G LOSA ZLORABLJENO LJUDSKO jim), zlasti se je izkazalo v narodnoosvo- PESNIŠTVO bodilni vojni. Slovenci premoremo po zaslugi Borisa Paternuja in njegovih štu-Že od nekdaj je bila dragocenost ljud- dentov na filozofski fakulteti ljubljanske skega pesništva v tem, da je skozenj utri- univerze veličasten knjižni opus ljudske-palo življenje naroda: njegovi običaji, ga pesništva iz obdobjaNOB 1941-1945. posebnosti, kultura, temperament, bilo Na ta opus smo lahko resnično ponosni, je izraz ljudskega mnenja in njegove vo- saj je čvrst dokaz, kako se je ves Slovenije, vedno v službi resnice in nepodkup- ski narod dvignil proti okupatorju, ljivega poštenja. Mnogokrat je bilo izraz Osebno sem vedno cenil ljudsko pe-upora proti zatiralcem (domačim in tu- sem kot pravir resnice, poštenja in pri- 1205 1206 Dušan Mevlja marnega doživljanja. Ugajala mi je v njej iz svojih žuljavih rok prispevek za neraz- tudi hudomušnost in smisel za humor, vite. To »ljudsko pesništvo« je proizvod direktno streljanje v izbrano tarčo in ne- demagoške politike črnogorskega partij- ovinkarjenje pri poantiranju. Mislim, da skega voditelja, ki je polaskal črnogor- se pri ljudski pesmi lahko učijo tudi po- skemu narodu, »da ljudstva ni treba učiti klicni pesniki, ki si s pesništvom služijo politike, pač pa se morajo politiki učiti kruh,' zlasti kar zadeva neposrednost iz- od ljudstva«. Pozabil pa je povedati razli- raza. Skratka: ljudsko pesništvo ima po- ko med resničnim ljudstvom in nahujska- membno in dragoceno mesto v kulturi no množico. Poleg tega je to tudi dokaz, slehernega naroda. da se prav ničesar ni naučil od ljudstva. Isti voditelj je sam »ljudski pesnik«, saj je Zal pa se je ljudsko pesništvo v neka- spesnil ljudsko pesmico »Ne pada sneg, terih (južnih) delih Jugoslavije spremeni- da bi pokril breg, temveč zato, da bi se za lo v politično orodje, v trobilo političnih vsako zverjo pokazala sled«. Sled pa kaj-interesov, večkrat podlih in umazanih. pak kaže po njegovem v Slovenijo... Kaj naj si mislimo o »ljudskem pesni- Poziv k orožju zoper Slovenijo in Slovenstvu«, ki producira take verze: »S tobom ce pa je izrekel kar v prozi, ker mu je čemo Slobodane, ako bog da - do Ljub- očitno zmanjkalo pesniških sposobnosti, ljane!« Ali: »Rukovodstvo Slovenije Kot vidimo, je ljudsko pesništvo v ne-- hoče zemlju da razbije!« ali: »Sloveni- katerih delih Jugoslavije degradirano na jo, sram te bilo - šta je ovo s bratstvom ceneno orodje dnevne politike. Prešlo je bilo!« Lahko si mislimo, da ti verzi niso v sramotno službo sovraštva do bratske-nastali spontano, temveč so bili naročeni ga naroda. Postalo je naročeno, mitin-od političnega vodstva Črne gore. Da bi garsko verzificiranje. V nobenem prime-preprost Črnogorec sovražil Slovenca, ru ne zasluži več častnega naziva o tem resnično dvomim, zlasti če ve, da »ljudsko«, mu tisti Slovenec vsa ta dolga leta pošilja Dušan Mevlja