k. 30. V Ciovu-l du«» 13. aprila 1900. Letnik II. l/.baja vs;ik torok in jx'irk v IimIihi ob II. mi pp'il|iolillie /.a iiH'slo tcr ob M. uii |)(i|)ii|iliic /.a dc/i'lo. Stain- pi) pošli pi-ojoinan ali v (iiirici na dnm |>>>^il.j:i11 cololrlno S K.. juilli-liKi i K. in iVIrl'ol.no 2 \\. I'mdaja so v (iurici v tnliakarnali Sch war/, v ttnlskili ulicali in .1 c I li'rsil/. v Xmiskili iilicali po 8 vin. GOKICA (Xjutranje izdanjV.) Iroduištvo in upruvuištvo se nahajata v *Narodni t i s k. ar n i», ulicii WtUirini li. St. 9. Uopiso jc nasluviti na urodnišlvo, oglaso in naročnino pu na upravnislvo «Gorico». Oglasi so ručunijo po pi?tit- vistali in sicer ako so tiskajo 1-krat po 16 vin.. 2-krat po 14 vin., 3-krat po 12 vin. Ako se večkrat tiskajo. raeu- nijo so po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni unidnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSič). Naša prva Velikanoč. I'rerojeno goriško slovenstvo slavi lotos svojo prvo Velikonoč. Za nas. ki smo si nadeli nalogo, da olineino nai'od propasti, ki inn jc /.ugala vslod n es p re I li c. a islolako brezvestne zascbne polilike posameznikov na Goriškom. /,a nas je la lološnja Volikanoč velikoga idejalnega poinen; : kajli v 'imii prazniku vidimo oh enom idejo vslajonja našega na- roda iz mi'aku in mrlvila. v katerem se je zo nahajal in v katero nirlvilo hi se In! pogrczal čedalje ^lobljt», lako dales:, da lie hi hilt» naposlod več resilve znnj. /a uprav od stopalo dveb Ijndij. Toi'ori/mn in samoohlaslnosli dvoh oseb bi se-bilo inoralo klonili vse drugo, ali — nesloga je gotova ! Mi ne bi rokli nicesai1, da bodi vodi- tclj naroda moz, ki čuti v sebi vse sposob- nosti za vodstvo v onem smislu. kakor je to potrebno slo vcn skein u narodu, in nidi hi mn prepustili vso east in slavo „slo- venskega vojskovodje1' na Goriskem; loda la mo/, po svojem bislvu has ni hil nikak pravi vojskovodja, marvee razdiraloc vsega. kar mn je bilo na poli. Mož. ki se j(^ zaporedoma javno iz- rekel. da si mora oni, ki hoee narod vo- d i I i. naj|irej ntrdili svoje materijalno stalisce. a j»)t(!in so le misliti in delati za drn.ne, mož. ki jo opetovano javno izrokol. da mora n e s o h i č n e ž p r o p a s t i, lak mo/, no more in no sine biti vodilolj naroda s I o v (» n s k e g a ! In ,.nas moz1' je moz. ki jo tako go- voril; ,.nas moz" si jc narcdil ,.okro^li naert" za svoj materijalni blagor, za svojo east in oblast; ,.nas mo/;1 si je prizadoval, da ugladi pot s v o j i m sell i e n i m n a m o n o m, a da odrine s pota vso, kar hi hilo na poti torn namenoin; in ako dostavimo. da je ,.nas moži( še gare on, dasi že \r 1H. lelu svoj(i starosti, — da nima so nikako gmotne samostojnosli, tedaj postaiH1 jasno vsej slovenski javnosti, eosa hi so hilo vsega troha. da hi hil mogel do- seei vso oblast pravega —- diklatorja. In eesa je smel prieakovati nas n a- rod na Goriskem od diktatorslva teg a moža V Zdi se nain. da nič dobroga, kajti elovek. ki v prvi vrsti inisli na se, tak elo- vok inisli na so ludi v drngi in tretji vrsti, inisli na se sploh v eno in e r in gorje drugim poleg eloveka, ki inisli le na se! Ako jc vibtel la moz. ali vsaj h otel vih- Icli hie nad di-ngimi voditclji naroda na Goriskem. kako bi ga hil vihtcl so le nad ubogim narodom! Ta narod bi hil postal tega fno/M-prcsl.i^ij.-ilcM'ja11^ nesamov(djni me- dium. kuž(;k. ki se mora \lcci k no^ain svojega gospoda, kedarkoli inn la v(!lcva „kuš!" — Naš narod na Goriskem naj so danes . vpraša sam, ali nam nima vc»U>ti bvalo. da smo ga dosti rana ott*li toga diktatorstva in izroeili njega usodo možem, ki ne mis- lijo v prvi vrsli na se. marvee. ki enlijo in mislijo za narod, neizkoriseajoo istega žuljev v svojo korist, kakor so nameravali in ze prav pridno vršili sebični diktatorji! Naš narod na Goriskem bi hil sicer moral izkusiti v poln em obsegu [> o s I o d i e e dik- *) I'l't'sli^ijaloi- jc clovck, ki slcpi /. blišccc-o vnanjostjo, /. obljiibaini, katorili nikdar no izpolni in si na la nacin hoi*o dajati poilolio. proslisio l nasciga naroda so vedno ne more s p r e- gledati, slepljen po časnikarskem blis- kanju onih, ki še niso izgubili vse nade, da še zasedejo diktalorski prestol. Toda kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo z na- rodom. ako bi ga ne hili opozorili dosti zgodaj na nevarnost? Ako bi ga ne bila zadela, po našem piM^prieanju neizogibna usoda, da bi hil prišel neposredno iz dežja pod kap t. j. izpod trinostva slovenskih iz mozgovalcev pod trino^tvo tujcev, bil bi moral ta narod prelrpoti vsaj celi križev j>ot mnoenistva. naperjenega mu po brezohzir- nom vodstvu dveh sebicnih diktatorjev. Ne samo, da bi bili ti ljudje s svojimi nauki. izvirajočimi iz popolne verske indiierent- nosti, zatrli v narodu vsak sveži verski cut, ki ga danes se vsposoblja za resne borbe za svoj ohstanek, — ti ljudje bi bili pola- goma spravili narod tudi v gospodarskem ozirn na pot doinoralfzacije. kažoč mu ,.sredstva inaterij(;luega napredka", ki le polnijo žepe židovskemu kapilalizinu in raz- njm domačim pijavkam. Kaj pa so le v po- litičnom oziru! Ali nimamo bridkih izkušenj. kam je često žavedlo ljudstvo prctirano pi- sarenje v ,,Soči" za minolih dnijV Labko je zavesti nerazsodni narod, da se spozabi v tern in onem pogledu, treba je vreči 1(» par zlohno izmisljenih Iraz v javno glasilo, katere lraze smatra priprosto občinstvo za svoto resnico -— a kaj so posledicc temu? Zapori, globe, razkačenost — demoralizacija! Kdor zna narod voditi pravo pot, oni ga ne bode zavajal v nestrpnost, da se spo- zablja, marveč ga bode znal odvračati od /lib posledic nepremisljem^ strasti. To naj hi si zapomnili vsi oni, ki menijo, da se s časnikarskim šušmarjenjem in izkoriščanjem najnianjse malenkosti za zdražbo javnosti koristi slovenskemu napredku. Da bi preprečili te in take nasledke za naš narod ua Goriskem, radi teg a smo izkljucili od narodnega vodstva ljudi, ki so boleli iz javne razburjenosti kovati kapital za svojo korist, cast in oblast. Sicer smo se hvala Uogu o pravem času zatrli iskro, ki bi bila lahko zanetila unieujoč požar na naši narod ni posesti; toda že z ozirom na to smemo reci, da smo rešili narod, še ne pogubljcn, a da smo ga re.šili iz pro- pasti, ki je nanj čakala. S tega stali.^ca smemo reči, da praz- nuje naš narod na Gorišketn praznik vsta- jenja. krepak in no poražon, zmožen nada- lj(ivati močno borho proti tujstvu in n<1 po- habljen po dolgotrajni muki in prevarah. Ta zavest je za nas vzradostljiva, v tej zavesti se veselimo z narodom d voj no letošnje Velikonoči, ker se veselimo v pre- pričanju, da se je zavedel narod svoje prave sreče, kateri se ne odpove nikdar. Interpelacija državnih poslancev prof. Spinčič-a in tova- rišev do mininsterskega predsednika dr. vit. Koerberja, stavljena koncem zadnj»»ga dr- žavnozborskega zasedanja glede ravnopravnosti na Priinorskeni. Hadi rabe jezikov od strani političnili tor drugih c. kr. oblasti v l'rimorju v ob- čevanju s tamošnjimi hrvatskiini in sloven- skirni strankann je bilo že dosti pritožeb, tudi v držuviiem zboru. V XV. sesiji državnega zbora — da ne grem še dalje nazaj — pridruživši se: in- terpelaciji j)rvopodpisanih poslancev od 80. inarca 1898., odgovoru njeg. ekseel. takrat- nega ministerskega predsednika in vodite- lja ministerstva za notranje reči od 21. aprila 1898., ter drugi interpelaciji prvopod- pisanega od (>. tnaja 1898., — sta oba da- našnja prvopodpisana stavila do njeg. eks1 takratnega ministerskega predsednika dne 4. in 18. '6 interpelacije ter sta dobila od- govor na jedno 9. decembra 1898. i)oticna interpelacija zadeva sicer le en slučaj : v odgovoru na njo pa se povdarja neka na c. kr. namestnika naslovljena mini- sterska naredba od 29. sept. 1898 stev. 0682 M., 1., po kateri je bilo naročeno c. kr. namestniku. odrediti potrehno, da se v p r i- b o d n o s t i i z d a t n o o d p o m o r e v s a k i opravičeni p r i t o ž b i glede n a r a b o brvatskega, ozirom a slovenskega jezika v službenem občevanju, ter da s e j e d r ž a t i v v s eh o d n o ša j i h t em e I j a, p o katerem i m a j o oblasti z notorično hrvatskimi ali sloven- ski m i strankami in o h č i n a in i ura- d o v a t i v b r v a t s k e in ali sloven- skem jeziku": in druga od 5. novembra 1898. št. 8272/M. I., po kateri se odrejuje najtočnejše izpolnjevanje direktiv, podanih I' 0 1) I. I S T I-: K. Zen pDJÜJG Apmeiiiiionn popliiio sen. Aiiiiiiemnoii slnša narod. Tako j<^ govoril Odisej, in glasno je odohraval vc\s narod njegov govor, da je odmevalo od ladij. In spregovoril jim je Ne- stor: ,.Za boga, kakor neumni otroci govo- rite v zboru, kojim ni do bojnib del. Kaj naj bode iz uašili po^odob in prisegV V ognji naj zgore vsi naši sklopi. vsi nasi sv(>ti, vse /rive in vse obljube, kojim smo zaupali, kajti sedaj se prepiramo le z hescdami, in ne morcmo najti mšila, dasi smo uže dolgo tukaj. A ti, Atrid, ostani slej kakor prcj pri trdncm svojem sklepu. bodi voditelj Ahaj- cem, in pusti te, jedncga ali dva, naj gredo z bogom domov, se prcdno zvedo, ali je Zenova obljuha laz ali ne. Jaz trdim, da nam je Z«n obljubil sr<'čno vrnitev oni dan, ko smo odjadrali od doma. Zato naj nikdo ne sili domov. dokler nv. maščujemo Hele- ninih solz in stokov. . A c(! zf'li kdo vse- kakor, vrniti se domov, zgrahi naj 1<; brzo ladijo, da pred drugimi zapade smrli in usodi. Dej, poglavar, slušaj me! N(; bode nespa- metna beseda. katero ti spregovorim. Loci vso vojsko po rodovih in plemenih, da bode pomagalo pleme plemenu, rod rodu! Tako bodes videl takoj, kdo je strahopelnik izmej voditeljev in izmcj narodov, a kdo brabor junak; kajti bojcvali so sklepu bogov. ali zaradi malodušnosti svojih Ijudij"' Odgovoril mu je Agamemnon: „Da, uže zopet si zinagal v zboru. starec. 0 oüo Zen, Apolon in Hera, da bi imel d(»s(?t takih svetnikov izmej Abajc(iv. to hi sc kmalu v prab zvrnilo Prijamovo meslo. A Zon mi je |)oslal žal in hol, kor mo je apletel v nez- koristcn pn^pir. Jaz in Ahilej sva se sprla zaradi dove, in jaz sem začel razpor. Če se kedaj zopet, zjediniva. to so pribli/a prav kmalu Trojancoin poguba. A sedaj idite k obedii. da začnomo polein vroc boj. Dobro si nahrusile niece, pripravite si ščite. dajl(i krme brzim konjem, ogh'jU» si dobro vozove, skralka pri|iravil(i za se boj, da se bodemo ves dan mcrili v strašnem boji. Kajli niti za Ironotck no hodomo odjenjali, dokliM' no napoči noč in nas loči bojujoče. 1'ač mar- sikoinu bodo potne obramnice na ščitu in potil s<> mu bode konj, vlačec voz, in utrudi se mu roka, držeč kopje. A kogar najdem strani od hoja oSčajajočega se pri ladijah, mi gotovo ne ubcži pogubi; požro ga psi in kragulji1'. Tako je govoril. in zaukali so Abajci, kakor kedar se morski valovi razbijajo ob pobreznih skalah. Nato so se vzdignili, raz_ kropili se ter pripravili si obed. Potem so darovali jeden temu, a drug drugemu izmej večnih bogov, molec, da bi ubežali usodni vojski in smrti. A Agamemnon je daroval mastnega, petletnega vola ter je povabil k žrtvi vse starejšine, najprej Nestorja in Ido- meneja, potem oba Ajanta in Dijotneda, in Zonu kot i^estega zvitega Odiseja. Sam od sebe jo prišel Menelaj. kajti vedel je, kaj natnerujo brat. Spregovoril jim je Agamem- non: ,.Q najslavnejši, najmočnejši 7,oav: ne daj, da prej zaide solncein se približa mrak, nego zvrnom v prah l'rijamovo bišo, za- palim z ognjcMii vrata, v kose raztrgam lloktorju obleko, v tern ko se mnogo nj<^- govih drugov zvali v prab". Tako je niolil, a Zen mu ni so izpolnil ^«¦Ije, vzel mu je sicer dar, a pomnožil muke. Ko so končali daritev, pripravili so si obilon obed. Potolaživši si brepeivenje po jelu in pilu, volol je . Agamemnon gla- snini klicarjem, naj pozovejo v boj dolgo- l;ise Ahajce. Slušali so klicarji, in zaceli so se hitro zbirati narodje. Vojskovodje so te- kali okrog in razvrsčevali narode. a znjimi jo bila plavooka Atena; nesmrtni ščit držeč v >'°<:i, je tekala mej narodi sem ter tja, vspodbujajoc je k brabrosti, da se neu- trudno bore v boji. In vsem je bilo lakoj ljubše, vojskovati se, nego vrniti se na la- dijah v milo domovino. , Kakor gori pogubni ogenj po neizmer- nem gozdu na pogorskih vrhovih, in daleč tja se sveti plamen: tako se je vzdigal skozi zrak svitli soj njih orožja, ko so korakali, in segal je do visokega neba. In kakor letajo nebrojni tropi krilatih ptičev, gosij, žrjalov ali dolgovratnih lobodov po azijskem polji okoli kajstrovih voda, se- daj sim, sedaj tja, ter veselo bijejo s pe- rotmi, in se slednjič z velikim šumom spu- ščajo na tla, da zemlja bobni: tako so se ' vsule nebrojne tolpe Ahajcev od ladij in šotorov na skamandrovo ravnino, in stra- suo je grmela zemlja pod nogami mož in konj. Ko so se postavili na cvetni ska- mandrovi ravnini, bilo jih je toliko, kolikor jo listja in cvetja spomladi. Kakor brenče nebrojni roji gostih muh v poletnem času po goveji staji, ko so posode polne mleka: toliko je bilo na ravnini Ahaj- cev, hrepenecih, zmrviti Trojance. Kakor lehko locijo kozarji kozje čre- de, ko so se pomes'ale na paši: tako so vrejali vojskovoji Ahajce tu in tain, da bi šli v boj, mej njimi poglavar Agamemnon, v očeh in na glavi jednak groinovniku 7m- nu, ob pasu Areju, a na prsih Pozejdo- nu. Kakor je bik najlepša žival v vsej eredi in se odlikuje mej zbranimi kravaim: tako se je odlikoval ta dan Agamemnon izmej vseh junakov. (Konec.) poprej upravnini oblastiryi z ozirom na je- zikovno vprašanje. Navzlic prej omonjenemu odgovoru nj. eks. gosp. minist, predsednika in voditelja ministerstva za notranje reči od 21. aprila 1898., v katerem je receno, — „da v Istri kakor tudi na sploli v vsem ozernlju, spa- dajočem pod name-stništvo v Trstu, se po- litične oblasti drže načela, da se reši vsaka vlöga v onem joziku, v katerem je sestav- ljena" — katera trditev pa je bila v vseh omenjenih interpelacijah, zlasti v.„oni od 6. maja 1898. z nesletimi dokazi pokazana kakor neresnična tor kakor neodgovarja- joca dejslvom — in navzlic obema navede- nima ministerskima naredbama jo s"e vedno čuti takiJi pritožb, da, so celö politične okraj- no oblasti, ki sploh no uporabljajo hrvatskega jezika s brvatskimi strankami. Tu nekaj izgledov iz najnovejSoga easa: Prečasliti žuj)iii urad Topolovaz (recto Topolavac) je dobil na eno svojib innne- diatnib vlog na c. kr. ministerslvo za no- tranje reči, ki jo bila pisana hrvatski, od c. kr. okr. glavarstva v Poreču od 26. lobr. 1900. št. 1332, odgovor v nemškem jeziku- Občina Kastav, čisto brvatska občina, ki so poslužuje v vradovanju vseskozi hrvašeine, je bila v nekem dopisu c. kr. okr. glav. v Voloskem od 28. lebr. 1900., St. 3161, po- vabljena, naj odgövori na neki odlok c. kr. okr. glav. v Voloskem 24. lobr. 1900 šlev. 3871 IX., in pridojan v prepisn v nemškein jeziku, kar je bilo jednako neniskemu do- pisu c. kr. okr. glavarstva, in s čemer sejc e. k. okr. glavarstvo botelo v tern slučaju kakor to in druga v drugib slučajih, izog- nitl «voji dolžnosti : puslužovati so jezika strank. I C kr. davt-ni nrad na Krku je dno12, lebr. 1900 St. 1209/,1899 na nemško-itali- janski tiskovini podal povabilo v itali- janskem jeziku na upravo cerkve v Haški, to jo na slranko, ki se poslužuje znano vsesko/i brvatskega jezika ter v kraj in občino, ki je čisto brvatska in v daveni okraj, katerega davkoplacovalci ho po ve- čini Hrvatjo. Od c. kr. davčnega urada v S e ž a n i, ki uraduje za popolnonia slovenski davčni okraj, jo dobil poznati slovenski davko- plaeevalec v poznatom sloveuskem, kraju Opčine dopis st. 65 s čislo laškim naslovoin. C. kr. okr. sodišče v Motovunu jo raz- poslalo dne lf>. febr. 1900. neki „Circo'lare" na voditelje matrik le v italijanskem jeziku, čeprav jo v loin okraju največ llrvatov, in so voditelji matrik ali llrvalje ali laki, ki znajo hrvatski ter mörajo rabiti hrvatseino. Na podlagi tega in glede na okolnost, da no pomagajo nic tudi naj boljša poueila in navodila, ako se no posLopa proti lislirn, ki se ne drže v zakonib utemeljenih napo- til, si dovoljujejo podpisani staviti do Nj. Eks. g. min. predsednika in vod. min. za no- tranje reei nastopno vprašauje : Ali je Nj. Eks., glede na pravice dr- žavljanov, zajamčene v drž. zakonih, in gledö na obe navedeni naredbi Njeg. Eks. g. min. predsednika in voditelja ininisterstva za notr. reči od 29. sept., oziroma 5. nov. 1898, pri- pravljon odrediti, da se danes navedeni slu- čaji prouče, ter postopati po pravici in |)o zakonu proti onim, kakor tudi proti ostalim drž. runkcijouarjem, ki doslej niso dolali v smislu dol/nosti, ali ne l)odo dolali v pri- hodnje ?" (t>olog Spinčica in Laginjo je podpisa- nih še 20 poslancev). D o pisi. Iz Šinarij j>i-i Ajdovščini 9. marca 1900. — V St. H7. narodno-naprodno „laži- torbe-' toči nelcdo britke solze (najbrze mačje, op. dop.), češ, kako smo zanikerni. lskal je sicer dolgo luknje, skozi katero bi mabnil, slednjič je pa le prišel s pomoejo Pr. I. do nje. Iz vsega dopisa veje neka prav demoniena zavist in joza. To pa zato, ker je res, da se tu pa tarn snidemo v pri- jateljskib večerih po sklepu z duo 22. av- gusta 1887. 1. zato, da ni troba „intoligenci1' hoditi po krčmah. Teh prijateljskih večerov se je pa večkrat vdeležil že marsikateri odličen mož. Kaj je dopisnik že pozabil? Kes je, da v dolgih zimskih veeerib samo s pogovori začne presedati, zato se „inteligenca" pokratkočasi tudi s tarokom, in katorikrat se v o ž j e m k r o g u zavrti, zakar sepa nikdar ne bo vprašalo dopisnika dovoljenja. če se tudi še bolj zadira in „gista". 0 kakih ..kiiliaricab1'. pa no vonio ni- česar. Co pa misli dopisnik ludi na ,.into- ligentne" soproge, potom pa že ima prav. Hos je tudi, da sta v zadnjem öasu dva uda iz to „inteligenee" izslopila. zacela za- lirbtno. ruvati pri olx'inskib volitvab. a prav posteno pogor«?la. Oil tod jadikovanje in solzo v dopisu ,,narodnoil-iiapi'odno ,.Soče"'. Kes je dalje. da so druslva potrebna. a pri nas, de je potrobno, je gotovo kme- lijsko bralno druStvo ali sadjarsko- vinarsko. ne pa „liboralno-' druslvo, kaloro uamora- vajo nokatori zlorabiti v svqjo korist. Nas bi zelo veselilo in koristno l)i bilo, da bi se napravil obüins'd vodnjak. Zakaj pa ni dopisnik prej apeloval na to?! Zdi se, da je nekdo umrl za zojo, kor um niso botoli dati toliko vode. kolikor bi botol. (Jd tod ta žolja in solze po vodnjakii. Ce po dopisnikti napravljona nova liberalno-napredna (?) slranka pomote stai-o, kakor obljublja v dopisu, so bo s riKMida pokliean, da dajo smor dr. Tumovi politiki. Hadi bi vedoli. ali la- kemu dolovanju prilrjujojo sami zaupniki — gorjani, ali morda ludi zaupnik /upaua iz Ajdovscino? Ali-je morda dr. Tuma glaso- val na svojo roko brez dovoljonja svojib zaupnikov V Gospod urednik ! Poizve- dite in pojasnito nam ta uprašanja. S Krasa. Noki kraski dopisnik \v v ,.Sot:i'' št. 3() hvalisal ,.narodno-napriHlno' slranko, njon program, lor loputnil po so- meni^kib doktorjib, e. kr. profosoijili, urad- nikih in drugib, ki so v kolu „Slog<^" ,.Go- rico-i in „Primorskega lista". Tedaj je ho- tel v malib izrazib musketirati vse svoje dobrotniko. T(ižko, da je bil oni dopisič skovan na Krasu, ker menim. da bi moral vsakor- šen kraski naprednjak sramovati se, tako pavžalni zanicovati dubovonstvo in drugo krsčansko razumništvo. liožite no se svojim bvalisanjom! Pristna i-osnicaje: Gab. in Tuma sta botela uničiti „Slogo", zaviti vral ,.Gorici" in pr<»ziral.i „Primorski list," a kko razumnistvo? Mislite, da vas G. in T. viže osreeita nego sernenižka doktorja.z drugim slov. razum- ništvom? Ne boš, Jaka! Mi pravi slovenski rodoljubi moramo trdno stopiti na noge ter storiti konec ostudnim spletkam, katere provzročajo rna- tadorji okoli „Soče" z grdenjem duhoven- skega stanu in drugib odlicnih narodnib mož. Narodni krstanski možje ! Oživibj „Slogo", drugačo Vas zamore nerodna na- predna stranka uničiti. (Previdnosli sicer ni nikdar preveč, ali tako hudo pa vender še ni ! Op. Hi-.), kajli nova niolla rada pomola tor želi Vas bacniti od pozorišča. Vi vsi. katere obseva zarja krscansk«» zavodnosli. katerirn je pri srcu vsoda na- soga naroda. zdru/Jlo so. stopiti; v vrslo stranke kršcaustva in ljubezni. ki nas bo vodila po pravi poli, da postanomo močna oofa inajko Slave, delujoea pod oki-iljem voro v prospeh narodnosli in obroga blagosta- nja. Pokažimo, da so no bojimo nopokli- oanib ,.osročovaloljov/' kaüM'iin jo svet le svoj laslon ,.jaz" in trobiib ! Politicni razgled. Cesarjevo potovanjo v Beroiin. Naš cesar pol.ujo prvo dni meseca maj- nika v Horolin na obisk nomskoga cesarja. Smotor potovanja j(; monda proglašenje noinsk(»ga piM'slolouaslodnika, ki jo dopol- uil svo,o IS. lolo. polnoletnim. Spromljal bo cosarja vnanji minister grol" Goluehowsky. Ako ima lo potovanjo tudi kako politicno svrbo, so no vo, vendor, kakor je zo navada oh lakih prilikah. so l-a/laga v torn smislu po noviiab laOnih easopisih. Nokat(M-i lisli Ir dijo. da o!)isk našega cMMarja v pruski sto- lici hooe so bolj utrditi trove/.o in izpod- nosti upanje onim krogom. ki se nado.jajo. da Avstriji toliko novarna. Irozveza že on- kral i(11' rakom žvizgal. Morda pa vender ne bode tako hudo. Ruščina na ocških srednjih šolah. Na coškeai dožolnem zhoru jo stavil po- slanec Samanek predlog. naj bi se uvoilla na srodnjih eoških solah rušeina kot obvozni utriii predmet. Nemski poslanci soso karzgra- /ali nad takim predlogom — takojim jo pre- Iresel mozog in kosti. V imenu č(jikega vo- leposeslva jo pa izjavil grof Schönborn, da njegova slranka jo sieor za ta pi-edlog. a da naj so ga omeji samo na roalke. Položaj v Tra.svaalu. Kakor vse kažo, Huri so ne i/.gube kiiialu iipanja do zmage nad Anglo/i. Mar- sal Hoberls, vrhovni povoljuik angh^ske voj- ske, jt! zabredel v procojšno zagato nasvo- jeni ,.potu v Pretorijo"'. Oil raznih strani ga oblogajo Huri in bati se inn je, da ga zadeiie masčevanje zaradi njogovega na- slopa nasproti vrlemu Cronjoju. (;<;lili \\ • Ini so žo nahaja v bližini Hloeinlonteina in se ne more ganiti ilalje, ker nut primanj- kuje vsega : živil. konj /.a prevazanje topov in blaga po sevornili oranjskih krajih, voile, obuval za vojake in prod v-iein svežih in neutrujenib vojakov sainih. Nasproti Umiiu pa Huri česlo naprodujojo. Pri Koomspruilu so vzeli Angle/em 1 I topov, 200 vo/, živil in slreljiva, vec vojuih načrtovin uk >IM-00 mo/. Pri Heddorsburgu 167 konjikov in 421 pošeev tor pel. topov na poti iz Smithliolda v Dewolsdorp. Okoli Heihlersdorpa so se pa pridružili Hurom tudi oranjski ustaši, ki so liili /o prej odlo/ili orozje tor so mesto an- gložkozopet ra/.obe.sili oranjskozastavo. Volika novarnost. za Angle/.o pa preti, kor se Huri v kral.kein polaslo želo/.nio.e oh Hloemlonleinii in se tudi ze najinlenzivnejo pripravljajo /,;i napad na mesto Hloemrontein, kjer so na- haja Hoborls z svojimi oetami. Nadalje poroca brzojav, da so ji> pH Hi-andl'orlu bila volika bitka, v kateri jo padlo deloma ranjonih nad ()()() Angložev, a 800 je bilo ujotih. Hurom je povoljoval giMioral Dowel |>roli angležkemu niaršalu Hoberlsn. Doni-cuV, in vw/Aw vosti. InieiioNMije. — Koneeplni vo/honik Ah'ksander vitoz Hosizio pi. Thurnhe.rg in Jungonegg je imenovan iiaiiioslništvenirn koneopistom tor pridodeljen nameslništvu v Trstu. Smrtiia k«sa. V ^v^\o ob 1 I. uri zvečer umrl jo proč. g. Jožof Poljšali, žup- nik v Prvačini, v 50. lotu slarosti po dolgi in inueni holo/.ui. potem, ko ga je zadol'a oinonjeuega due oh )}. popoludno kap ze cotrtokrat. Pogreb bo v sobolo popoludne ob 2'A,. Vec prihodnjie. X. v m. p.! Umrl jo v Mariboru projsnji loden profesor in slovenski pisalelj I. Majcinger. Za „Solski dom''. Havnalelj g. Križ- nič daroval K) lci-on. U)i) letiiica smrli /adnje^a ^rol'a oonhard. Kor slavi has lo loto naša dežela 100 let- nico pi-ipadanja k dožolam monarhije habs- biirško, ima ta vest z ozirom na omenjeno slaviiost nekaj zanimivo^a. V xnaitU'iijii la/i. (Glas iz obeinstva.) Pravijo, da od clovoka ni innogo zablevati, kajti napakani podvrženi smo nekako vsi — „kdor se čuli boljsoga od mono, prvi kamen na mo naj zaženo" jo stari progo- vor. Dobro. Do tu je Vse prav ! Tod a, dasi smo vsi prod Hogom grešniki, mora bili pa vendar posameznika dolžnost, da ž<» v i n- t o r o s u cloves k e g a d o s t o j a n s I v a skusa bili vreden stali nad vsakdanjo - grdobijo in sj nalašč ne pogreza v ničvrodnost. Ničesar na svetu ne zaničujom bolj, kakor zavedno 1 u m p a r i j o, to bi so vendar moral izogibati vsakdo, komur ze niso — strohneli niožgani v glavi. Sedanjoga goriškega boja mod Slovonei so no lidele/.ujom. dasi so mi njoga laze znane v najskritojsa kola, rnarvec motril sem vse bolj providno in neopažen. Dozdaj sein tudi molcal. da vidim, ali jo moziia troznosl nekalerih krogov, ali ni mozna: danes sem preprican, da n i možna, zalo sem si namenil to Ijudi, ki plošojo „taran- telo'1, ošeškavati z šibo, ki sem si jo vrezal v nekem so malo znanem grmu. Za najboljše znamenje, da |iropado Vain nasprolna slranka. ki je le ,.sli'anka'' par sebičnožev, sinatram, da ti Ijniljo delajo in si pomagajo z lažmi in laž ima kralkvali". To je popolnonia le/.aska tak- tika rnaseovanja! lijudje od „Soče" in kolikor je taeih, ki imajo šo ,.Sočino" meglo prod očmi, pa -tudi sami no vedo, kako so zavo- ženi, no vedo, da jib smohljajem opazuje oki) treznega clovoka. ki jib - pomilujo. Kdor se čuli krivoga, si mora pomagati z la/mi in Irazo in ker si „SoOani"' pomagajo z la/.mi in I'razami, je znamonje, da so c:u- lijo krive. To mora posvelili vsakemu, ki ima so kaj zdravega v sebi. Toliko za uvod. — Vipavska /ele/nica, lurlanski tramvaj in „Sorinc" la/i. Dezolni zbor goriški jo dovolil lota IS92. 100.000 gld. za nakup osnovnih dolnic za Vipavsko /,e- leznico, löO.OOO gld. za nakup jednakih avske železnico, da je moral de- zolni zbor izrocno pooblastiti dezolni odbor, da sine isti v ta Hamen najoli 100.000 >,'ld. Italijaui m^ budi leni, so pa tudi skrboli, da ne bode troba drugikrul in nala.šč za lur- lanski (rainvaj jodnakoga pooblastila iskati |)i'i dezelnem zburu — so spravili vse sku- paj prod deželni zhor. V soholui deželno- zborski soji ni slo lorej za drugo, nego da so pooblasti dezolni odbor, da srne najeti |)Osojil za že dovoljono krodite. Vs;; lo je torej dobro znano vsem, ki se pečajo z dozelno našo upravo, a ppsebno pa i\v. Tumi kot deželnemu odborniku.^Ali vendar dopušča on, da njegovo glasilo „Soca" opolovano slopi nevedno ljudstvo ter jo hujska pi'oli poslancom. češ, da so dovolili Italijanom novih 5(J.OO0 gld. Kaj pravi k toinu tržaška „Edinost"', je li to „visoko" ali ,.nizkou? V isti sobotni dežolnozbm-ski soji so glasovali za predlog, naj so deželni odbor pooblasti, da skleue pogodbi za posojili za 100.000 in za 50.000 gld. za nakup osnovnih dolnio za Vipavsko zeleznioo in za lurlanski tramvaj. vsi poslanci ra/un dr. Turne. A „Soča", ki je glasilo dr. Tunic. lr- dovratno la/e. da sta proti teinu pnullogu glasovala tudi poslanc.a Muha in (Jab<»ršček in to s „plomenitiin" naiuenoin, da hujska proti ostalim sluvonskiin poslancom. Jo-li to „visoko1' ali „nizko>;? llic Khudos, hie salta, tr/.a.ška ..Edinost"! Govori. ako si si so ohranila po.šlenje! Ni/ko —jako ni/ko! Tržaška „Edi- nost" ji1 y.e zopot prišla na dan z „niz- kosljo" nasproti ,,(ioi"ici" in to zdaj radi lega, kor smo jej d'ali ukor radi utikanja v slvari, kalorih no umejo --- ali jib hoeo umeli -— napaeno. Preduo pa se je z nova vsedla na soilnL svoj stol in nam vrgla v obraz novo Irazo o „nizkosli", bila jo njona dolžnost. da opraviči prej svojo „visokosl" gledeonogapr- vega slučaja; — ker pa so je tedaj na naš odgovor skrila kakor polž v svojo lupino, ko ga prinoses — ua solnce, nam je le v dokaz, kake barve je ono |)or6, ki daje „loir' v glasilu tržaškega poliličnoga dru- štva ,.Edinost''. „Edinost" zalrja onim ljudein, ki v e- rujejo v njeno poštenjo, da je dobila ono vest., okoli katere se sučo ta najnovojša zadeva, iz Gorico in da jo ni „prepisala"' iz „Soce-'. — No, lo j<' prav verjetno, da jo jo „dobila" ! Toda lo slvari že poznamo, ki so le za Ijudi, ki „Edinosli" vorujojo. Mi le vomo, da je naj prej „Soča" se o[)la- zila ob naze poslance, za t(»m pa jo v istem smislu pisala tudi „Edinost'', katero notico pa je brž ponatisnila „Soča". Ta „tehtel-mehtel" moj ..Soeo'' in „Kd.1' jo 7,e kaj starega. Naj loraj zatrja „Kdinost"', da so njene besede voljale vscm poslaneem, rni pa sino p re p r i ča n i. da so veljale le o n i m, katerimje veljala tudi „Sočina" no- tica in na kalore sta bajo „jezna" (iuhrsOc^k in Timui. Nam hi no sinelo bil.i znano, kako tajne simpatije vožojo g la v n e nsclio v urednistvih „Soče" in „Kdinosli", potem bi verjoli na ra/na zatrjovanja to vrslo, tako pa srno si ze večkrat stavili vpraša- nje : ali jo glavna oseba v lislu „Kdinost-' kako drugače udoležona na. podjoljii „Soče", dapojavlja tako no[n ikrito anlipalijo nasproli ,.Goricr'. da jo eolo dolovala na lo, da laslnik kavarne ..('.oinmorcio'' v Trslu i z- k I j 11 o i naš lisl. ali pa izosfanejo \/. ka- varno somisljeniki onega gospodaV Morda bodo „.Kdinost" rokla, da jo tudi la naša opazka —- nizka. a vprašamo jo, je-li monla — visoko. liboralno in plomenilo: počolje o ii e g a g o s p o d a pr o I i n a s o m n listu v kavarni „Coiiiinomo1'? Ako hi hil kdo kaj taoega sloril proti ,. Kdinosli •'. naj- br/.e hi hilri hrupa o ..nizkosti", ki so — valja globoko pod \'ami. Tu seveda na- slano vprašanjo o vrodnosli onog.i ali drugoga glasila. ,.lvlinostii( je naš list ,.no- vi'odno glasilo" naših poslancov. In vender so no spominjamo. da hi bil nas lisl. tako grdo blatil in napadal koga, kakor jo to storila žo o mnogih prilikah „Soea" nasproli njej noprijetnim osebain naše slranko. Ti napadi so hili tako ostudni in suhjok- tivno zlobni, da so priznavali sanii ,.So- cini"' prislaši; da so bili nedostojni in bur- sikozni, kaj pa jo storila „Kdinost-' o priliki toh napadov in psovanj '? Ona, ali ,.()ni" v ,.Kdiiiosli", ki si ilornišlja pravico vihloli „takt štok" nad vsom slovonskom časopis- jom -- ,. Kdinost" jo na to „Socme" ne- dostojnosti onoslavno— moloala ! Žo s torn slučajem je dovolj označona vrednost „Kdi- nosli-', oziroma onega glasu, ki daje ,.toir' v listu. 0 toj loliko samohvaljoni vrodnosti hi zamogli so marsikaloro roei, toda za da- nos no voč. Zdaj prido na vrsto lslra in duhov- ščina. Na samohvalo „Kdinosti", koliko žr- Ivnje ona za Islro, (kajli „Kdinost" šo von- dor ni — Trsf) no bomo odgovarjali dru- zega, kakor da — laslna hvala no — diši in že zadostuje progovor : kogar no hvalijo diiii^i. livaliti se mora sam. Lo lo omonimo, da jo v Gorici (no samo „okolo" „Gorice"') voc Ijudij, ki dohi'O poznajo razmoro vlstri. ki pa no vedo povodati o posobnih gmol- nih blagrih ,.Kdinosti" za one kraje, kjer so živoli, dasi so oni kraji slovanski in po- trohiii podpore. Glede naročnikov na „Kdi- nosl"¦ v krogih duhovšcine (sovoda tudi islr- sko !') poslrežomo lahko „Kdinosti" z njeno lastno izjavo prod meseoi, ko je pisala, ko- liko jo izgubila naroenikov v času. ko sejo borila pioli dr. Mahnicn itd. Ali jo obžalo- vala lu inalorijelno izgubo, ali morda ludi izgubo svojo^a ugloda v krojjih duliov- sčine, ali obojo, lo jo nain vs(?jodno. Od onega časa jo -ros spremenilasvojo ohlik o j)isanja v loliko, da joj chinos ocila „SI. Narod" (no ,,Sot;aw) „klorikalslvo," toda vse dingo jo ostalo — pri starom. A nonce. Mi no zavidamo uprave „Kdinosli"' radi oglasov, reci smo hotoli, in tudi izrekli z naso opazko lo to, da •— „svoji vlečojo k svojinr'. Nas list, ki jo v Goric, i. ni dobil omonjonib anonc, dobila pa jib je ,,Kdinost", ki jo v Trstu, s lemje rečono v tej zadovi v s o. Naposlod zatrdimo „Kdinosl", da jej jo jiopolno prosto, da piise „o bišab, ki sloje oh (;(!sti", toda skuša naj, da so v vsakom poglodu vsaj promagujo, da no ho uzroka dvomiti na iijoni nopristranosli in odkrilo- srčnosli. Na zakljiu-ku svojoga odgovora so „Kdinosl." pritožujo, da jo v Slovoncib zu- naj tržaškib moj j)romalo ukupnosli s Iržaš- kimi SlovoniM in da so zlasti „Gorioa"' ni brigala za ,.<^iganlsko borbo". Tu si drznemo v imenu vsoh Slovon- cov izjavili, oi' „(iorišl;«' ljudske po- sojihiic«'" bode duo 29. 1. in. ob 9. uri prod- poldne v prostorib „Slovonsko Citalnice1', na kar iiljudno opozarjamo svojo conjone čita- teljo. Z.» novo c(krk<»v v St. Aiulro/u [>o- lože priliodnji lorek p rod pol u d n e slovesno tern e Ij u i k a m en; ti slavuosti ho prisostoval tudi i\j. Kminenca kardinal- knezonadškof dr. M i s s i a. Nova oorkev so ho zidala ua [irostoru prejšnje corkvo, katora j(j bila za občino voliko protesna. Slovos- nosti s<» vdeleži korftorativiio slandrožko starašinstvo, vsi ohčani in gotovo tudi ve- lika miiožioa iz sosednili obein. kakor ludi iz Goriee. ..Ilranilnica in posojihiica" v Minui pri Gorici. regislrovana zadruga z neomejeno zavozo. Iz poročila za drugo upravno loto IS99. jerazvidno. da jo posojilnica doložna \\] poslavnib olajsav, tor jo clan ,.Zvoz<^ kranjskib posojilnic v Ljuhljani". l'ristopilo ji j(> tokom racunskoga lota )i2 zadružnikov, izstopil je 1. torej s skleporn računskoga lota II.") članov. I'romet jo bil naslodnji: sprojemkov gld. 2(>.U21"9(i. izdatkov gold. 2f).f>94-(>2, skupaj gld. ö I .(i 1 (5 f>8. llranilnih vlog se j(! vložilo gld. l;3.O77"28, vzdignilo se jo gld. ii.100-74, skupaj gld. 9.970-f>4. Stanjo koiKM'm lota IS9S. gld. 1.997:51. kapital, obresti koncem rac. lota gld. 44S10, toroj slanje hranilnih vlog sklopom rač. lota gld. lf).42l-9.">. Vlogo soobrostujojo z 4'/,"/0 in so sprojomajo od vsakega, čo tudi ni ud poso- jilnice. Posojil so jo dalo gld. I2'G2O-—, vrnilo so je gld. 3.17910. Stanjo koncem lota IN98. gld. C).92|-20, vseh posojil vkup konoc IcjUi IS99 gld. ^16.362-10. Gistoga do- bička j<» hi gld. 08 /,* kr, ki se done v ro- zorvni zaklad. la znasa 108 gld. 99 kr. Iz Volčjc^-a ^'ra.da smo pi-ejeli od kmocko roko te-le vrstico : Hil jo žo skrajni čas, da nam \o. liog poslal nekoliko solnca. Da hi le hotelo dolj časa razlivali svojo dobrodojno moc na naša polja. Vshnl zaporodnoga dolgotrajnoga dozja nam je zaostalo vse pol no dela in sami no vomo, č(»sar bi se popn'j lotili. V Komnu smo imeli sv. misijon, ka- toroga se jo iidoležilo vso polno ljudstva iz bliznjo in daljn«» okolice. Našo bralno drušlvo si ho najbrž«i v kralkom času junrnislilo, ali hi no ka- zalo izhacniti iz njoga „Sočo" in „PH- morca". Oomu naj bi si mi kvarili dobro in zdrave želodce s tako gnjilo hrano? Občinski in drugi sl.ro.ski rasejo pri nas od due do due. Dobodki se pa vsled slahih leliii pri nas vedno manjšajo .;n sami no vomo, kako bodenio zamogli vse to stroško promagovati, ako pojdo tako dalje. Na5a ohčinska uprava hi morala paziti, da hi imelo posamozno katastralno obcino od ohcinskili dohodkov več koristi, nego no- kaleri zasobniki. Tako n. pr. jo donašal l(Ha IS99. oh- činski dac le 80 gld. v občinsko blagajno, če tudi je bilo lansko b»to v tern pogledu boljo n«igo je letošnje. ko donaša ohčinski dac I3f) gld. S(»voda, trohalo jo moža, ki jo nekoliko podrozal. Jo pa tudi žalostno, da so zakupniki, ki so provzoli pohiranjo daca, kakor so so bvalili sami. imeli löO gld. do- hicka. a obcina je dohila le 80 gld. Toroj nekoliko vec providnosti ludi \ loin pogledu no hi škodovalo. ,.Goricau jo priobčila jirod kratkim do- pis iz Jahlanca pri Komnu. s katorim so mi vjemanio popolnoma. Stranki, ki je zdaj na čelu obtjinsk«1 uprav«»., s(nr«»ikolbaubo, zdaj mo- rajo nositi ta Hismarckov lonec š«' žan- darji in na|)osled ga monda dobi ;5e voja- štvo. No. pa saj smo v znamonji — tro- zveze! De/oliii zbor istrski. Nekateri listi so porocali. da so se hrvatski in do/.elni istrski poslanci nokako pogodili z d(»ž. gla- varjem istrskim, dr. Ganijiilollijem, tor da so udeleže j)riliodnjoga dožolnozborskega zase- danja za Istro. Tržaški „Piccolo" pa pravi, da je izvedel na pristojiiem meslu. da ni nič rosnice na oriKMijenih porocilib; omenja pa, da bode sklican istrski dež. zbor na priliodnji cetrtek in sicer no v Poroc, ka- kor so je poproj govorilo, marveč v Koj)er, v Koper pa zato, kor so nadeja vlada so vodno, da se brv. in slov. poslanci venderlo udoložijo zasodanja, c«;sar bi pa nikakor ne storili, tako pise ,.Piccolo", ako bi se dež. zbor sklical v l^roč. Nam se dozdeva, da so ta Fiada visoki c. kr. vladi težko izpolni. Slovansko pravicoljubje. Dr. Malko J.aginja jo podal nov -sijajon dokaz Italija- nom, kako izborno hi izbajala v 1stri oba naroda drug pol eg drugoga, ako bi bilo lta- lijanom za to, da vlada v deželi mir in bla- gostanje, no pa boj in siromastvo. V Vod- njanu jo uslanovil kreditno drufitvo, cogar prvi obeni zbor je bil due 9. t. m. V Vod- njanu jo skoro izključno latinsko prebival- stvo in potrobam tega ljudstva je priredil dr. Laginja potrebno posojilnico. Društvo je rogistrovano pri rovinjskem sodišču pod imenoin „Gassa ruralo — Dignano': in ima že 370 zadružnih delnic. — Cesar svojeem Italijani sami niso storili. storil je zanje Hrval Laginja. Vidi se. katora politika vlada v Istri: — politika dobrozitja signorov na račun kmota. Ni čuda, da tudi latinski kmet 1st re raje vidi dr. Laginjo. nego svoje ,.do- brotnike"! Potrcs. Dno 8. I m. jo bil potros v Novem Mestu na Dolenjskom, ki jo trajal nekaj cez eno sokundo. Suiuik je prišol od juga in sol proti sevoru. Zcna utopila so je mesarju Krancetu S«»laku v Celju. Uzrok samomoru so naj- bržo domačo razrnciro. rstrclil s<» jc. linančni konceptni praktikant Reno Hilgeri v Marihoru, uzrok jo bila neozdravljiva bolezon. Samoinor radi J«)ubcrtov(» sinrti. Na Diiuaju je živel nek 17 lotni pekovski učonoc. ki j(^ bil tako navdušen za vrhov- noga poveljnika Hurov, da po smrti istoga ni hotel več živeti in so jo 2. t. m. sol obesit na kljuko. — Fant bi bil bolje storil, da so je navdusoval za zemlje, nego za po- sitiko. Povodonj. Mrzojavi poroeajo iz Goške, Moravske in Ogorsko, da so vsled velikega dožovja nastale ogromm; poplavo v neka- ; tori 11 tarno.šnjih kraji b. Tudi v dunajski okolici jo vsl«»d izslopa Donav(» naslala povodonj. t'diranjc zcmljc. Iz Havdnico na Čo- škepi brzojavlja v Prago tamožnji okrajni gla\\ir, da so je due 10. t. m. zvečor v vasi Klapa vsled sesodanja zemlje posulo gest his, a 14 da jib je se v nevarnosti. Zemlja na oneni kraju se pogreza vsled podzemskih posčenih plasti po znotranjih vodab. LiNtnica urodnistva. G. g. M. S. v Gezsoči: Poslano oddali na pristojno mesto. Drugiin gg. dopisnikom: Pribodnjic! * Dva pisatclja samoinorilca. Na Dunaju sta se botela v soboto večer pisa- telja llugon Astl-Leonbard in Kric Lemmer- mayer skupno umoriti. Astl si jo vpričo prijatelja proriszal vrat Uiv bil takoj mrtev, l.ommermayor pa si jo prerezal žile na ro- kab lor so tako le težko ranil. Prijatelja sta fxislila pisino, v kal«;roin naznanjata, da gresla v smrl zaradi melauholije. Astl je bil 30 let star in oženjen; havil se je z mo- droslovjem tor spisal kot glavni urednik lisfa „Im trauten Heim" več poyestic in posniij. Lemnun'mayer je 43 let star in samec. Spisal jo več literarnozgodovinskih del in žaloigro „Samson in Dalila". Astl si je skušal ž<; lani v novombru pr«irozati vrat, a takrat se mu samomor ni posrečil. V so- boto pa si jo pr(»rezal vrat popolnoma. Oba pisatelja sta bila dusovno neuormalna in pronapota. Znamenje časa! * Aktuvalna drama. V nokom pari- sk(Mii predmestniMii gltMlališču igrajo dramo „Huri-'. Pi'vo d«»janjo kaže ljudski shod Hurov, katennnu se je sporocil ultimat An- glijs- Drugo dejanje se vrši na bojišcu. An- gleski generali so nesložni in Buri napa- dejo in zasede nepripravljeno angle^ko vojsko, jo pohijejo tuv zapojo zahvalno bimno. Tretje dejanje kaže tragičon konoc junaškega dosotletnoga burskega d(ička. 4. dejanje prodslavlja konec angleško moči v Južni Afriki. Marsal Roberts je premagan in ujot; predsednik Krüger naznani zbra- ni"» Hurom, da sta burski ropubliki prosti in neodvisni. Ta drama ima vselej velikan- ski uspeh. Ljudje so jokajo, smejejo, togote in vesole, da jo podobno gledališčo panju čobel. * Kdor iznajdc krtnilo za zrako- plov, do hi polog ,zasluzet:e slave t5e darilo 100.000 frankov. To nagrado je razpisal nam- reč neki clen pariškega aero-kluba. Ta me- Cion pa no zabteva nili popolnega krmila, , ki bi moglo vzdržati t raj no zrakoplov v do ločeni men', nego je zadovoljen, ako oprav- Ija krmilo svoj namen vsaj 11 klm daleč. Hazpis velja za dobo f) let. Potein vzame mocon svojib 100.000 lrankov zopot v svojo blagajnico. Iznajdbeniki, na noge! Narodno i»os[)0(larslvro. Kmetijska drustva. (l)i>[)is /. ili'zch1), V „Gorici"' smo tarn na jesen bili pri- ce I i na dolgo govoriti o kmetijskem vpra- šanju tor smo bili prišli do sklopa, da Slo- vonci se moramo z vecjo vikuiio polirigati za prekoristno c. kr. kmetijsko drustvo v Gorici, katero uživa velikih državnih podpor kot dežolno drustvo. Navedli smo bili načine, kako bi bi bilo mogoce pri ti do vecjoga stevila slo- venskih društvenikov in s temi do primor- nega šlevila zastopnikov v osi'ednjem od- boru. Konstatirali smo bili resnici na ljubo, da naso c. kr. kmetijsko drustvo je biloko- likor toliko pravično tudi slovenskemu delu naše dožele, kljubu temu, da je bila nasa stran veliko prernalo zastopana v društvu. Iz i5tv. 20. „Gorice" pa smo zvedoli. da so tudi naši sodeželani druge narotlno- sii prizad(;vajo v svojem glasilu „F. O.1' do- seči preustrojitev nažega deželnega c. kr. kmetijskega drustva. Slovenci so potegujemo za preureditev drustva, Lahi tudi. Mi težiino po večji ur;il, uziroma svak in si He. pivcasliti gospod župnik v Prvačini, v sredo oh 11. iifi zvečor v 50. lotn svojo starosli. po dolui in miicni holozni. prcvidcn vcckral so sv. zakramenli za imiira.pxV. Po^rob pivljubljenega ranjko^a ho v sobolo due I \. I. in., ol) 2'/,, popolndnc. Pokojnika priporocaino v pobozno mt>IiI(»v in blag sponiin. V PrvjKMlii, due 12. aprila 1900. Znlujoci ostali. Opravilna slevilka: Dražbeni oklic. Vsled sklspa od 6. marca t. I., ! opravilna šlevilka gorenja, se proda ; date 17. apriln 1 <1»|h>I- «liu* rni',;i pristna bela in črna vina iz vi- pavsfcfh^ fitrJ^n skih, br is k ih, dalmatinskilt it ' isterskih vinu g r a d o v. Ddsiavlja na lioni in riizpo.šiljsi jki žclc/nn-.i na vse kiaje nvstro - o^erskc inoiiiuhije v sot]ill o I nli lilrov napr<\j. Na zahicvo pos-ljn r. «*i * 11 uzurce. Cenc zmerne. Postrcžba poštcna. ----------------------------------------------------------- ———-**—¦ ¦¦¦¦¦¦ ^^m ^»Wfc m ita Kornu st. 10, pripoiora slavncmu obeinstvu v nioslii in na de/.cli svojo li-novino kolonijalne^ji bla^a, kakor pclrolcj. kavo vseb vi-st, i-iz. oljc. sladkor ild. Na razpola,uro iina tudi do- mačo slanino : speb. salamc in lo na (Irobno in na ilebelo. Cena zmerna, postrežba točna. Josip Gorjanc gostilnirar v Attemsovi palači na Kornu v Gorici, ima tudi hlcvc za korxje in vozove. llazun dobre.i^a crno.ua in bole.^a vina lor piva, j)riporoca vedno izvrstna jedila, tjorka ali mrzla. Ima cena prenočišča. Razglas. V ol)(vvini Podgoj'i s(k od- dnjji. slti/J)}} ()l)(v-iiisk(ki>a redarja. Prcdnosi iniajoza to shižho sposolmi. (losluž(ini vojaki. ka- Icri znajo slovonski citati in pisali in ro raznincjo tudi iialijanscino — tw so v svo- jem dos(Mlanj(kin življri žii- |)anstvu v Pod^ori. pri kato- ; rein jc pixlati dolir-nc |>rosnjc do 15. apriln 1. I. Županstvo v Podgori di)(k r>. aprila l!)()0. Vv\i\ slov^nsksi- tryovina z /elozjom v (Joric-i Konjedic & Zajec (proj in. l>arho) pred nadškofijo liiš. štv. 5. Podružnica konec Raštela hiš. štv. 2. 2aloga v uliei jvtorelli št. 12, v Qosposki uliei št. 1 v posojilnični hiši. I'riporocia po najni/.jib ccnab svoo bo.ijalo zalogo najbolj.še^a štajer- skega železa, železno, cinkaste, pocinjene in medene ploücevine, orodja za razne obrti in poliišner;a, štedilna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. Vsiikovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. privilegovanih livarn. Pripoznano najboljsib palciitovanib kotlov .yospoda Nussbaum-n v Ajdovsčini po lovarniškib cenali. Edina /ali^a najboJjšoga koroškoga Acalon m Brescjan-j^kla. Ziilo^a Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev i/ pivili lovarn. Kupujeta slaro zidozjc1 in kovinc po najvisji dnevni coni. NovoiMH'oceuci pozor! Stcjcin si v cast naznanjati slavnonm obeinstvu, da sem razsiril Ir^o- vino pobišLva v ulici V(»tui'ini, i^hivni vbod v Gosposki ulici. «&3».lto& Bresqak; v Gorici, Gosposka ulica št. 14, (hli/o lekanic dii-oncoii). V zaloyi ima vsa.kovrslno pobislvo za vsaki stan. l'obistvo jo po najmodernejšib slo- jevili delavnic v ulici 1'onle niiovo in via liOoni, katere so l(»)>.še in ukusnejo izdelane in coneje od dunajskih in budapeštanskili lovarn. Oslalo pohištvo jo od prvib mizar- skib niojstrov. — Sprejema vsa naročila in izdeluje po izberi obrisa. najcenojo in \ najkrajšem času. — Ho.^ala zalo.^a podob na plaluo in šipo z različnimi okvirji. Uel^ijska Iniiscna o.nlcdala vsake velikosti. Različno pobistvo, kakor: toalotne mizice, različna obešala, prepro^o za okna itd. Različne sto- lico iz trsja in cclulojda, posebno zajedilne sobe. Blazine iz strune, afriske trave, z ži- ni a tn i in plalnom na izbero terorazne tapeca- rijo. — Daje se tudi na obroke, bodisi te- denske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.