cena 60 dinarjev številka 1 (805)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje. 9. januarja 1986
Ne razidimo se!
Leto se je obrnilo. Najdaljša noč in precej dolgi novoletni prazniki so za nami. Obračune za preteklo leto smo več ali manj že naredili, načrte in vse podobno za letos tudi že izoblikovali in pri tem seveda bolj ali manj upoštevali vse, kar nas je doletelo lani in kar nas čaka letos.
Za nami je 50 številk vašega in našega prijatelja tednika »Naš čas«. Z nekaterimi ste bili bolj zadovoljni, z drugimi manj. Nekatere številke so bile obsežnejše, druge tanjše, saj smo tudi v našem uredništvu občutili škarje stabilizacije. Podobno kot vi, smo bili tudi mi vselej kislih obrazov, ko so nam sporočali, da je dražji papir, storitve in drug material. Tudi v preteklem letu so se ti stroški občutno zvišali in z novoletno številko smo vas ob njenem povečanem obsegu, koledarju, pa tudi zanimivem branju, morali »presenetiti«, čeprav neradi, z novo ceno. Odslej velja Naš čas 60 Hinar-
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
jev, za ene veliko, za druge celo preveč, mi pa vam moramo povedati, da je to še vedno veliko, veliko manj, kot znaša njegova proizvodna cena.
Želimo si, da bi bil Naš čas kljub podražitvi še vedno vaš prijatelj, da bi vam tudi v tem letu v vaš dom prinašal domače novice. Čeprav nas je malo, si bomo tudi v letu 1986 prizadevali, da bo teh novic kar največ, da bo kljub zmanjšanemu obsegu pester, zanimiv. Pri tem nam lahko veliko pomagate tudi vi, drage bralke in bralci, s tem, da tudi sami kdaj pa kdaj primete za pero in napišete kaj zanimivega, nam to sporočite po telefonu, da bomo skupaj uresničili to, kar si enako kot vi, želimo tudi mi: da bomo lahko čini-večkrat dejali — ta številka, ali ta radijska oddaja je bila pa resnično dobra!
Zato ob koncu še enkrat — NE RAZIDIMO SE!
Stane Vovk
Seje zborov občinske skupščine
Zavrniti povišanje davka
Pred Novim letom so se sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Drugače je ob tej priložnosti seja bolj kot ne slovesna, vendar pa tokrat zaradi obsežnega dnevnega reda, to ni bila, seveda če odštejemo sedaj že tradicionalno prednovoletno malico, ki so jo bili tudi tokrat deležni delegati.
Za kanček svečanosti so tokrat poskrbeli tudi predstavniki tretjega bataljona VDV brigade, ki so v imenu tega bataljona skupščini občine Velenje ob 40. letnici osvoboditve podelili spominsko medaljo bataljona ter tako izrazili priznanje in zahvalo za skrb, ki so jo delovni ljudje in občani naše doline doslej izkazali temu bataljonu.
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Na seji zbora združenega dela skupščine občine Velenje so delegati največjo pozornost namenili obravnavi predloga dogovora o usklajevanju davčne politike za naslednje srednjeročno obdobje in odloka o davkih občanov ter ponovno tehtali sporno uvedbo davka iz osebnega dohodka. Problem je bil v različni višini obdavčitve, in sicer 0,35 ali 0,75 odstotka. Doslej je za potrebe občinskega proračuna zadoščal davek v višini 0,35 odstotkov, nastala razlika pa je bila pokrita s sredstvi iz republike. Ker sedaj zaradi večjih zveznih zahtev tega denarja ne bo, je občinski izvršni svet predlagal povišanje stopnje na 0,75. Delegati.
Za hrabro dejanje
ki v veliki večini niso imeli niti mnenj svoje baze (takšno je pač naše delegatsko delo), so ob nekoliko pomanjkljivi obrazložitvi, razumljivo videli predvsem svoj žep in ne dejanskih potreb občinskega proračuna in so seveda glasovali za nižjo obdavčitveno varianto.
Če je pri tem točna trditev, da bo zaradi nastalega primanjkljaja morda potrebno odpustiti določen del delavcev, ki so vezani na občinski proračun, potem bi se takega predloga morali lotiti kvalitetneje, posmehljiva izjava enega od delegatov, da bomo pač delovali brez izv ršnega sveta, pa kaže tudi na to, kako razvrednotena so nekatera merila.
Sicer pa so sklepi sprejeti na
Priznanje Džemsi
Pisali smo že o hrabrem dejanju delavke Gorenje Džemse Sulkano-vič iz Kidričeve 55 v Titovem Velenju, ki je sredi decembra iz gorečega Stanovanja rešila triletno deklico Erdino, sosede Rabije Ibriševič.
Ob koncu leta so Džemso povabili v prostore občinske gasilske zveze v Titovem Velenju, kjer ji je predsednik Tone Berložnik ob prisotnosti drugih predstavnikov zveze, gasilskega društva Titovo Velenje in slušateljev tečaja za nižje gasilske častnike podelil pri/nanje občinske gasilske zveze I. stopnje. » Tovarišica Sulkanovič ni razmišljala o tem, da se sama podaja v nevarnost. Pred seboj je videla samo cilj — kako rešiti deklico. Za to hrabro in požrtvovalno dejanje sta predsedstvo in operativni štab OGZ sklenila, da se ji podeli najvišje občinsko gasilsko priznanje,« je dejal Tone Berložnik. (vos, io.)
zborih skupščine pogosto bore malo vredni. To je namreč pokazala tudi obravnava ene od naslednjih točk dnevnega reda, pri kateri so delegati tehtali kadrovsko problematiko. Dosedanje zahteve občinske skupščine po ustreznejši kadrovski politiki, zmanjšanju pogodbenega in nadurnega dela, o ustreznem poklicnem usmerjanju, zaposlovanju pripravnikov in druge sicer papirnato potrjene naloge, so v praksi namreč še vedno bolj ali manj odvisne od vestnosti ali ne-vestnosti posameznikov v združenem delu. Sicer pa dejstvo, da razprave prav o tej problematiki na zboru združenega dela pravzaprav ni bilo, dovolj jasno dokazuje, kako lakonično znamo gledati na nekatera vprašanja gospodarskega razvoja.
To je začuda pokazala tudi obravnava družbenoekonomskega položaja rudarstva in energetike, ki je bila pravzaprav osrednja točka dnevnega reda, doživela pa je dokaj malo pripomb ali potrditev, kakor, da bi od te naše dejavnosti ne bila odvisna usoda in razvoj celotne doline.
Tako pa bomo ob drugih priložnostih znali.^ stresati kopico negodovanj zaracli pomanjkljivega varstva okolja, prenagle eks-ploatacije, razrušenih -domov, neurejenega družbeno ekonomskega položaja in drugih problemov, ki jih s sabo prinaša rudarjenje, medtem ko smo tokrat poslušali le mnenja delavcev REK.
Upajmo, da bo več tehtnih pripomb na dva pomembna osnutka, ki sta tako in tako z zamudo zagledala luč sveta in sicer na osnutek resolucije o politiki družbeno ekonomskega razvoja v občini v tem letu ter na osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje. Razvojne usmeritve, ki vejejo iz njiju pač niso posebej rožnate, vendar bo že izpolnitev teh ciljev zahtevala veliko angažiranje.
Posebno mesto pa prav gotovo zasluži pobuda delegata REK, da se pristopi k oblikovanju ustreznejšega delegatskega sistema, saj sedanji prav gotovo ne zadovoljuje vseh potreb in želja delavcev in občanov.
O ostalih točkah dnevnega reda pa je beseda tekla podobno kot na drugih dveh zborih. O tem pa na 3. strani.
(bz)
najraje smučam v hlačah El kroj
Rudnik lignita Velenje
Nakopali 5,106.400 ton lignita
Tudi preteklo leto je bilo za velenjske rudarje rekordno.
Že petič zapored so nakopali več kot 5 milijonov ton lignita.
Lanska proizvodnja je bila sploh najvišja v 110-letni zgodovini rudnika, ki so jo prav tako slavili v letu 1985. To količino lignita so ve-
lenjski rudarji nakopali v 280 dneh in eni tretjini. Od tega so delali 16 tako imenovanih rdečih sobot in eno tretjino udarniško. 5. decembra so naši »knapi« nakopali kar 24 tisoč 800 ton lignita, kar je doslej najvišji dnevni izkop. Poprečno pa so na dan v preteklem letu nakopali 18 tisoč 215 ton
lignita. Količino 5 milijonov ton nakopanega premoga, ki je bila še pred letom 1980 nedosegljiva, pa so dosegli v petek, 20. decembra in seveda so to delovno zmago rudarji proslavili po svoje v jami kar kaže tudi posnetek našega sodelavca L. Ojsterška.
Dolgoročni družbeni načrt občine Velenje do leta 2000
Vključimo se v javno razpravo
Na zadnji seji v lanskem letu je izvršni svet skupščine občine Velenje sprejel sklep o javni razgrnitvi grafičnih prikazov nujnih prostorskih sestavin osnutka dolgoročnega družbenega plana občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 2000. Prostorski del omenjenega dokumenta je razgrnjen v avli občinske skupščine, kasneje pa ga bodo razgrnili tudi po krajevnih skupnostih, seveda le tiste dele, ki so za posamezna okolia zanimivi.	'
Prav je, da namenimo obravnavi tega nadvse pomembnega dokumenta v vseh okoljih vso pozornost, saj bomo le tako dosegli, da bo ta zares odraz naših skupnih usmeritev in želja. Tako se tudi ne bo več dogajalo, kar je bilo v preteklosti pogosto praksa, da smo zavračali zazidalne načrte, pa čeprav so bili ti opredeljeni v sprejetih družbenih planih.
Osnutek dolgoročnega družbenega plana občine Velenje za obdobje do leta 2000 bo v javni obravnavi do konca meseca februarja.
O pričetku javne razprave so bili na zadnjem zasedanju občinske skupščine seznanjeni vsi delegati, v teh dneh pa so, oziroma bodo, gradivo za javno razpravo prejeli vsi temeljni nosilci načrtovanja (ozdi, krajevne skupno-
sti. samoupravne interesne skupnosti). Sredi tega meseca bodo temu dokumentu namenili vso pozornost na komiteju za družbene dejavnosti, za 20. januar pa je predviden skupni sestanek z vsemi planerji iz organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Takoj za tem ga bodo obravnavali na sestanku poslovodnih delavcev, do konca januarja pa morajo biti razprave tudi po samoupravnih interesnih skupnostih. Prav tako do konca januarja morajo o dolgoročnem družbenem planu občine Velenje za obdobje do leta 2000 spregovoriti občinske družbeno politične organizacije, med 20. januarjem in 20. februarjem pa bodo razprave po krajevnih skupnostih. V tem času bodo o tem dokumentu temeljito razpravljali
tudi člani društva ekonomistov velenjske občine.
Ves čas javne obravnave bo komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja zbiral pripombe na osnutek tega dokumenta, jih po možnosti vključil v predlog oziroma sprejel do pripomb stališča. 28. februarja naj bi o osnutku družbenega plana občine Velenje spregovorili še delegati občinske skupščine, ki bi oblikovali pripombe ter osnutek tudi potrdili.
Časa za obravnavo in sprejem dolgoročnega družbenega plana občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 je torej dovolj. Prav je, da se kar najbolj množično in aktivno vključimo v obravnavo in posredujemo svoja stališča, to še posebej velja za vsa predvidena poseganja v prostor, ki ga je tudi v občini Velenje vse manj in ga moramo zato toliko bolj racionalno trošiti.
M. Zakoše'
2. stran ★ HQS C3S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje -k
9. januar 1986
Najstarejši krajani Desnega brega so se srečali letos prvič.
Desni breg - Srečanje najstarejših krajanov
V dneh pred novim letom so v marsikateri krajevni skupnosti v občini Velenje pripravili srečanja za svoje najstarejše krajane. Takšno srečanje je bilo tudi 23. decembra za krajane, starejše od sedemdesetih let, v krajevni skupnosti Desni breg v Titovem
Velenju. Najstarejši krajani so se tokrat srečali prvič, obljubljajo pa, da bo to srečanje postalo vsakoletno.
Kratek kulturni program so jim pripravili učenci osnovne šole Miha Pintarja-Toleda in Glasbene šole Frana Koruna-Koželj-
Tudi v Šoštanju in drugod
Krajevna organizacija Rdečega križa in KS Šoštanj sta ob koncu leta pripravila srečanje svojih najstarejših krajanov. Tokrat že petnajstič zapored.
Srečanja se je udeležilo 110 Šoštanjčanov, med njimi tudi najstarejši krajan Janez Bark, star 91 let in najstarejša Šoštanj-
čanka, Cilka Trobej, stara 92 let.
Najstarejšim krajanom sta spregovorila Ivan Medved, predsednik Rdečega križa in Martin Primožič, predsednik sveta KS Šoštanj.
Kulturni program pa so z recitacijami, pesmijo, govori in instrumenti popestrili učenci osno-
skega, vsem zbranim pa je v imenu predsedstva krajevne konference SZDL te krajevne skupnosti, spregovorila Danica Markus.
Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da si krajani takšnih srečanj še želijo.
vne šole Biba Röck in harmonikar Milan Novak in Ivan Šoln, ki sta s svojim izvajanjem vnesla med starostnike vedrino in veselo razpoloženje.
V imenu starostnikov pa je vse navzoče nagovorila tovarišica Trobejeva.
Miloš Volk
OGZ Titovo Velenje
Srečanje gasilskih veteranov
Ob koncu lanskega leta je tudi Občinska gasilska zveza pripravila srečanje gasilskih veteranov. Predsednik OGZ Titovo Velenje jih je seznanil z vsemi nalogami, ki so jih v letu opravili zveza in društva. Prikazali pa so jim tudi dva kratkometražna filma o vaji in tekmovanju gasilcev v Titovem Velenju.
Tovariš Stane Hudales je še posebaj pozdravil dva najstarejša veterana Viktorja Prevolčnika in Franca Lomška, nekateri veterani pa so prejeli tudi plakete in značke »Gasilski veteran«.
Za prijetno srečanje se je zahvalil Ivan Mele: »Gre predv vsem za to, da se srečamo, da se vidimo in pogovorimo, da izvemo od naših vodilnih gasilskih funkcionarjev, kaj se je med letom zgodilo in kakšni so načrti za naprej v našem domačem, slovenskem in jugoslovanskem gasilstvu,« je med drugim dejal.
Miloš Volk
Društvo za pomoč manj razvitim osebam
Nujna ustanovitev varstvenega oddelka
Člani društva za pomoč duševno manj razvitim osebam iz Titovega Velenja so v preteklem letu opravili vrsto pomembnih nalog. Veliko dela je od njih zahteval popis vseh duševno manj razvitih oseb v naši občini, njihova prizadevanja pa so bila usmerjena še v ustanavljanje oddelka za varstvo, nego in delovno usposabljanje težje in težko prizadetih oseb velenjske občine. Z ustanovitvijo tega oddelka želi društvo pomagati staršem teh otrok, da bi te kar najdlje obdržali v družinskem okolju. Žal, kljub vsem naporom in pomoči širše družbenopolitične skupnosti naloge zaenkrat še niso uresničili. Vendar marljivi- člani društva ne bodo »vrgli puške v koruzo«, saj so ustanovitev varstvenega oddelka znova zapisali v delovni program za letošnje leto.
Ogled zavoda v Domavi je potrdil, da ima pri skrbi za duševno manj razvite osebe pomembno vlogo tudi obveščanje ter seznanjanje staršev teh otrok z razli-
Silvestrovanje upokojencev
Društvo upokojencev Titovo Velenje je tudi letos pripravilo silvestrovanje za svoje člane. Zbrali smo se v restavraciji Nama že 21. decembra, tokrat pod geslom: »Dodaj življenje letom — ne samo leta življenju«. Čeprav je bilo slavje že deset dni pred Novim letom, se je cel program odvijal tako, kakor se mora na starega leta dan. Za ples in lepe viže je poskrbel ansambel Noč in dan. V programu ni
manjkalo kosmatih vicev, iger in skečev, ki jih je povezoval in vodil znani velenjski humorist Ivo Gorogranc. S svojim nastopom se je izkazal tudi Tine Zabukov-nik. Nastopili so igralci na orglice, recitatoci, odgovarjati je bilo treba na kviz vprašanja, kdor zna kaj nenavadnega, je to tudi pokazal, za vse pa so bile pripravljene tudi nagrade. Darila so dobili tudi upokojenci, starejši od osemdeset let, prejela pa ga je
čnimi možnostmi usposabljanja. Tudi to je bila ena od nalog lanskoletnega delovnega programa, ki so jo člani dokaj uspešno opravili. Takšnih srečanj si starši seveda želijo, vendar pa pomanjkanje finančnih sredstev društvu onemogoča, da bi jih pripravili večkrat na leto.
V izvršilnem odboru društva delujejo predvsem starši duševno manj razvitih otrok razvojnega oddelka WZ, oddelka za usposabljanje na osnovni šoli XIV. divizije in zavoda. Prav pa bi bilo, da bi se jim pridružili tudi starši, ki imajo otroke doma. Zato je tudi to ena od nalog, ki jo bodo skušali uresničiti v tem letu.
O teh nalogah so spregovorili člani velenjskega društva za pomoč duševno manj razvitim osebam na nedavnem rednem občnem zboru, na katerem so se tudi zahvalili vsem, ki so jim pomagali pri opravljanju zadanih nalog.
tudi upokojenka-vzgojiteljica, Marica Horvat, ki je vzgojila štirideset tujih otrok.
Večer je minil vse prehitro. Voščili smo si zdravo in srečno Novo leto 1986 v želji, da se ponovno dobimo za 8. marec.
Pohvaliti je treba organizatorje in gostitelje za to uspelo srečanje upokojencev. Takšnih srečanj in prireditev si še želimo.
Rudi Kortnik
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu
Na podlagi 29. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Velenje, sprejetem na zboru uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, z dne 18. novembra 1985 in Pravilnika o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in upokojenih invalidov na območju občine Velenje, objavljamo
Obvestilo
o zbiranju vlog upravičencev za dodelitev stanovanj, ki jih ima pravico dodeljevati samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje
Ad 1.
Solidarnostna stanovanja se po tem obvestilu dodelijo delovnim ljudem, občanom in družinam z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah in to:
—	delovnim ljudem, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, vključno z mladimi družinami,
—	občanom in družinam, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, vključno z mladimi družinami,
—	občanom, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojencem, invalidom, borcem NOV, kmetom borcem NOV, starejšim in za delo nesposobnim občanom.
Za mlado družino iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena se šteje tista družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri noben od staršev ni sarejši od 30 let in ki izpolnjuje dogovorjene splošne in posebne pogoje po samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj.
A) Upravičenci lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da upravičenec in osebe, ki z njim stalno stanujejo (zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, otroci, po svojenci, starši, ki najmanj dve leti živijo z njim v ekonomski skupnosti) ni imetnik stanovanjske pravice ali je imetnik na neprimernem stanovanju,
—	da ima upravičenec stalno bivališče na območju občine, v kateri je vložil prošnjo za dodelitev solidarnostnega stanova-nja,
—	da upravičenec oziroma njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja,
—	da uprvičenec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo bližnjih sorodnikov (zakonec, starši oziroma otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj in so vsaj dve leti pred natečajem živeli skupaj v hiši oziroma v stanovanjih,
—	da upravičenec oziroma kateri izmed članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše,
—	da socialne razmere uprvičenca oziroma članov njegove
družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči,
—	da socialne razmere upravičenca oziroma članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči,
—	da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen.
B) Posebni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev do družbenih stanovanj, je mejni znesek skupnega čistega mesečnega dohodka na člana gospodinjstva, ki ne sme presegati pri:
—	samskih upravičencih 65 % čistega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v prejšnjem letu,
—	družinah z dvema ali več člani 50 % čistega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v prejšnjem letu,
—	mladih družinah 70 % čistega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v prejšnjem letu,
—	če posebne razmere (npr. daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost, nezaposlenost zavoljo delovne nezmožnosti, ogroženost zaradi pogojev, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna tuja pomoč in nega itd.) bistveno poslabšujejo socialne razmere družine.
V letu 1985 je znašal za prvih devet mesecev poprečni mesečni čisti dohodek v SR Sloveniji 48.095 din. Pri sprejemanju predloga prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnostnih stanovanj po tem obvestilu bomo upoštevali poprečni mesečni čisti dohodek v SR Sloveniji, ki bo objavljen v Urdnem listu SR Slovenije, predvidoma v mesecu februarju 1986.
Ad 2.
Prosilci morajo v vlogi obvezno navesti sledeče osnovne podatke:
—	osebni podatki prosilca in članov družine (priimek in ime, datum rojstva in kraj rojstva, stalno bivališče),
—	poklic,
—	čas bivanja v občini Velenje.
—	delovno dobo,
—	dohodek družine.
Prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja potrdila:
—	potrdilo o stalnem bivališču prosilca in zakonca z navedbo časa bivanja v občini Velenje in številu družinskih članov oziroma članov gospodinjstva,
—	potrdilo o delovni dobi prosilca,
—	potrdilo o izplačanem osebnem dohodku družinskih članov za preteklo leto oziroma o vseh ostalih prejemkih,
—	potrdilo o premoženjskem stanju,
—	izjavo OZD, zakaj delavec v lastni OZD ne more rešiti stanovanjskega vprašanja, oziroma sklep o uvrstitvi na prednostni vrstni ''ed.
Ad 3.
Prosilci, ki žele pridobiti družbena stanovanja po tem obvestilu, vlože utemeljeno vlogo, opremljeno z ustreznimi potrdili, in sicer: A)
—	zaposleni delavci preko organizacij združenega dela ali drugih organizacij, kjer so zaposleni,
—	borci NOV preko občinskega odbora ZZB NOV Velenje, kateri izda k vlogi potrdilo o udeležbi v NOV,
—	upokojeni občani preko društva upokojencev,
—	delovni invalidi I. kategorije preko Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Velenje, drugi invalidi preko Centra za socialno delo,
—	upravičenci do stalne denarne pomoči preko Centra za socialno delo,
—	delavci, zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti opravljajo dopolnilno delo drugih oseb, preko Odbora za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih — Obrtno združenje Titovo Velenje,
—	ostali občani preko krajevne skupnosti, v kateri stalno prebivajo oziroma preko Centra za socialno delo.
B)
Vsi v predhodnem členu navedeni, ki zbirajo vloge posameznih prosilcev, so dolžni odstopiti samo upravičene vloge skupaj z ustreznimi potrdili odboru za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, do poteka javnega razpisa.
Pred tem morajo tudi ugotoviti, ali delavec (občan) izpolnjuje pogoje za vložitev prošnje za pridobitev stanovanja. Za nepopolne predloge DSSS SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje pooblasti predlagatelja, da predlog do določenega roka dopolni, sicer se predlog smatra kot nepopoln.
C)
V skladu s tem obvestilom bo razdeljenih ca. 20 stanovanj v stanovanjskem objektu z gradbeno oznako 4 A, B v soseski Se-lek III v Titovem Velenju. Ca. 15 stanovanj v 20-stanovanj-skem stolpiču v Šoštanju, ki pa so namenjena samo upokojencem in upokojenim invalidom.
Stanovanja v objektu 4 A, B bodo zgrajena junija 1986 v 20-stanovanjskem objektu v Šoštanju pa bodo zgrajena predvidoma marca 1987.
Prosilci, ki jim bodo dodeljena družbena stanovanja so dolžni pred vselitvijo v dodeljeno stanovanje plačati lastno soudeležbo.
Ad 4.
Rok za zbiranje prijav po tem obvestilu traja do 1. marca 1988.
Prijave, prispele po tem roku in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevnimi potrdili, ne bodo upoštevane. Ponovno se lahko prijavijo vsi tisti prosilci, ki so bili v letu 1985 uvrščeni na prednostno listo ter jim niso bila dodeljena družbena stanovanja, vendar morajo izpolnjevati pogoje po tem obvestilu.
Osnutek prednostnega vrstnega reda, ki ga bo oblikoval Odbor za solidarnost in vzajemnost, bo javno objavljen:
—	v organizacijah združenega dela,
—	v društvih upokojencev,
—	pri občinskem odboru ZZB NOV Velenje,
—	v krajevnih skupnostih občine Velenje,
—	na oglasni deski stanovanjske skupnosti,
—	z vročitvijo posameznemu prosilcu za stanovanje.
Javna razprava o osnutku prednostnega vrstnega reda traja 30 dni.
Predlog prednostnega vrstnega reda bo sprejel zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje.
Vse ostale informacije v zvezi s tem razpisom dobite pri DSSS SIS gos radarskih dejavnosti občine Velenje, Šaleška 19/a, Titovo Velenje, telefon št. 855-472 ali 854-814.
Predsednik odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu : Viktor KRAŠEK, 1. r.
»NAŠ ČAS«, glasiloSociali-stične /veze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«,' kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 2.700 dinarjev (na mesec 240 dinarjev), za tujino 4.950 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenift rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
-r-
- «

9. januarja 1986 * Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas * stran 3
Osnutek resolucije za leto 1986
Delež sme
akumulacije v dohodku se ne zmanjšati
Ob koncu lanskega leta smo namenili v vseh okoljih veliko pozornosti načrtovanju. Pripravljali smo plane za letošnje leto, pa srednjeročne in dolgoročne plane.
Izdelan je tudi že osnutek občinske resolucije za letošnje leto. Vendar pa je ta dokument še močno nedorečen, saj so ga na komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pripravljali v času, ko še niso bile sprejete mnoge sistemske rešitve na zveznem nivoju, prav tako pa še niso bile dorečene usmeritve nosilcev načrtovanja. Povemo naj, da je osnutek resolucije zastavljen bolj kot akcijski dokument družbeno ekonomskega razvoja občine v letošnjem letu in da je v njem tisto, kar je realno mogoče narediti v prvem letu tega srednjeročnega obdobja. V preteklosti se je namreč največkrat dogajalo, da smo v teh dokumentih opredeljevali naše želje, ki pa niso bile uresničljive.
Seveda bo potrebno osnutek občinske resolucije v razpravi še dopolniti in marsikaj tudi temeljito popraviti. Izdelan je bil namreč na osnovi ocene uresničitve nalog v lanskem letu, torej predno so bili znani dejanski kazalci poslovanja po organizacijah združenega dela.
Pa poglejmo kakšne materialne okvire razvoja smo si opredelili v osnutku tega dokumenta. Družbeni proizvod naj bi porasel realno za dva odstotka, prav ta-
ko tudi industrijska proizvodnja. Kmetijska proizvodnja se bo povečala za 3 odstotke. Število zaposlenih pa bo večje za en odstotek, kar bi povečalo produktiv-
nost prav tako za en odstotek. Celoten izvoz naj bi se v občini Velenje v letu 1986 povečal za 12 odstotkov, od tega konvertibilni le za 6 odstotkov, kar je mnogo manj kot smo si zastavili v letu 1985 (vemo pa, da tega nismo uresničili). Skupen uvoz bo, kot je načrtovano, pod nivojem lanskega leta, tako da bi dosegli zelo ugodno pokritje uvoza z izvozom in sicer kar z indeksom 120.
V osnutku resolucije za letošnje leto je opredeljena hitrejša rast amortizacije od rasti dohodka, naložbe brez energetike in premogovništva pa bi morali ohraniti najmanj na rasti iz preteklega leta. Ob tem pa je treba povečati naložbe v osnovna sredstva najmanj za en odstotek, saj bomo le tako obdržali njihov delež v ustvarjenem družbenem proizvodu. V letošnjem letu se bodo močno povečale naložbe v energetiko, znašale bodo kar 13,5 milijard dinarjev, kar je
okoli 20 odstotkov občinskega družbenega proizvoda. V resoluciji je opredeljeno, da mora biti rast sredstev za osebne dohodke skladna z rastjo doseženega dohodka, ob upoštevanju doseženih rezultatov poslovanja in dela. Sredstva za družbene dejavnosti bodo v globalu ohranila lansko raven. Ob vsem tem se delež akumulacije v doseženem dohodku, ob zadostitvi ostalih usmeritev v delitvi dohodka, ne bo povečal. Še posebej je treba poudariti, da rast sredstev za dohodke ne sme zmanjševati deleža sredstev akumulacije v dohodku. S takšno usmeritvijo bomo v letu 1986 pričeli izboljševati strukturo sredstev reprodukcije v korist sredstev akumulacije, ki je seveda osnova za tehnološko preobrazbo in uvajanje novih, sodobnih tehnologij v proizvodne procese.
Pa poglejmo še nekatere skupne naloge, ki so jih opredelili v
osnutku resolucije občine Velenje.
V	prvem letu novega srednjeročnega obdobja bomo morali najti rešitve za vrsto težav, ki negativno vplivajo na naš nadaljnji uspešen razvoj. Pristopiti bomo morali k uresničitvi konkretnih nalog na področju ustvarjanja. Politika delitve dohodka pa bo morala krepiti reprodukcijsko sposobnost.
V	prvem tromesečju bomo v občini sprejeli dolgoročni družbeni plan ter srednjeročni plan. Svoje planske dokumente morajo v tem času sprejeti tudi v vseh okoljih. Organizacije združenega dela morajo vse napore vložiti v uresničitev razvojnih nalog, tekoče pa morajo spremljati tudi gibanje materialnih stroškov, odpravljati zastoje v proizvodnji, izboljšati organizacijo dela, preveriti uspešnost tistih progra-
mov, ki ne ustvarjajo zadostnega dohodka. Povsod morajo tudi sproti ugotavljati višino zalog obratnih sredstev ter sprejemati odločne ukrepe za njihovo zmanjševanje. Povečati je treba kvaliteto proizvodnje za izvoz ter povečati izvoz v vseh ozd, kjer za to obstajajo možnosti. V procesu prestrukturiranja gospodarstva je treba dati večjo vlogo gospodarski zbornici in narediti vse, da bo gospodarstvo namenilo za amortizacijo vsaj takšen delež dohodka kot v letu 1985. V tem letu moramo najti dolgoročne rešitve za vse ozd, ki bodo leto
1985	zaključile z izgubo. Veliko pozornosti bo treba nameniti premogovništvu in energetiki, saj je treba doreči takšen družbeno ekonomski položaj, da se v tem delu gospodarstva ne bo več pojavljala izguba.
Nalog, ki nas čakajo v letu
1986	je veliko. Za vse pa velja, da jih moramo dosledno uresničiti in tako doseči dobro osnco za uspešen nadaljnji razvoj v tem srednjeročnem obdobju.
M. Zakošek
Seja zborov skupščine občine Velenje
Zavrnili povišanje davka
Družbenopolitični zbor
skih in družbenih dejavnosti ter predlog odloka o spremembi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu občine Velenje in o
zagotavljanju ter usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985.
(tp)
Delegati družbenopolitičnega zbora so se na zadnjem lanskem zasedanju najprej dotaknili zdravstva in pri tem soglašali, da je družbeni dogovor o nadaljevanju modernizacije specialistično ambulantne in hospitalne dejavnosti Zdravstvenega centra Celje povsem sprejemljiv, zato so ga podprli. Ker ga bomo sprejeli po dvofaznem postopku, je treba do sprejema dokončno razrešiti delitev dela med bolnišnicama Celje in Topolšica.
Sprejeli so tudi poročilo o družbenoekonomskem položaju rudarstva in energetike in pri tem predlagali, da se sproži postopek za spremembo Zveznega zakona o škodah tako, da bi bile rudarske škode obravnavane drugače, kot ostale vrste škode.
Dosti pripoimb pa so delegati podali ob obravnavi, osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje. To pa je tudi razumljivo, saj se je ta na delegatskih klopeh zborov občin-
ske skupščine pojavil prvič. Pri tem so pogrešali pripombe, ki so jih v nekaterih okoljih na osnutek temeljev planov že podali, saj bi si z njimi lahko olajšali delo in se ne ponavljali.
Malo čuden pa je naš odnos do kadrovske problematike. Ker, kako naj si drugače razlagamo dejstvo, da so vse točke dnevnega reda, ki so bile skupne vsem trem zborom, lahko razlagalci razložili vsem delegatom, zbranim skupaj. Niso pa tega mogli storiti predstavniki Strokovne službe za zaposlovanje, ampak so potem tekali od enega zbora k drugemu in razlagali problematiko kadrovske reprodukcije v občini Velenje, vsakemu posebej. K sreči se vsaj delegati družbenopolitičnega zbora do teh težav niso obnašali tako postransko in so sprejeli vrsto usmeritev. Med drugim tudi to, kar si pri skupnosti še posebno želijo, da bi zaposlitveni tokovi v občini potekali preko njih, da bi bila skupnost
gorenje
QORENJE
sestavljema organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje
DO QOREKNJE GOSPODINJSKI APARATI, n. sol. o.,, Titovo Velenje
Komisija zaa delovna razmerja TOZD Štedilniki oglaša
naslednja pDrosta dela in naloge:
1.	ODDEL.KOVODJA(2 delavca) v obratu montaže
2.	MOJSTER (4 delavci) v obratu montaže
3.	VZDRŽEVALEC I (2 delavca) v oddelku vzdrževanja
4.	UPRAVUALEC NAPRAV POVRŠINSKE ZAŠČITE (4 delavci) v lobratu površinske zaščite
Poleg sploänih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. V. stopnja strokovne izobrazbe (smer: strojna, elektro)
3 teta delovnih izkušenj v proizvodnji ali tehnologiji pod 2. V. oz. IV. stopnja strokovne izobrazbe (smer: strojna, kermija, elektro)
2 oz. 4 leta delovnih izkušenj v proizvodnji ali tehnologiji pod 3. IV istopnja strokovne izobrazbe (smer: elektro, strojna)
2 teti delovnih izkušenj v vzdrževanju ali proizvodnji pod 4 IV. istopnja strokovne izobrazbe (poklic: kovinar) 6 mesecev delovnih izkušenj
Za vsa navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o> delovnih razmerjih TOZD Štedilniki.
Kandidati rnaj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
trg, kjer bi se srečevala ponudba in povpraševanje, ne pa, da kar tri četrtine vsega zaposlovanja teče mimo njih. Organizacije združenega dela se tudi še niso navadile, da je potrebno za vsako pogodbeno ali nadurno delo priciobiti odobritev skupnosti. Čudno, saj smo ta postopek uvedli predvsem zaradi tega, da se kakšno delo, ki ga po pogodbi
opravlja že zaposlen, dà komu, ki na zaposlitev čaka.
Delegati so sprejeli tudi odlok o začasnem financiranju splošne porabe v letošnjem letu, čeprav ostaja ta še naprej vprašljiva zaradi ponovnega nesprejetja predlaganega povišanja davkov iz osebnih dohodkov iz sedanjih 0,35 na 0,75 odstotkov.
(mkp)
Zbor krajevnih skupnosti
Tako kot so ugotovili člani odbora za družbenoekonomski razvoj pri skupščini občine Velenje, so na zadnjem zasedanju dejali tudi delegati zbora krajevnih skupnosti: »Za tokratno zasedanje skupščine nismo bili pravočasno seznanjeni s spremembami predloženih gradiv, ki smo jih obravnavali že na prejšnjem zasedanju. Zato se bomo danes težko odločali, brez stališč delegacij, o vprašanjih in predlogih, ki so zelo pomembna.«
Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana velenjske občine in osnutek resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja naše občine v prihodnjem letu sta pomembna dokumenta in se navezujeta eden na drugega, zato so ju delegati tega zbora obravnavali skupaj. Imeli pa so vrsto pripomb. Vprašali so se kdo so pocjpisniki dogovora. Ali niso to morda nosilci nalog po posameznih dejavnostih. Dogovor morajo obravnavati skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in samoupravni organi temeljnih nosilcev planiranja, zato bi morali ti dogovor sprejeti in ne pooblaščati drugih organov. Prav tako prostorski del dogovora ni usklajen s programi posameznih interesnih skupnosti, zlasti glede sredstev. Vrste pripomb je bila deležna sama vsebina. Delegati so menili, da so naloge za nekatere dejavnosti v dogovoru samo prepisane, druge dejavnosti pa navedene tako podrobno, da človek ob prebiranju ne ve, ali res
vse to sodi v dogovor o temeljih plana. Motili so jih tudi odstotki. Bolje bi bilo, če bi govorili o absolutnih številkah, ki dajejo o vsaki stvari precej drugačno sliko. Načelna ugotovitev razprave pa je bila, da so zapisane naloge preveč posplošene in mnogo premalo konkretne, vse preveč je prepisanih načelnih stališč iz preteklih let. Prav tako Resolucija nima osnove v družbenem planu, saj ta še ni bil sprejet. Jasno pa je, da zvona kasnimo in da se tako nadaljuje praksa iz preteklih let.
Položaja rudarstva in energetike smo se v naši dolini prepozno zavedli, vendar pa je prav, da smo o teh vprašanjih sploh začeli razmišljati. Energijo iz Šaleške doline prejemajo uporabniki po vsej naši domovini, zato reševanje teh vprašanj ne sme in ne more biti le naša stvar. Treba se je povezati izven meja naše domovine, načrtno pristopiti k reše-
vanju problematike, čimprej pa več narediti za varstvo okolja.
Delegati tega zbora nikakor niso mogli razumeti velikega razkoraka med cenami premoga v Jugoslaviji. Med njimi ni pravega sorazmerja, saj so pogoji pridobivanja zelo različni. »Kako lahko delimo tisto, kar nimamo? Prej smo na veliko govorili o Gorenju, njegovih izgubah, sedaj o Reku. Kdo bo naslednji? Toliko, kot imamo, lahko pokrijemo in nič več. Zahteve so vedno večje, ničemur pa se nočemo odpovedati. Enkrat je treba verigo presekati!« so bili v razpravi ostri delegati zbora krajevnih skupnosti.
Pri obravnavanju problematike kadrovske reprodukcije v velenjski občini v odbobju 1981—85, so povsem soglašali z zapisanimi zaključki. K tem so dodali še to, da mora biti izobraževanje ob delu v prihodnje bolj načrtno, inšpekcijske službe morajo bolje kontrolirati nadurno in pogodbeno delo, več je treba narediti za zaposlovanje invalidov. Naloga vseh vzgojnoizobra-ževalnih organizacij, skupnosti za zaposlovanje in organizacij združenega dela pa je usmerjanje mladih v tiste poklice, kjer bodo lahko dobili delo.
»Ne gre samo za modernizacijo, ampak za širitev zmogljivosti. To prinaša za našo občino nove obveznosti«, so na začetku razprave o osnutku družbenega dogovora o nadaljevanju modernizacije specialistično ambulantne in hospitalne dejavnosti Zdravstvenega centra Celje za obdobje 1986—1990 poudarili delegati. O njem se bodo odločili takrat, ko bodo imeli »v rokah« stališča občinske zdravstvene skupnosti, in ko bo jasna delitev dela v širšem regijskem prostoru.
Brez razprave so delegati zbora krajevnih skupnosti sprejeli predlog odloka o začasnem financiranju splošne porabe v občini Velenje v letu 1986. Pri sprejemanju odloka o spremembi odloka o proračunu velenjske občine za leto 1985 pa jih je najbrž »zavedlo« 110 tisoč dinarjev več, ki naj bi jih dobile krajevne skupnosti za pokrivanje stroškov delovanja delegatskega in samoupravnega sistema, saj so ga sprejeli brez pripomb. Prav tako so brez pripomb sprejeli predlog odloka o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti gospodar-
Varnostni inženirji in tehniki
Pet let uspešnega dela
pravo nove zakonodaje s tega področja. Čeprav ta zakonodaja aprinaša nekaj manjših sprememb in novosti, pa društvo varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja svojega dosedanjega dela ne bo bistveno spreminjalo. Le aktivnosti in akcije, zlasti na področju izobraževanja svojih članov, želijo dvigniti na nekoliko višjo kakovostno raven. Prav tako bodo večjo skrb namenili delavcem, ki so dolžni opravljati preizkuse znanja s področja varstva pri d?lu. Končno si bodo pri društvu močno prizadevali razširiti sodelovanje z delovnimi organizacijami, zlasti s tistimi, ki nimajo lastnih služb za varstvo pri delu. Seveda to še zdaleč niso vse naloge, ki čakajo društvo v letošnjem letu. Vedeti namreč moramo, da bo nova zakonodaja o varstvu pri delu zahtevala od vseh članov društva največjo možno prizadevnost in doslednost.
Zapišimo še, da je društvo varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja v zadnjem tednu lanskega leta proslavilo majhen jubilej — 5 let uspešnega dela. Na tej slovesnosti so ocenili preteklo delo in sprejeli program aktivnosti za letošnje leto. Najzaslužnejšim članom so za njihovo dosedanje uspešno delo podelili knjižne nagrade.
Ker je v Šaleški dolini strnjene precej industrije na dokaj majhnem prostoru, se je pred dobrimi petimi leti porodila misel, da bi tudi v Titovem Velenju ustanovili društvo varnostnih inženirjev in tehnikov. Že takoj na začetku delovanja društva se je pokazalo, da je bila ustanovitev več kot potrebna, saj so se v raznih delovnih okoljih pojavljale težave in odpirala vprašanja, ki jih je lahko reševala le združena strokovna ekipa varnostnih inženirjev in tehnikov. V začetku je društvo, katerega dejavnost je zelo pestra in raznolika, štelo trideset članov, kasneje pa se je vanj vključilo še štirideset članov in je tako danes v društvu sedemdeset varnostnih inženirjev in tehnikov.
Društvo se je v preteklih petih letih ukvarjalo predvsem z usposabljanjem svojih članov z raznimi izobraževalnimi oblikami, kot so posveti in seminarji s posebnim poudarkom na metodologiji pregledov in preizkusov delovnih naprav, izvajanju preventivnih zdravstvenih pregledov, preizkusi znanja in varstva pri delu, problematiki varstva okolja, požarnega varstva in podobno. K usposabljanju članstva so veliko prispevale tudi strokovne ekskurzije v številne delovne organizacije in inštitute za varstvo pri delu. V zadnjem času so se člani društva zelo aktivno vključili tudi v obravnavo novih pravnih osnov varstva pri delu, torej v pri-
B. Mugerle
Varstvu pri delu bodo v bodoče posvetili še več pozornosti
•4. stran*naS C3S
SREČANJA
Titovo Velenje *
9. januar 1986
Pri rejnici Mariji Jeromel
»Vloženega truda ne more povrniti noben denar!«
Hladno četrtkovo popoldne sicer ni bilo najprimernejše za delo na terenu. Pa vendarle. Krenili smo na pot, saj druge izbire nismo imeli.
Po vijugasti, predvsem pa poledeneli cesti čez Hudo luknjo smo med Misli-njo in Slovenj Gradcem zavili na desno. Skozi Dovže, nato levo proti Razborci. Ledena in dokaj strma cesta. Ali bo naša katrca »premagala« strmino? Nekaj časa je šlo, potem pa ... Pot pod noge, pa peš naprej. Hodili smo in hodili. »Ta cesta ne bo prava«, si rečemo, se obrnemo in nazaj do razpotja. Poskusimo še na levo. Razborce 33 preberemo. Oh, končno, če je vse po sreči, smo prišli na cilj.
Odprla nam je Marija Jeromel in nas povabila v hišo. Za mizo sta preganjala dolgčas njen mož in sosed, ki sta igrala šah. Na kavču pa sta pridno sedeli dve deklici. Pogledali sta nas nekoliko nezaupljivo, češ, kaj bi pa vi radi. Po nekaj uvodnih besedah o tem, kako smo jih iskali, smo prišli k bistvu našega obiska. Marija je sedla za mizo, v njeno naročje pa je zlezla štiriletna Danijela. Njene drobne očke so gledale zdaj nas, drugič Marijo. »Obe sta naši. Radi ju imamo tako kot svoje štiri otroke. Nikoli ne
delamo razlik. Obe moram pohvaliti. Tako sta pridni,« je pripovedovala Marija. Karmen, ki je sedela na kavču, je sramežljivo povesila oči. »Karmen je zelo pridna v šoli. Na vsakem sestanku jo tovarišica pohvali. Kako sem vesela, da je tako.«
Marija opravlja nadvse humano delo. Rejnica je celih deset let. Že prvi vtis, ki ga dobi naključni obiskovalec, to smo bili tudi mi, pove, da je skrbna in dobra »mamica«. Rada imam ata in mamo,« je kot da bi brala naše misli potrdila Karmen. Mala Danijela pa je prikimala in se še tesneje privila v Marijino naročje. Mariji in njenemu možu so seveda »zlezla« usta v širok nasmeh.
Kateri je glavni razlog, za odločitev, da bo »krušna« mati otrokom, ki so jih starši zapustili iz takšnih ali drugačnih vzrokov. Pred 10 leti je slišala objavo na radiu, njeni otroci so že vsi odrasli, predvsem pa ima levji delež pri tem ljubezen do otrok. »Zelo rada jih imam, drugače se za rejništvo ne bi nikoli odločila. Vloženega truda ne more
»Mama in ata sta zelo dobra. Radi ju imava«
nihče povrniti. Da bi jih imela zaradi denarja? Oh, kje pa. Odgovornost je zelo velika, skrbi in težav prav tako ne manjka. Dobro moraš premisliti preden se odločiš za to. Ne smeš videti le tistega dne, ko jih dobiš, ampak . . . Kupim jim tisto, kar potrebujejo. Predvsem pa jim poskušam po svojih najboljših močeh nadomestiti ljubezen staršev, toplo družinsko zavetje. Trudim se, da bi vsi moji otroci prišli do poštenega kruha, kot si ga dober človek tudi zasluži.
»Mala Danijela je vseskozi vztrajala v maminem naročju, tudi Karmen se ji je približala. »Vzgajamo jih tako kot smo svoje. Lepa beseda, lepo mesto najde. Pri nas je bilo vedno tako in je še sedaj,« je mimogrede dodal ata.
Danijela je pri Mariji dobro leto, Karmen štiri. Pred tem je imela še dva fantka. Po njenih besedah je prve dni zelo hudo. Otroci so namreč zelo nezaupljivi in zelo dobro vedo, kdo jih ima rad. Ko pa gredo ... »Takrat je mnogo huje. Vendar vezi niso pretrgane.«
Zanimiv pogovor, poln lepih besed, ljubezni in nežnosti. Z
njo, malo Danijelo in Karmen, bi bili še nekaj časa, če nas ne bi preganjale druge obveznosti. Ob koncu smo naše sogovornike povprašali še po željah. Marija pravi, da si želi zdravja zase, za svoje domače in seveda za svoji Karmen in Danijelo. Če imaš tega, imaš vsega dovolj, vse zmoreš. »Tako bo tudi z mojim rejništvom.« Drobne Danijeline očke nam še vedno niso povsem zaupale. Če smo jo kaj vprašali, se je samo malo nasmehnila in se še tesneje oklenila mame. Nekoliko bolj se je na koncu razgovorila Karmen: »Tu na Razborci se imam lepo. V šolo v Mislinjo se vozim z avtobusom. Kdaj pa kdaj grem tudi peš. Poleti malo pomagam mami in atu. Ko bi me le moja maja kdaj obiskala,« je še komaj izstisnila iz sebe. Njene oči so postale rosne. Naše prav tako. Le še posnetek in poslovili se bomo. Čeprav sta bili obe deklici lepo oblečeni, sta si na hitro nadeli nase še lepše stvari. Prav tako se je pre-oblekla rejnica Marija.
Ko smo odhajali, smo bili z mislimi še vedno pri Danijeli in Karmen. Kljub vsemu sta lahko srečni, saj imata tako skrbna in dobra »mamo in ata,« ki jima nudita toplo družinsko zavetje, ljubezen. Le kaj bi bilo z njima, če tega ne bi imeli?
YU3ND — pri Jevtu Orloviču
Ima potrjene zveze z radioamaterji iz 220 držav in seveda temu primerno število mednarodnih diplom. Med njimi je diploma, ki potrjuje zvezo z
državami, kjer je radioamaterjev malo in je zvezo presneto težko dobiti, je pa zato toliko več vredna. Sem ne sodijo samo bolj oddaljena področja, to
Ves svet v mali sobici
»Radioamaterstvo je strast, ki se ji ne moreš odreči. Zasvojenost je to, ki veliko terja, pa tudi veliko daje. Zahteva dosti časa, ki je potreben za iskanje zvez, pa tudi za nenehno vadbo. Sam se izključno ukvarjam s telegrafijo, mikrofon uporabim le ob raznih tekmovanjih, ali ob dajanju pomembnih podatkov ali pojasnil. Zato je nenehno urjenje prstov in utrjevanje znakov, s katerimi se sporazumevamo radioamaterji vsega sveta, seveda nujno, da potem na zvezi kaj ne »zabr-ljaš« in se osramotiš. Bila so obdobja, ko sem v mozirskem klubu in kasneje doma, ob po-aji prebil kar po 14 ur nepre-goma.
Takšno delo terja seveda dobro opremo, sam imam KV postajo, ki jo ima v občini le še radio klub v Mozirju, zahteva pa tudi precej denarja, zlasti pri pridobivanju najrazličnejših mednarodnih diplom, pri čemer so seveda kolegi v tujini v veliko boljšem položaju. V zameno za ta ali drugačna odrekanja imam seveda zadovoljstvo in ponos, da se ime Spodnje Rečice sliši in bere prav po vsem svetu. Prav zanimivo je, ko se mi kolega oglasi »tukaj Rio de Janeiro«, jaz pa odgovorim »tukaj Spodnja Rečica«. Velikokrat je seveda potrebno pojasnjevanje, kje to sploh je, sicer pa je vprašanje, kaj radioamaterju na povsem drugem koncu sveta, pomeni bližina Celja, ali Ljubljane.«
Veliko zadovoljstvo za Jevta Orloviča je nepegledna množica QSL kartic, večina seveda
* mi
V tej mali sobici je zares »ves svet« in Jevto rad pokaže najzanimivejše kartice in diplome
ve, da so to pismeno potrjene zveze, ki so si jih radioamaterji dolžni izmenjavati. Polna sobica jih je, vendar le zato, da pokrijejo gole stene, kakor pravi Jevto, če bi želel obesiti vse, bi rabil že kar malo dvorano. Samo od julija 1983 je na domu v Spodnji Rečici dobil 3.693 zvez, od tega ima kartic že preko 2.000, še več kot 1.000 pa jih je na poti. Posebej vesel je zvez z Aljasko, Novo Kaledonijo, južnim tečajem, Oceanijo, Havaji, Novo Zelandijo, z ameriškim vesoljskim centrom . . ., sicer pa nima smisla naštevati. S svojo postajo je dobil zvezo prav z vsemi pomembnejšimi območji na zemeljski krogli.
vsemi članicami Comonweltha, pa brazilska in finska diploma, diploma WAS in druge, čaka pa še na diplome, ali ima pogoje zanje, ki potrjujejo zvezo z vsemi državami Združenih držav Amerike, diplomo za zvezo z vsemi 40 conami, s katerimi so radioamaterji »razdelili« svet, pa zelo zahtevno diplomo, ki potrjuje oddaljene zveze na vseh petih valovnih dolžinah, skratka, gre za dvanajst mednarodnih diplom. Poma je letos dobil tudi diplomo »A kategorije,« ki je najvišja v tej organizaciji.
Ob vsem tem je najbolj vesel zvez s posameznimi področji in
je predvsem Afrika, pa Turčija, Jordanija, Saudska Arabija in podobno kjer radioamaterjev skoraj ni. Jevto pravi, da so to dežele brez razvite tehnične kulture, saj po njegovem tudi število radioamaterjev in zveze potrjuje raven tehnične kulture v posamezni državi.
»Prepričan sem, da je vloga radioamaterstva pomembna zlasti pri dvigu tehnične kulture, pomembna je pri raznih elementarnih nesrečah, humanitarnih akcijah, ki jih med nami radioamaterji ne manjka, prav tako je neprecenljiva naša vloga v sistemu splošnega ljudskega odpora, šele potem je radioamaterstvo konjiček. Toda to je hobi, ki je še kako zanimiv, ki me vsega prevzame.«
Jasno seveda je, da Jevto sodeluje na vseh pomembnejših radioamaterskih tekmovanjih, tudi v mednarodnem merilu, kjer je predvsem pomembno sodelovati, z nekoliko sreče pa lahko marsikaj dosežeš. Jasno je tudi, da aktivno sodeluje v občinskem štabu civilne zaščite, katerega skupina je med najboljšimi daleč naokrog. Daleč je viden tudi njegov antenski sistem v Spodnji Rečici, saj marsikdo misli, da je nekdo izumil sistem za krajo elektrike, kot Jevto sam v šali pravi.
Kakorkoli že, za Jevta Orloviča je radioamaterstvo strast, ki ji namenja skoraj ves prosti čas, pa veliko volje in naporov, če denar zanemarimo. Zato ne kaže drugega, kot mu zaželeti še veliko zvez, z vseh koncev in krajev, boljšega plačila tako ni.
Pletilja Jožica Kurtovič

Zanimivi, lepi in moderni puloverji
u- v I
Volna, tako topla in mehka! Le kdo nima rad oblačil iz te naravne surovine. Se posebej v zimskem času, se radi zavijemo v volnena oblačila. Pogledi se nam ustavljajo na lepih, ročno pletenih volnenih puloverjih in jopicah. Pa kaj, vsi pač ne znamo plesti. da bi si sami izdelali ta topla, zelo lepa in moderna oblačila. V trgovinah pa jih največkrat zaman iščemo.
V prodajalnah Utok pa so se zadnje čase pojavili zanimivi volneni puloverji. Spletla jih je pletilja Jožica Kurtovič iz Kes-nikove 1 v Titovem Velenju. Narejeni so delno strojno, delno ročno, iz prijetno mehke volne.
Jožica je po poklicu ekonomski tehnik, že kot otrok pa se je zanimala za razna ročna dela, še posebej rada je pletla. Pred leti se je odločila za nakup prvega stroja za tanko volno, kmalu za tem pa je nabavila še stroj za pletenje z debelo volno. Za oba stroja je opravila tudi tečaj pri Delavski univerzi v Titovem Velenju. Takrat je njeno veselje do pletenja še naraslo, zato ni čudno, da se je pred slabim letom, po porodniškem dopustu, odločila, da ostane doma in se povsem posveti pletenju.
»Najprej sem se odločila, da vzamem popoldansko obrt, saj nisem vedela, kako uspešna bom pri svojem delu,« je pripovedovala Jožica, ko smo jo obiskali v njeni »delavnici«. Dela namreč v stanovanju, ki pa je za to dovolj veliko in primerno. Kurtovičevi imajo namreč na Jenkovi 1 prostorno štirisobno stanovanje in pri pridobitvi soglasij za opravljanje obrti v njem, niso imeli težav. Pogovor pogosto prekinjata šestletna Maja in leto in pol star Mario, ki pa ju očka hitro umiri. Jožica pove, da ji mož veliko pomaga, tako pri čuvanju otrok, kot pri prodaji puloverjev. Pogosto jih namreč prav on razvaža po posameznih prodajalnah Utoka. Jožica za to res nima časa. Še posebej pred novim letom je imela naročil toliko, da vsega ni mogla narediti.
»Postati kooperant Utoka zares ni lahko,« je dejala.
»Predložiti sem morala precej svojih izdelkov in šele, ko so ugotovili, da so kvalitetni in lepi, sem postala njihova članica. Seveda pa moram spoštovati vse njihove zahteve. To pa pomeni, da lahko naredim le po nekaj enakih izdelkov, ki pa jih potem razpošljem v različne kraje. Zahtevajo tudi, da je pulover pleten iz kvalitetne volne, zanimivi pa morajo biti tudi modeli. Zato neprestano razmišljam, kakšen naj bi bil naslednji izdelek, ki ga bom spletla. Pogosto se prebujam tudi ponoči in razmišljam o tem.«
Nekaj idej za svoje delo dobi Jožica iz tujih revij, včasih pa obišče tudi butike in si ogleda kaj ponujajo. Vse to seveda dopolni še z lastno domišljijo in potem so tu njeni izvirni puloverji. Povedala je, da bo svojo ponudbo še dopolnila. Tržišču bo ponudila tudi pletene kostime in plašče, za pomlad pa pripravlja prav tako nad vse zanimive in lepe bluze.
Pa njene nadaljnje želje? Že v tem letu bo verjetno vzela polno obrt. Poleg tega pa je njena velika želja, da bi imela v Titovem Velenju lasten butik. »Vem, da samo želja ni dovolj,« pravi Jožica, skupaj z njo pa razmišlja tudi njen mož, »zato bova storila vse, da odkupiva ustrezen lokal. Morda nama ga bo uspelo pridobiti v pritličju našega stanovanjskega bloka, kjer ima trenutno svoje poslovne prostore Era, ob preselitvi pa jih bodo prodali. To bi nama seveda najbolj ustrezalo.«
Morda bomo že kmalu lahko kupovali zanimive izdelke Jožice Kurtovič v njenem butiku, zaenkrat pa jih lahko v sedemnajstih trgovinah Utoka po vsej Jugoslaviji.
M. Zakošek
Ali bo sedaj zaleglo!?
O tem, kako nevarno je prečkati cesto izven prehoda na Kidričevi cesti v Titovem Velenju, smo v našem časniku že večkrat pisali. Kljub urejenemu prehodu in dovoljenih prehodih čez cestišče si ljudje, zlasti od Name proti pošti, poiščejo najkrajšo in tudi najbolj nevarno pot. Tudi okrasno grmičevje sredi cestišča in žica, ki še posebej opozarja na prepovedan prehod, nista zalegla.
Zato so delavci Vekosa potegnili še dodatno žico v prepričanju, da odslej nepravilnega prečkanja Kidrièéve ceste ne bo. Ali bo tokrat kaj zaleglo? Upajmo, da.
(b. m.)
BHHHMHhIÉ
«
9. januar 1986
★ Titovo Velenje
ZANIMIVOSTI
naš eas * stran 5
Gornja Savinjska dolina
Končno povsem zasedene zmogljivosti
O pomanjkljivostih turistične ponudbe in o slabi zasedenosti zmogljivosti smo že veliko pisali in govorili, v zadnjem času pa vendarle kaže, da se nosilci turistične dejavnosti le približujejo skupni poti in skupnemu nastopu. To med drugim potrjujejo podatki o zasedenosti zmogljivosti med novoletnimi prazniki. Po dolgem času je bila Gornja Savinjska dolina v teh dneh znova povsem zasedena. Posebej pomembno je dejstvo, da ležišč, gostišč in smučišč niso zasedli gostje, ki bi prišli v dolino le na silvestrovanje, temveč so se v dolini mudili od pet do deset dni. Veliko zaslug zato ima vsekakor enotnejši nastop, predvsem pa celovita in usmerjena propaganda turizma Gornje
Savinjske doline, ki jo oblikuje in vodi Kompas.
Med novoletnimi prazniki so bile povsem zasedene turistične kmetije, zasebne sobe in vse zmogljivosti v družbenem sektorju. To velja za Logarsko dolino, Luče, Ljubno, Gornji grad, Mozirje in Golte z mozirsko kočo. Skupaj je bilo med novoletnimi prazniki v dolini vsaj 650 gostov, to pa je tudi številka, ki v zimskem času v Gornji Savinjski dolini zaenkrat ne more biti mnogo večja. Vsekakor torej spodbuden začetek letošnje turistične sezone, ki bi vendarle morala biti mnogo boljša od zadnjih sušnih let, ki so krepko zaostajala tudi za predvojnimi.
Ob tem velja dejstvo, da so tudi obe-
ti za zimsko sezono in počitnice zelo spodbudni. Sobe v družbenih objektih in pri zasebnikih so v celoti prodane, zanimivo in zaskrbljujoče obenem pa je, da je letos po dolgem času precej upadlo zanimanje za turistične kmetije. Najpomembnejši vzrok zato so zagotovo nove cene storitev na turističnih kmetijah, o tem pa nekaj več prihodnjič.
Iščemo najstarejšo
fotografijo
Slika prikazuje izbrane tečajnike, predstavnike delavcev zaposlenih v rudniku Velenje. Imenovali so jih delavski zaupniki. Zaupni-ški tečaj je potekal v okviru rudarske zadruge leta 1936. Starejši občani Velenja bodo večino prepoznali. Mnogi od njih so sodelovali v NOB, nekaj jih je padlo, sodelovali pa so tudi v povojni izgradnji.
Med drugimi je na tej fotografiji tudi takratni sekretar partijske celice v Pesju, Janko Ulrih.
Sliko nam je prinesel Rudi Kor-tnik iz Tomšičeve 30 v Titovem Velenju.
Milan Maranšek in njegov pes
Bodi še naprej dober Amor šišenski
Pes je človekov najboljši prijatelj. Stavek sicer zveni nekoliko oguljeno, je pa presneto resničen. In če za koga velja, potem vsekakor za Amorja Šišenskega, službenega psa milice in za njegovega vodnika Milana Maran-ška, miličnika s postaje milice Mozirje. Skupaj sta nerazdružno že osem let, pa naj bo to v službi ali doma, ali pa na tekmovanju doma ali v tujini. Zakaj ta »plemiški« dodatek »šišenski«.
»Amor je eden prvih službenih psov iz lastne vzreje šole milice v Podutiku, zato ta dodatek.
Skupaj sva res že osem let. Dobil sem ga, ko je bil star šest mesecev. Bil je resnično izjemno nadarjen, saj je po šestmesečnem tečaju »nastopil« službo že s 13 meseci, kar je zaires malo in je bil eden najmlajših sploh.«
Pa ne le najmlajši, temveč tudi najboljši, kar je neštetokrat dokazal in še dokazuje. Ni naloge ali vaje, ki je ne bi opravil brezhibno in brez »ugovarjanja«, seveda pod strogimi navodili vodnika Milana. Zai pse pravimo, da so tako pametmi, da le govoriti ne znajo, Amor pa na svoj način tudi to poskuša. Sicer pa velja povedati, da je Amor uspešno opravil vse potnebne službene izpite in vse tri civilne, usposobljen pa je tudii za iskanje ljudi izpod ruševin iin izpod plazov.
Kaj več se korajj ne da doseči.
»Najprej sva bila pet let na
sektorju za stalno dežurstvo v •Ljubljani, kasneje nekaj časa v Kamniku, sedaj pa sva v Mozirju. V vseh teh letih je bil Amor vedno zelo dober v službi, izsledil je veliko storilcev kaznivih dejanj in se izkazal ob številnih drugih nalogah. Predvsem moram poudariti, da službeni psi
milice nikakor niso represivno
sredstvo, kot mnogi zmotno mislijo, predvsem so namenjeni za preventivne naloge in za pomoč ob najrazličnejših nesrečah.«
Ob vsem tem sta se Amor in Milan v vseh teh letih udeleževala številnih tekmovanj, tudi na mednarodni ravni. Tudi na njih Amor ni zatajil. Bil je namreč
Amor je svoje znanje in sposobnosti dokazal že ničkolikokrat
več let zapored državni prvak med službenimi psi, dosegel vrsto uspehov na mednarodnih tekmovanjih, za največjega pa Milan šteje 16. mesto leta 1980 na evropskem prvenstvu v Švici.
Za vse te uspehe je seveda potrebno veliko dela in časa. »Ne glede na to, da Amor obvlada vse vaje in naloge, še vedno morava vaditi eno do dve uri dnevno.
S tem seveda obnavljava znanje in skrbiva za telesno pripravljenost, razumljivo pa je, da sva tudi sicer vedno skupaj.« Miličniki — vodniki službenih psov se ob službi aktivno vključujejo v delo kinoloških društev. Milan Maranšek je bil med ustanovitelji tega društva že v Kamniku, močno pa si želi, da bi ga lahko pomagal ustanoviti tudi v Mozirju-
V dolini je namreč veliko ljubiteljev teh štirinožnih prijateljev, ki bi radi pomoč pri šolanju in vzgoji svojih psov. Upa, da mu bo to uspelo v pomladanskih mesecih, pri čemer seveda pomoč ljubiteljev psov in drugih ne bi bila odveč.
Milan in Amor sta torej zares dobra, nerazdružna prijatelja, pa tudi sodelavca. Amor Šišenski vsekakor nima zastonj tega »plemiškega« dodatka. Zares je plemenit, pameten, dober, celo najboljši. To je dokazal že večkrat in naj bo tako tudi v bodoče.
Koleda v Belorusiji
PIŠE:
MILE TRAMPUŠ

Sobota. Po pprogramu je bil predviden ogledd spomenikov iz pretekle vojne, ppo kosilu pa odhod v Brest.
To jutro smao prvič zaslutili ostrino ruske zinime. Temperatura je padla komaj i malo pod ničlo, zato pa je oster r veter opozarjal, da se moramo toplo obleči. Iz Minska je naša j kolona avtobusov s spremsttvom krenila v 50 km oddaljemi Hatyn. To je osrednji spomiinski park vsem •beloruskim žrtvaam fašizma, vsem 186 požganim vvasem in stotiso-čem umrlim v koncentracijskih taboriščih. Celloten kompleks stoji na mestu, Ikjer so fašisti vse vaščane zaprli \v nek skedenj in ga zažgali. Pravi/ tako so požgali vso vas. Tragetdijo beloruskega kmeta izraža kifp očeta, ki je preživel pokol in drži v naročju otroka, ki ga je našel med žrtvami. Na mestih, lkjer so nekoč stale kmečke hiše štrlijo v zrak le simbolični dimrniki. v katerih se vsake pol miniute oglaša zvon, zvon, ki opozarja in obtožuje.
Na povratku v Minsk smo si bežno ogledali ;še spomenik Kur-gana slave. Tra je 35 m visok umeten hrib z obel'skom na vrhu. Hrib je postavljen sredi ravnine, kjer so sowjetski vojaki premagali glavnino okupiranih enot. Gostitelji so videli, da smo dovolj pretrese:nl in premraženi že od prejšnjega ogleda, tako smo tega oprav il kar skozi /aro šena okna a' tobusov.
Popoldne smio se odpravili na drugi, za nas pomembnejši del gostovanja. Odpotovali smo v 400 km oddaljeni Brest, ki leži
tik ob poljski meji. V Minsku smo se pričeli že skoraj dolgočasiti, saj smo bili predvsem opazovalci. Mi pa smo si želeli stika z beloruskim prebivalstvom, čeprav samo v dvorani. Prva priložnost se nam je ponudila že v vlaku. Organizatorji, ki očitno stikov z običajnimi prebivalci niso planirali, so naredili napako in dali oba za nas rezervirana vagona na sredo kompozicije. Kaj posebnega se iz tega ni izcimilo, razen da je eden naših godcev uspešno zamenjal žvečilne gumi-je za rublje in si s tem nabral tolikšno premoženje, da je lahko kupil celò jantarno ogrlico.
Potovanje z vlakom je vsekakor bolj udobno kot z avtobusom, saj smo imeli spalne kupeje s po štirimi ležišči. Zelo zabavne so bile »stevardese«, ki so nas hotele že ob šestih zvečer položiti v postelje. Ko jim to ni uspelo, so popustile in nam raje postregle s tradicionalnim čajem, ki ga v ruskih vlakih nikoli ne manjka. Poleg kuhanja čaja in razdeljevanja posteljnine ima »stevardesa« še eno važno nalogo, in sicer skrbi za ogrevanje svojega vagona. To se pravi, da sama nalaga premog v peč po lastni presoji in potrebi. Ker so za nas še posebno lepo skrbeli, smo se skoraj skuhali, okna pa odpre lahko le ona s posebnim ključem. Na vročino smo pozabili, ko nas je po naključju obiskala skupina mol-davskih ciganov, ki so potovali z vlakom po »ciganskih poslih«. Pritegnilo jih je naše prepevanje. Ko so dobili v roke kitaro, so nam priredili večer ciganskih pe-
smi. Sploh pa je bila peturna vožnja do Bresta prekratka, kajti po izstopu iz vlaka smo bili spet v rokah protokola. To pa pomeni: sprejem z rožicami in potem v koloni z utripajočo lučjo do hotela. Po večerji smo šli na obvezno spanje, ker nas je čakal naslednji dan naš najpomembnejši nastop — celovečerni koncert v Domu kulture sindikata v Brestu, ki se ga je udeležila tudi celotna slovenska uradna delegacija.
Naslednji dan je skoraj prišlo do političnega zapleta. Naša skupina je zahtevala prvotno predvideno, kasneje pa iz programa izpuščeno generalko. Naša prevajalka, po malem tudi že sita vseh »zgodovinskih« ogledov, je predlagala, da bi skrajšali oglede spomenikov in tako lahko izvedli generalko. Ker je šla informacija preko nekaj ust, je prišla do naše delegacije izkrivljena vest, češ da nismo zadovoljni s programom bivanja. Problem smo seveda hitro rešili, ko smo pojasnili, da smo s programom zadovoljni, da le želimo imeti generalko pred nastopom.
Kljub rahlemu dežju smo dopoldne obiskali brestovsko trdnjavo heroj. O njej bi lahko napisal nekaj nadaljevanj. Na kratko pa le.tole: 4000 beloruskih vojakov se je po napadu Nemčije leta 1941 32 dni branilo pred okupatorjem. Medtem se je fronta premaknila že daleč proti Moskvi. O teh pretresljivih dneh smo si ogledali film z dokumentarnimi posnetki in celoten kompleks trdnjave — prizorišča he-
rojske bitke, ki je sedaj spremenjeno v muzej z monumentalni-mi spomeniki. V bližini je še muzej, oziroma izkopanine naselja iz 13. stoletja. Ta pomembna zgodovinska najdba nam je pričarala način življenja takratnih prebivalcev. Ko smo odhajali iz muzeja smo si lahko ogledali še stražarske stolpe na poljsko-be-loruski meji (izven programa).
Tisto sporno generalko smo popoldne le imeli in zvečer seveda nastop. Vzdušje je bilo ravno pravšnje. Pred koncertno dvorano so nas kljub mrazu v nošah pozdravili predstavniki domače folklorne skupine s čudovito pesmijo in obveznim kruhom prijateljstva. Nam se je že precej mudilo, zato smo odhiteli med naše zaboje z nošami. Vse je teklo po ustaljenem redu. Nekje se je pa le zataknilo. Tik pred pričetkom smo ugotovili, da ni nikjer ne napovedovalca in ne prevoda, ki je bil že mesec dni prej pripravljen.
Situacijo sva reševala nepripravljena s prevajalko Natašo, zato napoved ni bila najboljša (ocena naše uradne delegacije), nastop sam pa zelo uspešen. Prepričani smo bili, da bomo po nastopu lahko poklepetali z brestovskimi folkloristi, ki so nam pripravili tako prisrčen sprejem. Tudi tokrat smo se ušteli. Ostali smo osamljeni, z vsemi predvidenimi spremljevalci, tako kot je zahteval protokol.
(se nadaljuje)
PRIREDITVE 0 PRIREDITVE
KULTURNE PRIREDITVE V JANUARJU Sreda, 15. januar, ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje
Predavanje Toneta ŠKARJE — multivizija: VZPON NA JALUNG KANG
Spektakulären podvig članov Planinske zveze Slovenije — alpinistični odsek — na 8505 metrov visok vrh v Himalaji. Vstopnina 150 din.
Petek, 17. januar, ob 19.00, knjižnica Titovo Velenje
otvoritev likovne razstave s kulturnim Droeramom. Sobota, 18. januar, ob 19.30, do kulture Titovo Velenje
Gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z groteskno komedijo Iva Brešana: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. Režija — Franci Križaj, dramaturg — Janez Žmavc, glasbena oprema — Ivo Meša. Igrajo: Borut Alojevič, Iztok Valič, Peter Bošt-jančič, Bojan Umek, Franc Lukač, Anica Kumer, Tonka Orešnik, Vera Pristov, Jože Pristov, Bruno Baranovič, Bogomir Veras, Drago Ka-stelic, Igor Sancin, Matjaž Arsenjuk, Miro Podjed, Zvone Agrež, Matevž Jeršin.
Groteskna tragedija (beri komedija) sodobnega hrvaškega avtorja, ki je znan zlasti po predstavah Hamlet v Spodnjem Grabonošu in Hudič na filozofski fakulteti. Tudi sedanja komedija nadaljuje avtorjeve asociacije na velike tematske modele iz svetovne književnosti. Slavnostna večerja meri na Gogoljevega Revizorja. Gre za docela seriozno transakcijo v stilu slikovitega mediteranskega ljudskega komedijan-stva, kjer simpatična klateža na docela sprejemljiv, dasi nenavaden način, ožmeta pogrebno podjetje za težke milijone. Po sredi je kajpak zasebna iniciativa (beri pogoltnost) v imenu kolektivne koristi. Sporočilo o pogumnem molohu Denarju se uravnoteži z radoživim in duhovitim odrskim dogajanjem, kije odprto za vsakršne asociacije na našo širšo stvarnost.
Vstopnina 300 din! Popusti običajni!
Sreda, 22. januar, ob 18.00, dom kulture Titovo Velenje
Koncert v Janijevem stilu — prvi po velikem uspehu v Celju — JANI KOVAČIČ,
slišali boste vse, kar se ne sme slišati na radiu — kdor ga še ne pozna,
naj ga spozna, kdor pa ga že pozna se bo ponovno prepričal .. .
Vstopnina 200 din! Popustov ni!
Sreda, 29. januar, ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje
Tone Fornezzi TOF: Občinski svetnik Josef ŠVEJK.
Izvaja Janez Hočevar-Rifle.
Vstopnina 300 din! Popustov ni!
Šoštanj
Črna komedija
Naj vam oddaljenost ali slabo vreme ne prepreči, da se ne bi zabavali ob gledanju ČRNE KOMEDIJE, s katero bo v četrtek, dne 16. januarja, ob 18.00, v domu kulture v Šoštanju gostovalo GLEDALIŠČE V GOSTEH iz Zageba. Avtor ČRNE KOMEDIJE je znani nemški dramatik Peter Shaffer, ki je letos za scenarij v filmskem spektaklu AMADEUS prejel Oscarja. Moderno situacijsko komiko bodo prikazali igralci Gledališča v go-steh iz Zagreba, ki smo jih spoznali lani, ko so v Titovem Velenju zaigrali Balkanskega špijoha. Tudi ČRNO KOMEDIJO je re-žiral znani zagrebški umetnik Relja Bašič, scenograf pa je bil Pero Mihanovič. Igrajo: Relja Bašič, Ivica Zadro, Vitomira Lončar, Ana Karič, Vlatko Dulie, Perica Martinovič, Stjepan Bahert in Duro Utješanovič.
Relja Bašič seje rodil v Zagrebu. Po končani gledališki akademiji je začel nastopati v Hrvat-
skem narodnem gledališču, oci leta 1968 pa živi kot samostojni umetnik (režiser in igralec). Na-
stopal je v 60 filmih, med nagradami je prejel tudi ZLATO ARENO za vlogo v filmu Rondo. Je ustanovitelj in umetniški vodja Gledališča v gosteh.
Vstopnice po 200 din so v prodaji pri Pernovšek v Šoštanju, Tekavčeva 5, ter eno uro pred predstavo. Sindikati imajo 10% popust, šolska mladina pa 50%. Vabljeni!
KINO • KINO • KINO • KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, ° 1. ob 18. in 20. uri in petek, 10. 1. ob 18. in 20. uri GANGS'"ER-JA NEŽNEGA SRCA - italijanski, komedija. V gl. v.: Bud Spencer.
Petek, 10. I. ob 10. uri ROCKY III. — ameriški, v gl. vi.: Sylvester Stallone.
Sobota, 11. 1. ob 18. in 20. uri in nedelja, 12. 1. ob 18. in 20. uri ROCKY III — ameriški. V gl. v.: Sylvester Stallone.
Nedelja, 12. 1. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA. DECEK IN VIOLINA — otroški — vstopnine ni. Brezplačni ogled so vam omogočili: PTT VELENJE, EKO TOZD KOMERCIALNI PROMET in IGOR ZBIČAJNIK SPLOŠNO KLEPARSTVO - IZOLACIJE VELENJE.
Ponedeljek, 13. 1. ob 10.. 18. in 20. uri OBJEMI ME STRASTNO - ameriški, ljubezenski. V gl. vi.: Rick Springfield.
Torek, 14. 1. ob IX. in 20. uri in sreda. 15. 12. ob 10., 18. in 20. uri NEVIDNI MORILEC' ameriški, grozljivka. V. gl. vi.: Roger Moore.
Četrtek, 16. I. ob 18. in 20 uri JAGODE V GRLU - domači. V gl. vi.: Branko Cvejič.
Petek. 17. 1. ob 10. un šPIJON IZ ULIC Ii BOND - hongkonški, akcijska komedija. V gl. v.: Sam Hui.
KINO DOM KULTI RE VELENJE
Četrtek, 4. 1. ob 20. uri OBJEMI Ml STRASTNO ameriški, ljubezenski. V gl. \1.: Rick Springfield.
Nedelja. 12. 1. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA, DEČEK IN VIOLINA domači VSTOPNINE NI.
Ponedeljek, 13. I. ob 21). un POI ICAJ 1/. BEVERLY H1LLSA - ameriški, komedija. V gl. v.: Eddie Murphy.
Četrtek, 16. 1. ob 2.0 uri ŽENSKA Z REDEČIM KLOBUKOM - japon-sko-nemški, ljubezenski. V gl. vi.: Krisline Von EICK.

.6. stran ir
OD TU IN TAM
Titovo Velenje *
9. januar 1986
MLADI DOPISNIKI 0 MLADI DO
Obisk pri rojakih v Uhingenu
Po dolgi in naporni poti smo vsi utrujeni končno prispeli do mesta, kjer so nas pričakali na-*i rojaki — Slovenci na začasnem delu v tujini.
Ko smo prišli v gostilno — priznati moram; gostilna res, a zelo dobro vzdrževana in čista — je bilo na mizah že vse pripravljeno za večerjo. Po večerji so gostitelji poklicali svoje goste in jih odpeljali domov. Naju z Alenko je poklicala gospa, ki je delala v kuhinji. Rekla nama je: »Moji dve dekleti bosta hitro prišli.« In res Carmen in Tatjana (kličejo jo Tea) sta kmalu prišli. Ko smo se predstavile druga drugi in ko sta tudi onidve povečerjali, smo še malo posedeli, nato pa se odpeljali k njim domov. Družina, ki naju je sprejela, živi v majhni, a bogato in okusno opremljeni hiši. Ta je polna zbirk: od stekleničk, kitajskih papirnatih dežnikov in porcelanastih posod do knjig, revij in živalskih kož. Z Alenko sva si vse ogledali, nato pa kmalu zaspali.
Drugo jutro smo vstali okrog osmih. Tea je že bila v službi, Carmen in midve z Alenko pa-
smo se oblekle in odšle v trgovino.
Nato smo zajtrkovali, potem pa se odpravili na potep in nakup v mesto. Ker je bilo v avtomobilu še dovolj prostora, smo se ustavili še pri nekaterih hišah in pridružili so se nam še vrstniki — iz Velenja in njihovi gostitelji.
V mestu smo se razkropili po trgovinah. Te so bile zelo dobro založene, zato ni nič čudnega, če sem bila po nekaj urah skoraj brez denarja.
Popoldan in zvečer smo preživeli v telovadnici v naselju Diirnau. Po nastopu smo imeli še zabavo, ki se je zavlekla kar pozno v noč. Okrog sedmih naslednjega dne smo vstali, po-zajtrkovali, pospravili stvari in pripravili vse potrebno za pot, ter krenili proti gostilni, kjer smo bili prvi večer. Ko smo se vsi zbrali, smo izmenjali naslove in se poslovili od prijateljev in ... — motor avtobusa je za-brnel, mi pa smo se peljali domovini naproti.
Kdo ve, če se bodo lahko naši rojaki tudi.. .
Nataša Dolinar, 7. a
Spoznali smo veliko novega.
neznanega
Decembra lani smo odšli v ZR Nemčijo obiskat prijatelje in zrance — skratka, Slovence, ki živijo in delajo v ZR Nemčiji. Pot je bila zelo zanimiva. Spoznali smo veliko novega, neznanega. Stanovali smo pri zdomcih. Bila sem pri družini Beve. S .prijateljico Anito sva se hitro navadili druga druge. Pri tej družini sem bila zelo zadovoljna. Nudili so mi vse, kar sem si želela. Zjutraj pri zajtrku sem gledala Anito, njeno mamo in očeta. Ko smo se pogovarjali o naši domovini, so se Anitini mami kar solzile oči. Zasmilila se mi je. Premišljevala sem: »Zakaj soti ljudje odšli v tujo državo, zakaj niso ostali v svoji domovini?« Kako se počutijo otroci, ki so prišli iz Ji goslavije v Nemčijo? Najbrž
zelo osamljene, zapuščene, kot da so na otoku, kjer ni žive duše. Ko pomislim na te ljudi, čutim praznino. Zamišljala sem si, kot da sem jaz zdaj na njihovem mestu. Kako se mučim izgovarjati te težke nemške besede. Kako mi tovarišica razlaga nemščino, a jaz je vseeno ne razumem. Ko bi končali jutranji pouk nemške šole, bi z veseljem odšla k popoldanskemu pouku, pri katerem bi lahko govorila slovensko. To bi bil zame pravi užitek. Mislim, da bi se zelo težko privadile temu okolju.
Misli mi je prekinila Anita. Odšli smo po nakupih. V Nemčiji mi je bilo všeč. Motilo me je le to, da smo tam ostali le tri dni.
Petra Lalek, 6. b
V srcu naj tli zvestoba
»Kako ti prisloji tale >lajbič< ?«
»In kako tebi tale bleščeča belokranjska noša?«
»Bojan, imaš kitaro uglašeno?«
»Pa ti, je oboa pripravljena?«
Priprava za nastop. Eno samo urenje in občudovanje, prežeto z nemirom in upanjem. Ali bomo prikazali našo domovino res tako, kot se nam kaže vsak dan v svojem nedojemljivem bogastvu, vonju, pesmi in preprostosti?
»Lepa je naša dežela!« Naša Slovenija! In čudoviti ljudje živijo
tod. ..«
»Tako, da! Tako povej, da bodo ljudje res občutili njeno lepoto, da ti bodo verjeli.«
V gručah, ali pa vsak zase ponavljamo misli in reke, pogovore in pesmi, plese in šale.
»Ali se bo sploh začelo?« nestrpno začutim potem, ko že petsto-tič ponovim odlomek, ki mi dela največ preglavic. Grem do odra in vržem pogled po dvorani. Dvorana je polna ljudi. Nekateri se pogovarjajo, drugi pijejo in se smejejo, a vsi se večkrat s pričakovanjem v očeh ozrejo na zdaj še prazen oder. Dvorana je polna naših, zavednih ljudi. Ozirajo se sem, ker nas potrebujejo, potrebujejo našo, slovensko besedo, pesem, naš ples .. . našo domovino.
Aoj ljudje, kar počakajte še malo. Videli boste, da smo izpolnili vaša pričakovanja. Zlepa ne boste pozabili tegale večera v »BAD HALE« ob obrobju UHINGENA v oddaljeni Nemčiji. Tamle na severu se razprostira veliki Stuttgart, vem, komaj ste si vzeli malo časa za nas. Drugače pa delate, delate in garate za tiste preklicane marke! Res je lepo, če se lahko voziš naokoli z novim »porsehejem«, si oblečen po zadnji modi, delaš dan in noč v tovarni in imaš zato veliko denarja. A materialne dobrine niso vse. Zato je prav, da ste nocoj prišli. Boste videli, spet vas bomo povezali v eno neločljivo celoto in spet boste za hip začutili svoje korenine.
»Halo, sem! Začeli bomo!« me zdrami mentorjev glas. Dal nam je še zadnja navodila in nasvete. Potem pa seje oglasila mehka melodija in znašli smo se na odru.
Na iztočnico smo zapeli še lepo prekmursko pesem in led je bil prebit. Zažareli smo kot tisočvatne žarnice in naš sij in toplota je ogrela občinstvo. Večkrat so nas presekali z burnim aplavzom. Mi pa smo jih vodili skozi Slovenijo s soljo in kruhom skozi Prekmurje, ki je slovenski pojem zvestobe, pokazali smo jim Ribnčane in Prleka, beli svet med Gorjanci in Kolpo in Belo krajino — skrivnostno zibko. Seveda nista nastopa zamudila niti Gorenjec niti Dolenjec. Ustavili smo se tudi na Koroškem, ki je poseben svet, samorasel, neukrotljiv; za vzor smo si izbrali slovensko vas, primer trmaste slovenske zvestobe. Zaključili smo s Primorsko, našim oknom v svet. Dali smo vse od sebe in z nami vred so zažareli ljudje v dvorani in vse skupaj seje zlilo v zmes solza, smeha, joka, sočustvovanja ...
Poslušalci so bili ganjeni in mi i. njimi. Uil je res čudovit, nepozaben večer.
«Franci Cesar, 8-. b
Naš odnos do okolja mesta Šoštanj
Sem član fotoamaterskega krožka šole »Karla Destovnika-Kajuha« v Šoštanju. Vodi ga tov. Danica Verdev iz Titovega Velenja. Smo zelo aktivni pri tem krožku. Poslikal sem onsnaženo okolje v Šoštanju. Želimo si, da bi bil Šoštanj bolj čist, kajti če bi prišli na izlet k nam iz tujih držav, bi si verjetno mislili, da se ne zmenimo za onesnaženost. V mestu in okolici je namreč veliko kontejnerjev (kesonov) za odlaganje smeti, dvakrat tedensko pa jih redno odvaža po izpraznitvi Komunalno podjetje, kljub temu pa je okolje zelo onesnaženo.
V potoku Pečovnica so ribe, ampak, če jo bomo še naprej tako onesnaževali, bodo vse poginile. Sem doma blizu tega potoka in se
včasih sprehajam ob njem. Kar minejo me taki sprehodi, saj vrečke, plastične posode in vrsto drugih odpadkov ležijo v njem in ob njem. Ce bi naredili vsaj eno očiščevalno akcijo, bi pobrali in očistili vso nesnago v šoštanjskem okolju, vendar ni koga, da bi organiziral očiščevalno akcijo. Treba bi tudi bilo postaviti table z napisi »Prepovedano odlaganje smeti« in določiti kazni za kršitelje reda, kot vzgojni ukrep. Že samo mesto dovolj onesnažujejo TEŠ in TUŠ, zato ni prav, da še sami prispevamo svoj delež k nečistoči in onesnaženju mesta, kar je dokazano iz priloženih fotografij.
Tomaž Režen iz Šoštanja
Odplake nas vedno bolj ogrožajo
ljubljanska banka
Komisija za delovna razmerja LB Temeljne banke Velenje objavlja naslednja dela in naloge:
1.	Vodja odseka varčevalne dejavnosti
2.	Referent za trezorsko poslovanje
3.	Koordinator
4.	Referent za mladinsko varčevanje
5.	Vodenje službe devizne kontrole ERC
8. Referent deviznih reklamacij
7.	Analitik v oddelku računovodstva
8.	Interni kontrolor
9.	Referent za drobno gospodarstvo I.
10.	Kontrolor mikrofilma
11.	Arhivar
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
v
Pod 1 — V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, organizacijske ali splošne smeri, 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj
Pod 2 — V. stopnja strokovne izobrazbe splošne smeri, 3 leta delovnih izkušenj
Pod 3 — V. ali VI. stopnja stVokovne izobrazbe ekonomske ali splošne smeri, 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj
Pod 4 — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali splošne smeri, 2 leti delovnih izkušenj
Pod 5 — V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali splošne smeri, 4 ali 2 leti delovnih izkušenj
Pod 6 — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali splošne smeri, 2 leti delovnih izkušenj
Pod 7 — VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj
Pod 8 — VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, organizacijske ali splošne smeri, 6 oziroma 4 leta delovnih izkušenj
Pod 9 — V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali splošne smeri, 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj
Pod 10 — IV. stopnja tehn. ali splošne izobrazbe, 9 mesecev delovnih izkušenj
Pod 11 — IV. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj.
Z izbranimi kandidati se bo sklenilo delovno razmerje za nedoločen čas in s pogojem poskusnega dela 3 mesecev.
Kandidate vabimo, da svoje vloge pošljejo na naslov:
LJUBLJANSKA BANKA, TEMELJNA BANKA VELENJE
Kadrovska služba
Rudarska 3
63320 Titovo Velenje
v osmih dneh po objavi.

Onesnažena Pečevnica, Paka pa ni nič lepša
m
■ P 1 .....
\ - /
»
m .
èp; ■ Po rekah in potokih se kopičijo naši odpadki
gorenje
GORENJE NOTRANJA OPREMA n. sol. o., Titovo Velenje TOZD Pohiitvo
Komisija za delovna razmerja TOZD Pohištvo oglaša
prosta dela in naloge :
1.	VZDRŽEVALEC I.
2.	TRANSPORTER - VILIČARIST
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.
—	strojni ključavničar (IV. stopnja)
—	2 leti delovnih izkušenj na področju vzdrževanja
pod 2.
—	izpit za viličarista
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Podjetje za urejanje voda NIVO Celje
Tozd Vodno gospodarstvo — Rečno nadzorna služba'in
Vodnogospodarska inipekcija
SO Velenje
Na podlagi odlokov o obveznem čiščenju potokov in jarkov, ki so jih sprejele skupščine občin na območju OVS SAVINJA — SOTLA
POZIVAMO
k zimskemu očiičenju potokov in jarkov vse lastnike in koristnike pribrežnih zemljišč.
Struge vseh potokov in jarkov ter njihova nabrežja morajo biti očiičena najkasneje DO 15. MARCA 1986.
Osnovni smoter očiščevalne akcije je — izboljšati odtok voda in tako zmanjšati obseg in pogostost morebitnih povodnji. Ob čiščenju je predvsem treba iz potočnih strug in iz jarkov odstraniti vse, kar vidno zavira normalen vodni pretok. Pri odstranjevanju zarasti pa je treba paziti, da se ne bi poslabšali ekološki pogoji in krajinski izgled našega obvodnega sveta.
Čiščenje bodo nadzirale občinske vodnogospodarske inšpekcije ob sodelovanju območne rečno-nadzorstvene službe. Ta bo vsem lastnikom in koristnikom pribrežnih zemljišč sproti na voljo za smernice in napotke, kako to nalogo najboljše opraviti. Vse lastnike in koristnike pribrežnih zemljišč opozarjamo, da so po občinskih odlokih določene znatne denarne kazni za vse tiste, ki se temu pozivu ne bi odzvali.
Podjetje za urejanje voda NIVO Celje TOZD Vodno gospodarstvo, Rečno — nadzorstvena služba
9. januar 1986	* Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 7
koledar
ČETRTEK.. 9. januarja 1986
JULIJAN PETEK. 10. januarja 1986" - VI-LIJEM
SOBOTA. II. januarja 1986
PAVLIN NEDELJA, 12. januarja 1986 -
TATJANA PONEDELJEK. 13. januarja
1986 - VERONIKA TOREK, 14. januarja 1986 -
SREČKO SREDA, 15. januarja 1986 -PAVEL
M ALi OGLASI.
PRODAM ENOSTANOVANJ-SKO STAVBO, stanovanjske po-
vršine v izmeri 70 m1 s funkcionalnim zemljiščem 283 m1 ugodne lege \ Velenju. Plačilo po dogovoru. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »Gotovina in kredit« na upravo lista.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1979. Informacije po telefonu 856-055.
PRODAM 2000 kom strešne opeke »velika kikinda« I. klase. Informacije po telefonu 853-810 ali 882-820 zvečer.
PRODAM OSF.BNI AVTO ZA-POROŽEC, letnik 1974, Stanislav Povše. Tomšičeva 4, Titovo Velenje. Telefon od 7. do 9. ure 853-456.
PRODAM BREJO KRAVO.
Franc Jan, Škale 61, Titovo Velenje.
V REJO VZAMEM KRAVO, MLEKARICO za dobo 2 meseca. Naslov v uredništvu.
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
organizira
TEČAJ ROČNEGA PLETENJA
1.	tečaj ročnega pletenja
2.	tečaj ročnega pletenja
začetni, 40 ur nadaljevalni, 50 ur
Tečaj bo vodila Judita TBEPPO, priznan strokovnjak in urednica rubrike »Judita svetuje« v reviji Jana — Ročna dela.
Tečaja bosta organizirana (po želji kandidatov) dvoizmensko, s pričetkom predvidoma v februarju 1986.
Intenzivna oblika dela tečajev sprejme od 15 do 20 udeležencev, zato pohitiite s prijavami.
Prijave sprejerma Delavska univerza Velenje, Titov trg 2,
osebno ali po telefonu od 8—12 ure, v ponedeljek in sredo pa tudi od 15—18 ure oz. po telefonu št. 853-576 do 25. 1. 1986
PRODAM R—4 letnik 1983, sena 80 MS in Practica MTL.-3. Informacije Petek, Koroška 31 Titovo Velenje.
PRODAM DIANO letnik 1977,
karambolirana, motor brezhiben, cena 6 SM. Informacije po telefonu 855-451.
Radio Velenje
Oddajamo vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. ure ter v nedeljo od 11. do 12.30. Odslej čestitke tudi ob ponedeljkih in sredah ob 18. uri, ob petkih ob 17. uri, ob nedeljah pa kot doslej od 14. ure in 45 minut dalje.
Poiščite nas na ultrakra-tkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 ali 97,2 megaherza.
ODKUPUJEMO SVINJSKE TER VSE OSTALE ŽIVALSKE KOZE
D£(ö)
KOTO
Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug
DEŽURSTVA
DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ :
Od 10. do 17. januarja 1986 dipl. vet. IVO ZAGOŽEN, Jeri-hova 38, Titovo Velenje. Zaradi selitve še nima telefona.
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE
Komisija za delovna razmerja VIZ VELENJE, Delovna skupnost skupnih služb, Jenkova cesta 2, Titovo Velenje objavlja naslednja prosta dela in naloge:
knjigovodje osebnih dohodkov, za določen čas, s polnim delovnim časom in rokom za začetek dela po dogovoru (nadomestitev delavke na porodniškem dopustu). Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri, dve leti delovnih izkušenj;
strojepiske, za določen čas, s polnim delovnim časom in rokom za začetek dela 15. 1. 1986 za nadomestitev delavke na porodniškem dopustu.
Pogoji: srednja ali poklicna izobrazba administrativne smeri, zaželjene so delovne izkušnje.
Prijave pošljite ali pa jih oddajte osebno v kadrovski službi VIZ VELENJE, Jenkova cesta 2, Titovo Velenje v roku 8 dni.
O izbiri bodo kandidati obveščeni prav tako v roku 8 dni po izteku časa, ki je določen za prijavo.
ZDRAV SEM
Prispevka za nadaljevanja izgradnje in -posodobitev novih prostorov BOLNIŠNICE CELJE lahko nakažete na naslov:
SKLAD ZA MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE CELJE Žiro račun: 50700-640-100084
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE
Jenkova c. 2 TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja VIZ VELENJE, TOZD Osnovna šola Miha Pintar Toledo, Kidričeva 21, Titovo Velenje objavlja prosta dela in naloge:
—	snažilke, za določen čas od 20. 1. 1986 do 30. 6. 1986 s polnim delovnim časom;
—	snažilke, za določen čas, za delo v dopoldanski izmeni, s polnim delovnim časom od 20. 1. 1986 do 30. 6. 1986.
Za obe objavljeni prosti deli velja kot pogoj dokončanih 8 razredov osnovne šole.
Vloge pošljite na naslov šole v roku 8 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili takoj po izteku časa, ki je določen za prijavo.
GROB ... oh koliko sanj pokopljejo vanj in koliko nad!
( Gregorčič)
V SPOMIN Minilo je leto, odkar med nami ni več našega
RAJKA ARAUSA
Vedno se tete spominjamo in se zahvaljujemo tudi vsem, ki postojite ob njegovem
preranem grobu.
Neutolažljiva mamica, ati, brat Marko in drugi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči, prerani in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in svaka
ANTONA MEHA
roj. 23. 12. 1946 iz Raven pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo sosedom, posebno Kaplanovim, sorodnikom, znancem in sodelavcem
za darovano cvetje, izrečena sožalja in kakršnokoli pomoč. Hvala pevskemu zboru Ravne za zapete žalostinke, godbi Zarja, govornikom za poslovilne besede in duhovniku za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi DO Gorenje, posebej obratu Hladilniki — dodelava za veliko pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Mira, otroci Dušan, Aleš, Marjana, mama in brat Jože z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre
ANGELE STROPNIK
roj. BRIŠNIK
se iskreno zaahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in vence ter za izraze sožalja.
Hvala prof. < dr. Rajšpu, dr. Kotniku, dr. Fijavžu in ostalemu zdravstvenemu osebju internega
»E« oddelka bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala za nessebično pomoč sosedom in orijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob
strani in pomagali.
Enaka zahvaala velja govornikom, KUD Lipa Konovo, g. duhovniku, DO Vekos, rudarski godbi, GD Salekk. društvu invalidov Velenje ter družbenopolitičnim organizacijam občine in krajevne skupnosti Konovo. Iskkrena hvala vsem, ki ste našo ljubo mamo spremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
ŠTEFANA JURKA
iz Šenbrica
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, vsem, ki so z nami sočustvovali
in mu darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom, govorniku, kolektivu Termoelektrarn Šoštanj in godbi TUŠ ter g. duhovniku za opravljen pogrebni obred. Vsa zahvala tudi dr. Zupancu za n5eg°vo prizadevanje.
žalujoči: žena Rozalija, hčerki Marija in Cilka z družinama, sinovi Stanko, Franc, Alojz z družinami ter sino'i Ivan, Edo ter Jože, vnuk Darko z družino, sestra Marija in ostalo sorodstvo.
HalO, 855-756 • v	I 855-151
inšpektor! 355953
VpraSanje:
Ali so lahko cene rožičeve moke pakirane v 500 g embalažo tako različne? V ERA — Market stane 245 din v ERA - Pre-skrbovalnica pa kar 520 din.
TRŽNI INSPEKTOR:
V zvezi z prijavo stranke gleae različnih cen rožičeve moke à 500 g je ugotovljeno sledeče:
Poslovalnica ERA — Tržnica in Merx Šoštanj Blagovnica sta imeli v prodaji rožičevo moko proizvajalca »FRANCK« Zagreb à 500 g po ceni 300 din (dobavitelji Franck Zagreb in Merx Celje). NÀMA samopostrežba v centru je imela v prodaji isti artikel po ceni 450 din (dobavitelj Mercator — Sadje — Zelenjava Ljubljana). Poslovalnica ERA Prehrana, ERA Pre-skrbovalnica in NAMA Preskrba na Koroški cesti so imeli v prodaji isti artikel po ceni 520 din (dobavitelj v prvih dveh primerih Franck Zagreb, v tretjem Merx Celje).
Poslovalnica ERA Selo je imela isti proizvod v prodaji po označeni ceni 260 din. Prodajalke so iz dobavnice št. 16962 od 17/12-1985 dobavitelja OSKRBA Dravograd razbrale, da je označena cena za kg — v resnici pa je bila cena za komad, pravilna cena je torej 520 din. Po ceni 260 din je bilo prodanih 5 komadov, preostanek je popravljen na pravilno ceno 520 din.
Poslovalnica ERA Market je imela v prodaji rožično moko à 250 g proizvajalca AGROCOOP iz Novega Sada po ceni 245,70 din za komad (dobavitelja Mercator — Sadje — Zelenjava iz Ljubljane).
Iz navedenega je razvidno, da so imele vse trgovine razen poslovalnice ERA Selo pravilne maloprodajne cene. Povišanje proizvajalčeve cene za proizvod od 300 din (starejše izdobave) na 520 din (novejše izdobave) znaša 73 % in ne več kot 100 %, kot navaja stranka v prijavi.
Obdaritev otrok
ponesrečenih
rudarjev
Sindikalna organizacija na Rudniku lignita je tudi lani zadnjo nedeljo v letu v delavskem klubu pripravila sprejem za matere in otroke, katerih možje in očetje so se smrtno ponesrečili pri delu v jami. Tokrat se je na srečanju zbralo 22 otrok, ki jih je obiskal rudarski dedek Mraz in jih obdaril. Število teh otrok v zadnjih letih hitro pada, saj jih je bilo še pred petimi leti 50. Seveda velja reči, da na rudniku veliko vlagajo za varnost rudarjev v jami in najlepše darilo za vse bi bilo, ko bi takšno srečanje nekoč odpadlo.
L. O.
Tečaj za gasilske častnike
Občinska gasilska zveza namenja izobraževanju vseskozi veliko skrb. Tako so 15. decembra v prostorih gasilskega doma v Titovem Velenju začeli tečaj za nižje gasilske častnike. Obiskuje ga 50 gasilcev in gasilk iz vseh društev v občini. Tečaj bo trajal 140 ur. sklenili pa ga
bodo marca.
Prizadevno delo sekcije za rekreacijo in šport
Občinsko kviz tekmovanje klubov OZN
Konec decembra je bilo na Srednji družboslovni šoli v Titovem Velenju Občinsko kviz tekmovanje klubov OZN velenjskih osnovnih šol. Sodelovalo je šest ekip.
Ekipe so pismeno pokazale svoje znanje na temo »Temeljni podatki o OZN ter o mednarodnih političnih dogodkih.« Kviz tekmovanje je organiziral Občinski center klubov OZN pri ZSMS Velenje.
Prvo mesto in hkrati največ ;:nanja je pokazala ekipa osnovne šole Gustava Šiliha. Občinski center klubov OZN jih je ob tem dosežku nagradil z lepo knjižno nagrado.
Zmagovalni ekipi želimo v na-daljnem tekmovanju obilo uspeha.
Nataša Fluhar
Svet za preventivo
varnost
Zadnji dan lanskega leta so člani združenja šoferjev in avto-mehanikov občine Velenje, delavci postaje milice Velenje ter pionirji — prometniki izvedli nadvse zanimivo akcijo, ki sodi v program aktivnosti sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje. To je bil rutinski pregled vozil na cesti. Ustavili so blizu petsto vozil in ob tem ugotovili, da je bila velika večina voznikov privezana z varnostnim pasom ter da so bila vozila ob bežnem pregledu zadovoljivo izpravna. Tudi gume na kolesih so bile v večini primerov primerne za vožnjo, precej napak pa so odkrili na svetlobnih telesih. Vozniki so te pomaniklii-
Kegljanje
Kegljači Šoštanja tudi po 3. kolu še naprej ostajajo neporaženi. Kljub temu, da so v tem kolu prve medobčinske kegljaške lige nastopili precej oslabljeni (poškodovana sta S. Fidej in Rajšter), so premagali ekipo Kovi-notehne iz Celja z rezultatom 5150:5093.
Ekipa Šoštanja je tokrat nastopila v postavi: Križovnik 873, Sotler 867, Komljenovič 857, Kramer 853, L. Fidej 851 in Glavič 849 podrtih kegljev.
V 4. kolu se bodo Šoštanjčani danes pomerili v Slovenjskih Konjicah z novinci v ligi Konusom.
Po 3. kolu vodijo Šoštanjčani s 6. točkami.
XXX
Šoštanjski kegljači tudi med novoletnimi prazniki niso mirovali. Marljivo so se pripravljali za nadaljna tekmovanja. Tako sta se para Sotler — L. Fidej in Glavič — Križovnik udeležila turnirja, ki je bil v Cerknem od 2. do 5. januarja. Turnirja se je udeležilo okoli 100 parov iz vse Slovenije. Para iz Šoštanja pa sta se uvrstila nekie med 20. in 30. mestom.
vosti po pregledu sami odpravili. Enotno mnenje po akciji je bilo. da vozniki preden sedejo za volan. ne pregledajo, ali je vozilo izpravno za javni promet, ali ne. Zlasti se te pomanjkljivosti kažejo na svetlobnih telesih, ki jih je moč brez težav odpraviti, ne glede na nestrokovnost. Pomeni torej, da se je treba preden gremo z vozilom na cesto prepričati, če je izpravno in če nam vse luči delu-jejo.
Izvajalci te akcije so vsem ustavljenim voznikom izročili posebne zastavice sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje ter jim zaželeli srečno in varno vožnjo v letu 1986.	B. Mugerle
Smučarski skoki
Športnih dogodkov med novoletnimi prazniki ni bilo prav na pretek, za razliko od mnogih drugih pa niso mirovali smučarski skakalci. Že pred novim letom je bila v švicarskem St. Moritzu tekma za evropski pokal, na kateri so naše barve zastopali tudi Pušnik, Golob in Tamše. V elitni konkurenci mnogih znanih skakalcev je bil presenetljivo dober Pušnik, ki je osvojil 17. mesto in bil s tem najboljši jugoslovanski skakalec. Golob očitno ni v pravi formi, saj s 40. mestom zagotovo ni zadovoljil, Tamše pa je bil med 69 skakalci 57.
Tekma za evropski pokal je bila tudi v soboto, tokrat v Avstriji. Za Janezom Debelakom, ki je bil tretji, je bil Pušnik z odličnim petim mestom drugi najboljši Jugoslovan, s to uvrstitvijo pa se je še bolj približal uvrstitvi v jugoslovansko reprezentanco za nastop na . mladinskem svetovnem prvenstvu. Na tej tekmi je bil Tamše 16.. 21. ie bil Golob in 32. Mihelič.
V	Zireh je bilo tekmovanje za pokal Cockte z starejše mladince. Favorita Janez Debelak in Iztok Golob se nista posebej izkazala. Debelak je bil sicer drugi. Golob pa šele sedmi. Zato je bil toliko boljši Pušnik, ki si je delil tretje mesto, osmi za Golobom je bil Tamše in enajsti Mihelič. V skupni razvrstitvi za pokal Cockte med starejšimi mladinci je Pušnik na drugem mestu, ekipno pa Velenjčani le za točko zaostajajo za vodilno Elektrotehno—Ilirijo.
Za pokal Cockte so v Planici tekmovali tudi mlajši mladinci, kjer so bili Velenjčani tudi zelo dobri. Tamše je bil drugi, Pušnik četrti, Pogorelčnik deseti in Dolar štirinajsti. Starejši pionirji so za pokal Cockte prvič letos nastopili v Cušperku pri Grosupljem.
Pogorelčnik je bil tretji in Dolar osmi.
V vseekipni uvrstitvi za pokal Cockte vodijo Velenjčani s 254 točkami, le štiri točke za njimi pa je na drugem mestu Elektrotehna—Ilirija.
Uspešno sklenili leto
V	decembru so velenjski karateisti sklenili še zadnja lanska tekmovanja.
Sredi decembra je bilo v Rušah prvenstvo SR Slovenije za pionirje. Nastopilo je preko 200 pionirjev iz vseh osmih regij. Med pionirkami od 6—10 let je zmagala Mirsada Tabako-vič, med pionirji od 10. do 16. let pa je zasedel drugo mesto Sebastjan Pi-stotnik.
V	Trbovljah pa je bil 21. decembra
Elektra: Šentjur 82:85
Košarkarji Elektre so tokrat neprijetno presenetili in doma izgubili s Šentjurjem. Gostje so zmagali povsem zasluženo, saj so vso tekmo vedeli kaj hočejo, česar pa za domačine ne bi mogli reči. Domačini so pričeli slabo. Pri tem je prednjačil Janič, ki je imel že v 3. minuti tri osebne napake.
Kasneje so se le zbrali in povedli za osem točk, polčas pa so dobili s 45:43. Žal so v drugem polčasu zaigrali zelo slabo in gostje so povedli za 10 točk. Ob koncu bi gostiteljem skoraj uspel preobrat, vendar so bili premalo zbrani.
Za Elektro so igrali: Sevšek 4, Ga-beršek 13, Lipnik 8, Kitak 8, Dumbu-ya 11, Pečovnik, Janič 2, Brešar, Breznik 24. Rotovnik 12 in Plešej.
Slovan:
Elektra 107:81
Kadeti Elektre so že sklenili tekmovanje v vzhodni skupini slovenske košarkarske lige, saj so v zadnjem kolu prosti. Kljub temu so si zagotovili drugo mesto, saj imajo tri točke prednosti pred tretjeuvrščeno Libelo. V prvenstvu so zbrali 18 točk in so le dvakrat klonili, obakrat proti Slovanu. Tako je bilo tudi v nedeljo. Igralci Slovana so vodili vso srečanje. V drugem polčasu so domačini vodili že za 23 točk, vendar so gostje to vodstvo uspeli znižati na 6, kaj več pa jim ni uspelo. Elektro so na tej tekmi pestile tudi poškodbe, saj se je že na začetku poškodoval Vukovič, šest minut pred koncem pa še Brešar.
V Ljubljani so igrali: Vukovič 4, Pinter, Mrzel 31, Gojevič 10, Brešar 20, Pejovnik, Ocepek, Vovk 16 in Por-nat.
Matjaž Letonje
že 13. tradicionalni turnir ob dnevu JLA., ki velja za enega najmočnejših turnirjev v SR Sloveniji. Nastopilo je 39 karateistov iz trinajstih slovenskih klubov. Nastopiti so smeli le mojstri in mojstrski kandidati. V izredno močni konkurenci — nastopili so tudi prvoligaši Emone — je zmagal Petar Pejkunovič iz Titovega Velenja, 2. mesto je osvojil Makitan iz Emone, 3. pa sta si delila Kotar (Forum Lj.) in Vodopija (Emona).
Ko so ob koncu lanskega leta podelili priznanja za najboljše dosežke na področju športa v občini Velenje, je prejela priznanje tudi sekcija za rekreacijo in spor* pri Društvu invalidov Velenje.
Športniki tega društva so res dosegli najboljše rezultate v preteklem letu! Tako so bili med štiriinpetdesetimi društvi sirom Slovenije moštveno najboljši kar v petih športnih panogah in to v namiznem tenisu, plavanju, ribolovu, streljanju z zračno puško in v ■kegljanju — borbeni partiji.
Vse to je rezultat doslednega dela na področju rekreacije in športa invalidov v občini, kjer se najboljši za nadaljna tekmovanja izbirajo na občinskih tekmovanjih. Prav tem srečanjem pa pri Društvu invalidov Velenje posvečajo vso pozornost.
Tako so lani že štirinajsto leto zapored izvajali občinska tekmovanja v osmih športnih panogah, ob tem, da so tudi sicer sodelovali na drugih ob-
činskih tekmovanjih ter srečanjih v regiji, republiki in tudi izven domovine.
Za uspešno delo na področju invalidskega športa pa gre zahvala tudi ZTKO, ki izdatno financira program invalidskega športa in rekreacije v občini.
REZULTATI OBČINSKIH PRVENSTEV: smučanje - teki: I. Milan Bürger, 2. Edvard Centrih, 3. Rastko Lah; plavanje: 1. Rastko Lah, 2. Tone Osolnik, 3. Tone Tratnik: namizni tenis: I. Edvard Centrih, 2 Matjaž Antlej, 3. Tone Tratnik: kegljanje: 1. Ferdo Komljenovič, 2. Božo Komljenovič, 3. Jože Hrubernik; balinanje: 1. Ignac Kuri, 2. Ilija Čo-sič, 3. Franc Zagorc, ribolov: I. Karel Brezovnik, 2. Silvo Koželjnik, 3. Janez Skela; šah: 1. Šefket Celikovič, 2. Peter Žagar, 3. Miki Djodjevič; streljanje L zračno puško: I. Dragutin Ša-farič. 2. Franjo Zučko, 3. Hinko Boia.
m t. j
s i i
Ob pregledu ustavljenih vozil najdejo največ napak na svetlobnih telesih
VEC VLOMOV V AVTOMOBILE
—	V noči na 26. december lani je neznanec odnesel radiokasetofon iz osebnega avtomobila parkiranega na Prešernovi 7 v Titovem Velenju.
—	Neznanec je med 22. in 23. uro 27. decembra lani odnesel iz osebnega avtomobila parkiranega pred Bifejem v Pesju avtoradio.
—	V noči na 28. december je izginilo kolo z osebnega avtomobila znamke Zastava 101 parkiranega pred Standardom.
ZALOTILI SO JU PRI DEJANJU
Malo pred polnočjo 26. decembra so občani obvestili Postajo milice, da so slišali pred Rdečo dvorano sumljivo ropotanje. Miličniki so takoj odšli tja in odkrili Franca K. in Tomaža K., ki sta iz ograjenega prostora skušala odnesti umivalnik, verjetno pa še kaj drugega. Njuno namero so seveda preprečili.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
Nekaj po 21. uri je 24. decembra v Kolodvorski restavraciji v Titovem Velenju razgrajal in zahteval pijačo vinjeni Drago B. Ker mu pijače niso postregli, si jo je sam jemal. Posredovati so morali miličniki.
Naslednjega dne. 25. decembra, malo pred 21. uro seje v Kolodvorski restavraciji dogodil podoben primer. V lokal je prišel močno vinjeni Nenad V. Ker mu natakarica ni hotela postreči, si je pričel pijačo nalivati kar sam. Miličniki so ga prepeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali do istreznitve.
—	27. decembra okoli pol treh ponoči je neznanec z nožem zabodel na stopnišču Šaleške 2 c Bojana D. Zabodel ga je v trebuh, ker se je skušal ubraniti z rokami, ga je porezal tudi po njih.
—	Okoli 9. ure zjutraj je 27. decembra v Kolodvorski restavraciji razgrajal vinjeni Ibrahim S. Tudi tokrat je bila potrebna intervencija miličnikov, ki so kršitelja na Postaji milice pridržali do istreznitve. Seveda pa bo moral še k sodniku za prekrške.
30. decembra so zabeležili kršitev v Gorenju, kjer je vinjeni Rafael R. spet pretepal svojo taščo. Posredovati so morali miličniki.
Na stopnišču Zidanškove 9 sta se 3. januarja malo pred 20. uro stepla Azem M. in Nihad K. Oba bosta morala k sodniku za prekrške'.
'esUic^
radio velenje
9.1.
naslov — izvajalec tednov na lestvici
1.	BOLERO — Fancy
2.	WE RE GONNA HAVE FAN -
3.	ATTENCIONE GOGO RADIO
4.	TOUCH BY TOUCH - Joy
5.	WORK - Short Version
6.	AMERICA — Tricomi —Melotti
7.	DIABOLO - Via Verdi
8.	GET GOING - Billy Ocean
9.	SHANANA - Cittizens 10. Ricchi e Poveri
Lestvico boste slišali v jutrišnji (petkovi) oddaji radia Velenje, za novosti boste zvedeli prav tako ob koncu oddaje. Vaše predloge pa nam morate poslati v uredništvo Našega časa in Radia Velenje, Foitova 10, do torka, 14. januarja.
O »
*
J>
Murphy Murphy — Bernte Paul
Ferrari

Moj predlog Moj naslov _
Vsak pregled večja
MILIČNIKI SO ZAPISALI m
IZSILJEVAL PREDNOST
V križišču Jenkove in Tomšičeve ceste v Titovem Velenju je 24. decembra lani malo pred 16. uro izsiljeval prednost voznik kombija CE 169-473 Anton Mahne in trčil v voznika kolesa z motorjem Mihaela Povha. Ta je dobil pri trčenju težje telesne poškodbe.
NEPRIMERNA HITROST
Na cesti Simona Blatnika, nasproti Dinosa, je 25. decembra lani okoli 13. ure zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati voznika osebnega avtomobila CE 141-149 Boža Ognjeviča. Zaradi tega je trčil v tovorni avtomobil LJ 408-792, ki' ga je vozil Branislav Pečnik. Voznik Ognjenovič se je pri trčenju lažje telesno poškodoval.
ZALETEL SE JE V AVTOBUS
28. decembra je nekaj po 19. uri na Avtobusni postaji v Titovem Velenju med igro skočil pred stoječi avtobus devetletni Simon P. Pri tem se je zaletel v avtobus, ki je pripeljal mimo in se hudo telesno poškodoval.
ZAPELJAL V JAREK
Na Partizanski cesti v Pesju je 28. decembra nekaj po 21 uri zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste v jarek voznik osebnega avtomobila CE 180-164 Miran Golob in se hudo telesno poškodoval. Lažje pa se je poškodoval tudi njegov sopotnik Franc Pečnik
ZBIL PESCA
Okoli 14. ure, 30. decembra lani, je peljal voznik osebnega avtomobila CE 102-937 Muharem Hoti po Cesti talcev v Titovem Velenju. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo na pločnik, kjer je zbil pešca Zdenka Merzdela in ga tako hudo'telesno poškodoval."