V SCT SE BODO TEŽKO IZOGNILIIZGUBI
Gradbeništvo in strojegradnja  prinašata manj zaslužka
Delovna organizacija Slovenija ceste-Tehnika je ob koncu prvega četrtletja imela 3 milijarde in 830 milijonov dinarjev izgube. Slabši Jposlovni rezultati ob prvem trimesečju za gradbeno organizacijo sicer niso nič nenavadnega in se jim niso mogli izogniti celo v boljših časih kot so zdajšnji, saj imajo takrat zaradi neugodnih vremenskih razmer najmanj dela, vendar je bila tokrat številka precej večja kot navadno. Vzrokov za izgubo je bilo več, najpomembnejši delež k rdečim številkam pa sta prispevala predvsem dva: kasnejši pričetek nekaterih večjih del in nepravočasna plačila za opravljeno delo v tujini. To pa sta razloga, na katera delovna organizacija ni mogla pomembneje vplivati. Ob polletju jim je uspelo odpraviti izgubo, natančni podatki za devet mesecev poslovanja pa v tem trenutku še niso znani, vendar lahko pričakujemo, da bodo nekateri tozdi $ področja strojegradnje končali z negativnim predznakom, čeprav bo, kot predvidevajo, izguba veliko manjša kot ob koncu meseca marca.
Pomemben delež k izgubi v pr-vih treh mesecih letošnjega leta je bil izpad dohodka na področju nizkih gradenj in izjemno neugod-ne razmere na področju Stroje-gradništva. Zaradi nerazčiščenih odnosov med predstavniki zahod-noevropske skupnosti in našo vla-do v Beogradu se je namreč grad-nja ceste Bratstvo in enotnost pri-čela kasneje, kot je bilo predvide-no. V strojegradnji, tako v Slove-niji kot v Jugoslaviji, pa so razme-re že nekaj časa izredno težavne. Konkurenca na tem področju je velika, prodaja v tujino pa zaradi visokih cen naših izdelkov prinaša izgubo. SCT, ki se ukvarjasproiz-vodnjo investicijske opreme za de-la v gradbeništvu in v rudarstvu, se je znašla v neugodnem položaju tudi zaradi strukture svojih izdel-kov.
SCT opravlja dela v tujini prek Zvezne direkcije za promet blaga s posebnim pomenom. So pravza-prav le izvajalci del, zato na dotok denarja, zasluženega zunaj naših meja, ne morejo vplivati. Kot no-silec posla je ta delovna organizaci-ja opravila v Iraku, Alžiriji, Egip-tu, Jordaniji, Libiji, NDR in ne-kaj tudi v Zahodni Nemčiji, za 725 milijonovdolarjevdel. Irakin Al-žirija.kjernajvečdelajo.plačujeta postopoma in neredno. Posebna ustanova Vojni servis, ki deluje v okviru Narodne banke Jugosla-vije, jim zadnja tri leta ni omogočil nikakršnih dodatnih kreditov, ki bi jim pomagali prebroditi težave zaradi zakasnelih plačil. Zato so bili prisiljeni najemati neugodna kratkoročna posojila, ki so seveda tudi pripomogla k izgubi. Ob pol-letju so tako imeli približno za 7 milijard in 900 milijonov dinar-jev terjatev, ki so se v glavnem nanašale na tujino.
Da so ob polletju številke kazale na bolje in so poslovanje končali brez izgube. gre pripisati dej-stvom. da so spomladanski meseci ugodnejši za delo, pričeli so tudi graditi nekatere obljubljene ob-jekte, obenem pa jim je uspelo zmanjšati neplačano realizacijo. V inozemstvu bodo seveda delali
še naprej, ne samo zaradi nuje po pridobivanju deviz, marveč tudi zato, ker jim je delo zunaj potreb-no za njihov razvoj. Bodo oa po-skušali prevzemati le take posle. ki bodo finančno trdni.
»Zahteve po prestrukturiranju gospodarstva pomenijo v gradbe-ništu bistveno zmanjšanje števila zaposlenih v tej dejavnosti,« je me-nil naš sogovornik Iztok Zupan-čič, vodja sektorja zaplan in anali-zovSCT. Glavniproblemgradbe-ništva v Jugoslaviji je pravzaprav vtem.dajevprejšnjihletihsledilo razvoju družbe in prilagajalo svoje zmogljivosti potrebam trga. zdaj pa je v njemu zaposlenih za polovi-co preveč ljudi. Kriza v gradbeništvu se je zače-
la že okoli leta 1979, od takrat pa do danes so se razmere le še po-slabševale. Zmanjšale so se nalož-be v negospodarske dejavnosti, za-radi neugodne politike kreditira-nja je upadla stanovanjska grad-
nja. Tudi delovne organizacije vla-gajo manj v zidove in več v znanje. Stevilkegovorijo.dasose investi-cije od leta 1979 pa do 1983 zmanj-šaleravnozapolovico.Čepravjeta statistični podatek že nekoliko za-starel, pa je še vedno aktualen. saj trend ostaja isti.
Zaradi manjšega števila naložb je konkurenca v gradbeništvu izrednovelika.Gradbenedelovne organizacije ponujajo včasih tudi nerealno nizke cene, samo da bi dobile gradnjo nekega objekta. Tako sprejemajo tudi dela, za ka-tera že vnaprej vedo, da jim bodo prinesla manj zaslužka. Dohodek pa jim zaradi inflacije odjeda tudi vsako prelaganje začetka del. Ker je naložb vse manj, se morajo, če želijo dobiti delo, držati ob pogod-bi dogovorjenih cen. Vsako po-daljšanje gradnje tako prispeva k slabšemu finančnemu rezultatu ali celo k izgubi.
D. J.