -tna -tan prid. pameten, zvit: ta j pa ko kunštan, da mu kar škodje 1 lahko * uhka prisl . lahko: a ma uhka pumagaš? lagati * wa'yat waižam nedov. lagati: kuga važaš?
lamber * laimbar tudi waimbar -ja m vedro: kam'ne pa v lambar puber ■ kuko pa ti
mislaš jabuka brez vambarja poberat? lata * vaita -e ž lata \v kozolcuJ: na, spet sa j vata zvamiva
lintvern * l^Intvaran -rna m poud. nagajiv, nemiren otrok: kašan lintvaran je ta utrok lojtra * 'wajtra -e ž lestev: vajtro parsvon, pa češne uber marod * maroit----prid. bolan: dons sam pa ko marot
marodirati * marodeirat -am nedov. biti na bolniškem dopustu: veš, kok cajta že marodera?
mesteje * masteije -teij ž mn. votlina med odprtino krušne peči in dimnikom, v kateri sušijo meso
mevkica * meiukica -e ž regratova lučka: a uš pihu mevkice? mustače * mustaiče -taič ž mn. brki: kašne mustače ma Janas ^ smotače nabasan * nabaisan -a -san prid. čustv . pijan: sam, kuko j nabasan paršu dam nacejati se * naceijat se -am se nedov . veliko piti Jalkoholne pijačeJ:: pol so se ga pa
nacejal, ka da so cerku pardal nacukan * nacuikan -a -kan prid. vinjen, okajen: zmer ja biv mav nacukan, tko da
nis ankol za gvišan vedu naš * 'naš naižya m mož JzakonskiJ: naš je ko pridan, da preh z mize pusprav, predan pojedmo

naša *■ na:ša -e ž žena \zakonska\: naša j pa ko natančna, de j kar prsveč nikamor ► 9gka:m9r prisl . nikamor: kuga se deraš, sej ankamar na grem nikar * agka:r čl . nikar: dya pa ankar ukroh na govor nikoli * agkö:l prisl . nikoli: ne, jas nisam pa ankol nač svabga v šol naredu občina * 0:pčina -e ž urad: dons moram pa še na opčino ^ vsi uradi, od občine do
upravne enote	^
obrajtati * ubra:jtat -am nedov. ceniti: nega pa zva ubrajtajo na šiht ohrn * vo:xaran -rna, -ran prid. skop: kuko j pa ta čvovk voharan
onegaviti * ugYa:ut -a:vam nedov . 1 kaj početi 2 truditi se brez uspeha	^
onegaviti se * ugYa:ut se -a:vam se nedov . 1 truditi se brez uspeha: tri ure se je un- ^ gavu z drvmi 2 spolno občevati: A: na vem, a se sam ungavta? - B: ja, kuga pa j pol? a s jama fovš?
oreng * ö:ragk prisl. popolnoma, čisto: nazadne je pa le orank pupravu mašino osirati * ose:rat -am nedov. obrekovati: kerga že spet oserate? oster * ujs'tar -t'ra -'tar prid. močen, oster
pajkelj * pa:jkal -na m vejalnik \naprava za odstranjevanje plev in primesi pri žitu\:
učas nis mogu bres, zdej ja pa pajkal sam u napoto pavgut * pa:vyut -a m podtrebušni jermen pri konjski vpregi	^
peglezen * pe:ylazan -zna m likalnik: s pegleznam sam se uparva	^
penzelj * pe:nzal -zla m čopič: tola vš pa druh penzal nucu	O
pir * pe:r -a m pivo: a grava na n per?
pisker * p^:skar -kra m 1 lonec 2 čustv. glava: piskar ma bo raznesva	hh
podložek * pudvo:žak -ška m podložek ^^a/'ce\: ča greš pu jajca, merki, da navš N pudvožka vzeva
poglobiti se * poyö:bat se -am se dov. udreti se \ledpod nogami\: pol se m je pa sam ^ pogobu
pogruntati * poyru:ntat -am nedov . izmisliti si, domisliti se: tola s pa dobar pogruntu pogverati poyve:rat -am nedov . poud. trajati: tala žavba ma bo pa pugverova porajtati * pora:jtat -am dov . opaziti: sploh nisam porajtu de j že noč pošter ^ povšter
povšter * p0:uštar tudi p0:štar -tra m vzglavnik \blazina\: sej maš vas zamazan povšter prec * p'rec prisl takoj: prec pridam
puščavnik * paša:vagk -a m osla \za brušenje kose\: kam s pašavank utaknu? rokav * ru'kau -a:wa m, mn. ruka:la -u rokav: oblec sa dovge rukala, ka te bo drgač zebva
rukrem * ru:krem -ov m mn. vlečni bočni jermeni pri konjski vpregi
rutka * ru:tka -e ž okrasni robec: dargač nač na da nase, ampak rutko pa more met
smotače * smata:če -ta:č ž mn. brki ^ mustače
stelja * ste:wa tudi ste:la -e ž stelja: steve nam bo zmanku
streknjati * strak'nat -am dov . potratiti: a maš še kej znamk a sa use straknou?
svisli * svi:sle svi:slu ž mn. (u svi:slax) prostor za shranjevanje slame: merki na
vrata par svislah, ka se težko uhperajo šafija * ša:fla -e ž lopata z listom, ki ima navzgor zavihane stranske robove: še no
šaflo mavte dej, po bo pa dost šajtrga * ša:jtarYa -e ž samokolnica: gnoj pa kar s šajtargo v garkal parpel
šalca ► ša:lca -e ž skodelica: eno šalco kufeta ms dej W šantati * šsn'tst -ta:m nedov . šepati: zakuga pa šantaš?
Z šarf * ša:rf----prid. 1 oster \močnega okusay: tala hrsn je pa šarf 2 odrezav, oster:
1 negova baba je pa šarf ^ šibica * ši:bica -e ž vžigalica: a maš šibice?
O šiht * ši:xt -a m 1 služba \delo\: ne, v petsk mam pa šiht, na morsm 2 izmena S škrpet * šksrpe:t -a m obrabljen, ponošen čevelj: a v tsh škrpetsh mislsš navkol L letat?
0	šolen * š0:lsn -lna m boljši (tudi plesni) nizki čevelj, pri ženskah navadno s peto: v glej, da vš dava šolne za h ta bolmo gvant
N špaga * špa:ya -e ž vrv: a maš ksšno dsblej špago?
1	špegel * špe:yu -yla m ogledalo: čs se vš prsdovh u špegu gledu, ts bojo uslovske
ušesa zrasls
Z špegli * špe:yls -u m mn. očala: ni merkuva uči, dsj ma pa uhka špegle A špetir * špste:r -a m prepir: kašsn špster mata spet?
p špetirovec * špste:ruc -a mprepirljivec: ampak, ss pa nissm mislu, de j tak špsteruc 1 - z usem je skregan
S šporget * šp0:rYet -a m štedilnik: a maš župo že na šporYet? K šravfenciger * šra:ufsnci:ysr -ja m izvijač: ydo ms j spet šravfsncigsr usjav? 1 štacuna * štacu:na -e ž trgovina: a kej is štacune nucaš? 66 štala * šta:wa šta:le tudi šta:la -e ž hlev: u štal mamo pet glav žvine • štanga * šta:gya -e ž drog: že spet je štango psr koles skrivu 1 štenge * šte:gYe šte:nx ž mn. stopnice: težko pu štengah hodsm
0	štrafati * štra:fat -am dov ./nedov . kaznovati: me j prec Boh štrafu
1	švoh * š'vox----prid. šibek, slaboten: dons ssm neki švoh
ta bol gvant * ta bo:l y'vsnt ta bo:l gva:nta m praznična, boljša obleka \za k maši in
za slovesnosti\: kva pa j donss, de j u ta bolmo gvsnt? ta mlad * ta mwa:t ta -dya m zet: mate pa pridsnga ta mvadya ta mlada * ta mwa:da ta -e ž snaha: kuga vaša ta mvada deva? tacajt ko * taca:jt ks vez. medtem ko: tacajt ks v luft gledaš, bs uhka ksmper nalupu talar * ta:lar -ja m krožnik: pujej, ksr maš na talarjs
tenek * ts'nsk -gka prid. , v povedni rabi zelo občutljiv in zamerljiv: snkar na bot ko tsnsk
tlake * tla:ke prisl . tukaj: tlake me pučaki
tošelj * t0:šsl -na m moška denarnica: tošl ssm u varžst puzabu
traknati * trsk'nst -am nedov. tratiti \\predvsem denary: ceu žiulene js biu navajsn
trsknst, dej more pa šparat turen * tu:rsn -rna m zvonik, stolp \tudi gasilski\: a so csvi že pušsšene v turns? uleči * samo 3 . os . ed ule:če nedov. pihati \veter\: matsr, kuko vleče . urajmati se * ura:jmat se -am se dov. , nav. 3. os. zgoditi se, pripetiti se: urajma se ts,
da se ts tsč na gvalo userje, utroka se pa nardi uštimati (se) * ušt^:mat (se) -am (se) dov. urediti (se): kam pa greš, ks ss se tko uštimava?
vajeti * va:jet va:jet ž mn. vajeti \na uzdo pritrjen jermen za vodenje konja\ vamber ^ lamber
varžet * va:ržst -a m žep: a maš ksšsn robsc u varžst?
7 Literatura


večji ^ ve:č----prid. 1 večji: ušenica j pa več k wan, 2 s kaz. zaim. najstarejši: kok je ^
star toj ta več?	o
velnica *■ ve:v9nca -e ž velnica \naprava za zajemanje moke ali žita|: dej ma vevanco
parnes iz kuhne vkup ^ w'kap prisl . skupaj: pa smo le vsa vkap paršla zavolj tega ► zaval d'ya prisl . zato: zaval dya ta pa na moram pumagat	^
zelo ^ z'va prisl . zelo: a se ta zva madi?
zmerom ► zme:ram prisl . vedno, zmeraj: zmeram uhka pridaš	^
žavba ► ža:uba -e ž krema, mazilo • biti z vsemi žavbami namazan zvit, prebrisan:
Jerni j pa z usam žaubam namazan žiher ► ž^:x^r prisl . lahko: v povedni rabi a grem žihar van?
žleht ► žle:xt----prid. 1 zloben: no, ankar ko žleht na bot 2 poreden, neubogljiv ^
župa ► žu:pa -e ž juha: a mate vi zmeram župo par južna?	^
Z >
O
Bezlaj 2005 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4: Š-Ž, Ljublja- ^
na: SAZU - ZRC SAZU (izd . ) - Založba ZRC (zal . ), 2005 . Jagodic 1958 = Marija Jagodic, Narodopisna podoba Mengša in okolice, Mengeš: O Svet za prosveto in kulturo ObLO, 1958 .	ij£
Jemec 2000 = Mateja Jemec, Topole že več kot 750 let, Mengšan 7 (2000), št. 75, « 28-30.	N
Jemec Tomazin 2008 = Mateja Jemec Tomazin, Topole nekdaj in danes: ob 60-le- W tnici Prostovoljnega gasilskega društva Topole, Topole: Prostovoljno gasil- ^ sko društvo, 2008
KLS 1971 = Krajevni leksikon Slovenije 2, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1971.
Logar 1993 = Tine Logar, Slovenska narečja, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993 (Cicero)
Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur . Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, 1996. Logar - Rigler 1993 = Tine Logar - Jakob Rigler, Karta slovenskih narečij, Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije, 1993. Ramovš 1995 = Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika 1, Ljubljana:
ZRC SAZU (Zbirka ZRC 9) Snoj 1997 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997.
Snoj 2009 = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana: Modrijan - Založba ZRC, 2009. Stražar 1980 = Stane Stražar, Na pomoč: Razvoj gasilstva v Občini Domžale, Domžale: Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom, 1980 Stražar 1993 = Stane Stražar, Mengeš in Trzin skozi čas, Mengeš - Trzin: Krajevna skupnost, 1993.
Škofic 2001 = Jožica Škofic, Govorica jih izdaja, Kropa: Tomco, 2001.
J	The subdialect of the village of Topole (Slovenia)
w
Z	Summary
I
^	This article describes the subdialect of the village of Topole at various levels . It has
0	the phonological and morphological characteristics of a typical Upper Carniolan s	dialect of Slovenian . Some of the characteristics described only became established L	in the last few years; a comparison was made using an article by Tine Logar deo	scribing the Mengeš subdialect, which he prepared in 1954. Although Topole is v	part of the municipality and parish of Mengeš and would therefore presumably N	have a greater similarity to the Mengeš subdialect, certain characteristics such as
1	vowel reduction and substitution of /v/ for /l/ in morphophonemic alternation are much more similar to forms used in neighboring Suhadole; for example, šu 'gone'
Z	(cf. standard Sln . šel), paršu 'come' (cf. prišel), swa:bi 'would go' (cf. šla bi), and
A	ža:wast 'sorrow' (cf. žalost). The article also presents widespread phrasemes used
p	in everyday speech, some of which are only characteristic of (and intelligible to)
I	the Topole subdialect (e .g . , imeti kožico med prsti 'to have webbed fingers/toes') . s The extent to which dialect features are found in locals' speech is especially
K	shown in the use of dialect-based slang, whereby foreign-language slang elements
I	are also expressed in dialect phonology. Although the Topole subdialect is losing
6	some of its special features because of the modern lifestyle (with people being edu-
•	cated and working elsewhere), it is nonetheless continually adapting and remains 1	the first language choice for communication both locally and in the wider environ-
•	ment. The description of the subdialect if followed by a Topole dialect-standard 1	Slovenian glossary.