Stev. 30, Poštnin« plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1922. Leto XXXV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Qbč8nska uprava". Izhaja vsako sredo ob S. nri zjutraj. — Cena mu je 10 Din. na leto. S Spisi in dopisi se poiiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 30 Din. g ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije ln inserati pat Posamezna številke se prodajajo po 50 par. §i Upravnlitvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. NAROČNIKOM. Vsled stavke, ki je izbruhnila v nekaterih ljubljanskih tiskarnah radi zahtev knjigovezov, Domoljub ni mogel iziti. Naročnike prosimo zato oproščenja, z večjimi številkami bomo skušali zamujeno nadomestiti. Sedaj se vrše pogajanja med ti-skarnarji in grafično organizacijo in če se doseže sporazum — kar upamo — se bo delo nadaljevalo. Orlovsko slavlje v Brnu. Otvoritev orlovskega tabora — nastop 12,000 članov naraščaja — v sprevodu 17.000 v krojih — vzoren red — razstava i 200 paviljoni — velikansko navdušenje v Brnu. Brno, 28. julija 1922. V nedeljo 16. jul. je otvoril starosta Češkoal. orlovske zveze, sedanji čs. železniški minister mons. Šramek, voditelj čeških katolikov, s slavnostnim občnim zborom zveze prvi orlovski tabor v največjem stilu. Od tedaj poleg pisarne, ki že od zime vodi pripravljalna dela, uradujejo strokovni oddelki (stanovanjski, prehranjevalni, finančni, telovadsko-tehnični, železniški, agitacijski itd.), ki so zasedli skoro celo realko v Janovi ulici 22. Nešteti zastopniki vsakovrstnih orlovskih i. dr. organizacij si neprestano podajajo kljuke teh oddelkov. 25.-28. julija je pripravljal dohod Belgijcev v Brnu njihov zastopnik g. Leonard de Maeyer. Belgijcev pride 628. Število Francozov, ki hočejo v Brno, dnevno raste; od 160 je že doseglo dozdaj 700 i. s. iz raznih departmajev. Najbolj vidne so priprave na telova-dišču. Vse tribune že stoje od junija dogo-tovljene, krasijo — zelo okusno— jih še vedno. Pogled iz raznih strani je prekrasen. Mogočne, skoro preveč masivne tribuno postajajo na pogled vedno lažje in bolj žive vsled umetniškega okrasja. Te dni pripravljajo razstavne paviljone in stranske stavbe. Dnevno obišče par tisoč ljudi veličastno zgradbo. Brno postaja vedno bolj prijazno Orlom in dobiva zletoft lice — ker bi vsak rad zaslužil. Plakati se množe, časopisi pišejo vedno več o taboru in slavnostih. Vesti iz drugih dežel postajajo točnejše in podrobnejše, razmere — v katerih je bil ta tabor prvotno zamišljen, se vedno bolj širijo. Znamenito je častno predsedstvo tabora: maršal franooske armade (zaveden katoličan) F o c h, poljski in češki kardinal, škofje Jeglič i. dr., voditelji katol. ljudstva skoro vseh katoliških narodov Evrope (tudi dr. Korošec). Začel se je tabor vsem zelo vidno in slično pravzaprav danes, v petek 28. julija. Ves dan prihajajo tisoči orlovskega naraščaja (18 posebnih vlakov 1 in ojačeni redni vlaki). Krasno deluje ves aparat: izredno številni reditelji (obeh spolov), že-leznični odbor, stanovanjski in prehranjevalni odbor). — Vsak transport sprejme predsedstvo in godba, tudi občinstva je vedno več pred kolodvorom. Kakor vojaki se vsipajo vedno nove četo iz kolodvora in hitro korakajo v svoj stan, potem pa se • razpršo v malih gručah ogledavat mesto z vodniki. Brno po malem dobiva novo lice, modro orlovsko. Šola (ozir. pet šol v kompleksu z dvema dvoriščema v sredi), ki je že določena za nastanitev Jugoslovanov, ima svoje kopališče in telovadnico, skladišča itd. Danes mrgoli v njej skoro 2000 otrok. Leži zelo pripravno: 2 minuti od telovadišča in sedem minut od kolodvora, poleg cerkve in samostana oo. avguštincev. Jutri (sobota 29. jul.) popoldne bodo skušnje za nastop naraščaja in otvoritev razstave (zbralo se je do včeraj že nad 12.000 drobiža I) V nedeljo (naraščajski dan) pripeljejo ojačeni osebni in 5 posebnih vlakov gledalce v Brno. Za glavne dni tabora (11., 12., 13. avg.) bo vozilo poleg rednih vlakov št 35 posebnih telovadce in gledalce. Nasprotniki Orla so v veliki zadregi. Ignorirati tega, česar je polno Brno in odmeva po celi republiki, ni mogoče; omalovaževanje se je že danes kaznovalo s prihodom 12.000 naraščajnikov in dograditvijo veličastnega telovadišča; nasilno ne morejo nastopati dejanski, ker jih je premalo. Zato so začeli izdajati kot prilogo svobodomiselnega lista Novy Lid prilogo (letak) (»Sokol a Orel« ima prva številka nadpis) v kateri pogrevajo stare fraze proti klerl-kalizmu in Orlu in ugotavljajo, da niti ogromni tabor Orla ne more rešiti katol. Cerkve, katero da je premagal spaljeni Hus in je izgubila zadnjo oporo v — Habs-buržanih. Ta voda pač Orlu ne škodi, dasi morda njim prinaša tolažbo v pomirjen je živcev. Razpoloženje v orlovskih vrstah zlasti v vodilnih, ki so že od dela utrujeni — je izvrstno, ker vidijo v krasnem poteku priprav in dosedanjem uspehu nara-ščajskega dohoda sadove svojega dela. Zvečer se na vrtu Besednega doma oddahnejo in so sposobni tudi za šale, kakršne more delati le človek, ki si je svest uspeha po poštenem delu. Zarja dneva, ko s« dvigne Orel visoko na obzorju Evrope, ja' lepa in obeta mnogo t Menda slutijo to lepoto tam doli pri nas, zato se jih je priglasilo že 1100 in je železnica morala določiti dva vlaka. Tudi ne vozita čez Hrušovany, ampak čez Bre-slavo, ker hočeta bližnji dve župi Orla iz* vesti tam pošten sprejem ob vstopu na bratska tla. J. H. B r n o, dne 29. julija 1922. Usadi! sem se na Petrove, v župnišču poleg stolnice sv. Petra. V ranem jutru me je zbudil v tem sicer najpokojnejšem kraju mesta (»na Petrovi skali«, ki nadkrilju-jo celo mesto poleg Spillberga) drobni korak orlovske dece, ki po načrtu v soboto dopoldne ogleduje Brno. Večje in manjše čet© z voditelji prihajajo pod oknom v cerkev, korakajo do oltarja, se poklonijo in ogledajo — in že treba iti dalje. 12.000 radovednežev od včeraj in 5000 novih od danes ni tako hitro pri kraju l Vendar nastopajo v vzornem redu, izborno razpoloženi in navdušeni. Najbolj seveda strm6 nad te-lovadiščem. Vzkliki in fraze, ki tu prihajajo iz otroških grl, so zanimive, originalne. Navadno že ob vhodu na dvor pred glavno tribuno občudujejo velikost; ko pa stopijo na telovadno ploskev in zagledajo! vse tribune, jim zastaja glas — kakor nasprotnikom Orla, ki zro nemi na te množice in tako srečno začeti tabor. Obnebje je precej temno, obloženo in treba se je bilo bati dežja. 27. julija pa jai začel veti močan veter, ki je zadržal del ln močno shladil zrak, tako da so večeri skoro mrzli. Mesto je že preplavljeno Orličev ln Orličic, ki Imajo številno spremstvo. Več žup je poslalo svojo godbo v Brno, druge čete imajo seboj fanfare, tako da je ne le videti, ampak tudi slišati kaj. Že dopoldne so pripeljale mnoge župe svoj naraščaj na telovadišče v garderobe. Po 1. uri popoldne pa so korakale silne kolone na telovadišče k skušnji za prvi veliki nastop orlov- j eke dece. ! Od pol 4. do pol 8. ure je trajala skušnja, pri kateri so najdalje trajali rajalni dohodi. Nastopilo je 3648 naraščajske dece ženske (žačky), 3600 moške (žaci), 2304 višjih naraščajk (dorostenky) in 2128 viš- , Jih naraščajnikov (dorost), skupno 11.680 oseb. Proste vaje, vaje s palico (višji mo- j ški naraščaj) in z obročem (višji ženski naraščaj) so izvajali prav dobro; pohodi j pa so imeli hibe glede zavojev, kritja in j usmerjenja, ker bo bili vaditelji premalo Izvežbani. Ves nastop Je gledalce navdušil in pri- i povedovali so si, da pred 2 letoma še j nihče ni mogel slutiti, da bo Orel letos že | tako nastopil. Skušnja je bila najboljša agitacija (tribune skoro do polovice polne 1) in nauk za jutri. Naraščaj je pevajoč orlovske koračnice s soinčnim zahodom hitel spat, da se okrepi za jutri. Sinoči od same radovednosti mnogi niso spali niti 3 ure. Vendar so le 6 otrok morali odpeljati v bolnico, 160 pa je trenutno postalo slabo. Saniteta tabora je izborno poslovala. Ob 2. uri popoldne so o tvorili ob navzočnosti zastopnikov trgovinskega ministra, brnske občine itd. razstavo pred telo-vadiščem. 200 paviljonov so zelo okusno opremili katoliški trgovci in obrtniki z raznimi izdelki od bonbona do zvonov in strojev. Po uspehu prvega dne si obetajo lep uspeh; vsaj bo šlo 100.000 ljudi iz vseh dežel republike tod mimo in več tisoč tujih gostov. Uspeh tabora je že ta dan (sobota 29. julija) zagotovljen; edino vreme bi ga moglo zmanjšati. Orlovske kontrolne patrulje po 10. uri zvečer imajo lahek posel, ker od dela utrujeni člani radi hite počivat, ko se najedo in pospravijo naraščaj spat. Orlovski tabor se je krasno za-tel; člani in Članice se veselega obraza Žrtvujejo za zmagujočo misel. Brno, 80 Julija. (Brzojavno) Današnji dan je pravi triumf za naraščaj in orlovsko misel. Vreme je krasno. Sprevoda na telovadišče se Je udeležilo 17.000 članov ln članic v krojih. Na telovadišču je služil 6v. mašo opat St. Brna Barina. Udeležba Občinstva je naravnost ogromna. Navodila za orlovski tabor v Brnu. t Potujemo v elvilu. Kroj, dvojno perilo, brisala, Metke u zobe, obleko, čevlje, milo, britev, kataree, steklenim, msnaina skledlca s krožnikom, Klic*, vilice v kovčku (paketu). 2. s) Oni, ki vstopijo na progi LJublJana-Maribor ln Zagreb—Maribor, dobijo na vseh postajah od 1. avgust« dalje brupMvo vozovnico M posebni vlak proti (lanski legitimaciji Kdor i« 21' nima Danske izkaznice (odsekov« Izkaznica) na] se javi takoj pripravljalnemu odboru. b) Oni, ki se morajo do gore jih glavnih prog peljati po driavni železnici ali stranskih progah juine železnice kupijo eel vozni listek do postaje glavne proge juine železnice in si ta listek pridriijo, ker velja za nazaj. 8, Osebni potnt listi »e vrnejo v vlaku. ' 4. a) Kdor ie ni vplačal celega znesk.. (do 18. VI. 1300 K, do 15. VII. 1400 K, po 15. VII 1600 kron) naj zaostali obrok takoj vpošlje; sicer ne pride na skupni potni list. Odseki, ki so vposlall pavšalne vsote naj takoj naznanijo imena udeležencev. b) Kdor leli zamenjati denar v avstrijske ali Češkoslovaške krono naj prijavi znesek pripravljalnemu odboru. Zamenjava se vrši v vlaku. 5. Med vožnjo se prehranjuje vsak sam. V Brnu priporočamo skupno prehrano, v restavracijah stane dnevno 25—00 Kč. (Primerne Jestvlne sa seboj dobe izletniki v Gospodarski zvezi.) 6i a) Skupno stanovanje v Emu je v meščanski koli. Imeli bomo slamno ležišče ia vojaške kose. Vsak naj vzame seboj pelerino, suknjo t dr. b) Zglaševanje za privatni stan (5—25KČ na noč od osebe se vrši v vlaku. Na razpolago v skupnem stanovanju tudi kopališče; vzemite seboj kopaluo obleko. 7. Dr. V. Šarabonova knjiga; češkoslovaška republika izide te dni. Stane 12 Din, naroča se pri Društveni nabavni zadrugi. — Zemljevidi Csl. se dobe pri H. Nlčmanu (Kopitarjeva ulica) po 4 dinarje. — (Glede zleta v Prago in drugo jutri.) — Pripravljalni odbor za Bruo. Vojna in mir. Na zboru zaupnikov liberalne stranke {e dr. Žerjav med drugim govoril tudi o catoliški Cerkvi in duhovnikih. Zakaj dr. Žerjav je zagrizen ln premišljen svobodo-mislec in kot tak sovraži Cerkev in duhovnika. Zato tudi vedno govori o tem. Sicer dr. Žerjav ni povedal nič novega in posebnega, da bi 6« bilo vredno z njegovimi izvajanji pečati, toda dal nam je priliko, da ponovno pojasnimo prevažno vprašanje: čemu se duhovnik vtika v politiko. Načelnik liberalne stranke za Kranjsko — to službo je poveril dr. Žerjavu zbor zaupnikov — je dejal, da se katoliška Cerkev v Jugoslaviji ne preganja in da imajo zato duhovniki v svojih rokah vojno in mir. Kar si izbero, to da bodo imeli s tem jo hotel dr. Žerjav reči: duhovniki, pustite politiko, prepustite ljudstvo nam, svobodomiselni in kapitalistični stranki, vi pa boste imeli mir ali boljše povedano: plače, kakršne le hočete. Prodajte nam ljudstvo in dobro vas bomo plačali. Ne tajimo, da je ta klic slino vabljiv za take narave, ki jim je lastna udobnost In lasten žep nad vse pri srcu, blagor ljud-stva pa 6amo v toliko, kolikor nese. Slovenski duhovnik pa bi zatajil sebe in svojo zgodovino, ko bi to storil. Tudi v najžalost-nejših časih v zgodovini slovenskega naroda je bil duhovnik tisti, ki je nepremično stal ob strani ljudstva, ga bodril, učil, vodil in branil. Naloga duhovnikova Je v prvi vrsti, da Buva in krepi versko mišljenje ljudstva. V DOfflavitaem vrši to delo y. cerkvi, Toda a tem njegove dolžnosti nikakor niso izčrpa-ne. Zakaj na versko življenje in mišljenje ljudstva bistveno vpliva tudi vzgoja, torej šola. Ce je vzgoja v šoli brezverska, potem delo v cerkvi ni samo silno otežkočeno, temveč v največ slučajih brezuspešno. Duhovnik ima torej vestno dolžnost delati po svojih močeh za to, da je vzgoja v šoli verska. 0 tem pa odločuje državni zbor, torej politika. Zato je duhovnik prisiljen posegati v politiko, to se pravi ljudi poučevati, da je njihova vestna dolžnost voliti take može v državni zbor, ki se obvežejo, da bodo v državnem zboru zastavili vse svojo moči za versko vzgojo v šoli. Posebno na-stopi ta dolžnost takrat, če hočejo svobodo« miselci na vsak način vj>eljati v šolo brez. versko vzgojo. In ta slučaj je pri nas sedaj nastopil. Naša svobodomiselna vlada z vso svojo jx>lno močjo uvaja v šole brezversko ln naravnost protiversko sokoisko vzgojo. Da je sokolska vzgoja brezverska, o tem so sodili jugoslovanski škofje, torej cerkvena oblast, ki edina ima pravico razsojati, katera vzgoja je verska in katera ni. Na versko mišljenje in življenje ljudstva pa prav znatno vpliva tudi cela državna postavodaja, ki je lahko Cerkvi prijazna ali pa sovražna (n. pr. razporoka, ločitev Cerkve od države). Na Francoskem se se dovolj jasno vidi, koliko verskega mišljenja in življenja je uničila Cerkvi sovražna postavodaja in kako je raditega ljudstvo moralno propadlo. Zato je istotako duhovnikova dolžnost, da po svojih močeh vpliva na to, da se volijo v državni zbor možje, ki bodo glasovali zoper vse veri sovražne postave. Da ti možje ne morejo biti svobodomiselci, je menda jasno tudi dr. Žerjavu. Če vse to, kar smo dozdaj povedali, kratko povzamemo, bi rekli takole: Svobodomiselci so v politiki (vlada, državni zbor, šolski sveti itd.) postavili svoje može, ki so napovedali boj verskemu življenju in mišljenju ljudstva s tem, da vpeljujejo brezversko vzgojo v šoli in hočejo krščanski nauk vreči iz šolskih učilnic, s tem da preganjajo katoliške šole in Marijine kongre-gacije (Vojvodina, Bosna) itd. Katoličani, ki imajo pravico in dolžnost, da branijo svoje versko mišljenje in življenje, morajo seveda tudi postaviti svoje može tja, kjer se bije boj, torej v politiko (v vlado, državni zbor, šolske svete itd.). In če v tem boju duhovnik, ki je še prav posebno poklican, da brani versko mišljenje In življenje svojega ljudstva, ne stoji v zadnji vrsti, vrši s tem samo svojo dolžnost. Slovenski duhovnik se te dolžnosti, ki jo ima pred Bogom in pred ljudstvom, tako živo zaveda, da ga tudi zlate gore, ki jih obljublja dr. Žerjav, ne bodo premaknile kljub temu, da premnogi živi slabše kot zadnji dninar in da ne ve, kako bo prišel do nove suknje, kadar staro raztrga. Dr. Žerjav je rekel: duhovniki imajo v rokah vojno in mir; kar si izberejo, to bodo imeli. Slovenski duhovnik pa pravi: Svobo-domisleci so z vso močjo vladnega aparata napovedali vojno -veri in katoliški Cerkvi ln to vojno že vodijo. Duhovnik ostane zvest svoji veri, Cerkvi in ljudutvu, pate niti ne beži niti se rie prodaja, temveč se bojuje in se bo bojeval, dokler ne bo imelo versko mišljenje vsaj iste svobode in iste pravice kot jih ima svobodomiselstvo. Za Judeževe groše pa slovenski duhovnik ni naprodaj, rajši so bije in umre. pri nas. V Avstriji — predvsem na Dunaju — divja z vso silo kulturni boj, t. j. boj med krščanskim in svobodomislcnim svetovnim naziranjem. Značilno pa je to, da je način kulturnega boja pri avstrijskih svobodo-miselcih prav čisto kot pri nas: zahrbten, prikrit, oprezujoč, toda dosleden in smo-tren. Polagoma, nevede naj se ljudstvu iztrga iz src versko mišljenje in ugonobi versko življenje, ljudstvo naj le polagoma, nezavestno popolnoma propade, da bo toliko prožnejše orodje v rokah svobodomiselnih kapitalistov. Zato ne bo odveč, če prinesemo v sledečem posnetek dopisa, ki ga prinaša »Kolnische Volkszeitung« z Dunaja. »Boj za šolo se bije in odloči v Nemčiji v javni parlamentarni bitki. Ljudstvo kakor tudi stariši vedo, zakaj gre, kar brez dvoma svobodomiselne namene zelo otež-kočuje. Drugače v Avstriji. Tukaj se bije boj za šolo bolj prikrito. Potom organizacij za moralno vzgojo otrok, potom raznih odlokov šolskih svetov, potom prakse učiteljev itd. Obenem pa služi kulturni boj socialistom — zakaj le-ti imajo pri tem prvo besedo — kot politično orožje proti sedanji vladi. Središče kulturnega boja je seveda Dunaj s svojo socialistično večino v občinskem svetu. Takoj po prevratu se je začelo. Pa čisto polagoma in tiho, da se ljudstvo ne razburi, temveč uspava. Najprvo so izšli odloki, da se otroci ne morejo »siliti« k šolskim mašam (prav tako kot pri nas. Op. ur.), čeprav je še vedno veljala s!tara avstrijska šolska postava, da se morajo otroci vzgajati v versko-nravnem duhu. Volitve v oktobru 1, 1930 pa so prinesle socialistom velik poraz in boj zeu šolo se je moral po tem uravnati: začel se je biti za kulisami. V šoli — posebno na Dunaju — naj najpreje izgineta križ in molitev. Najprvo se je ustanovila organizacija »prijateljev otrok«, ki jo dunajska občina bogato podpira. Glavni namen te organizacije je ob času nedeljske službe božje otroke voditi na izlete (prav tako kot pri nas delajo s sokolskim naraščajem. Op. ur.) Letošnje postno pastirsko pismo vseh avstrijskih škofov je to ravnanje odločno obsojalo. Odgovor socialistov na to: besni napadi v državnon zboru in časopisju, nabirke med delavstvom za »prijatelje otrok«. Pripominjamo pa, da je v socialističnih strokovnih društvih radi rdečega nasilja skoro polovico članov, ki niso socialisti, temveč krščanskega mišljenja; ti ljudje so torej prisiljeni z lastnim zaslužkom prispevati za boj proti Svojemu verskemu prepričanju. Zdaj pa namerja socialna demokracija glavni udarec. Kakor znano stoji Avstrija finančno zelo slabo. Sedanja vlada, ki jo vodi krščansko-socialna stranka, je izdelala zadnii rešilni načrt; če se ta ponesreči, pride boljševištvo ali pa zasedba po kakšni tuji državi. Ta načrt pa socialisti ne samo, da ga bojkotirajo s tem, da onemogo-čujejo, da bi tudi delavstvo sodelovalo pri odplačilih ali da bi država delala večje prihranke, temveč ravno ob tem času prihajajo s svojim kulturnim bojem, da bi vsako rešilno delo sedanje vlade preprečili. Sedaj jim gre v prvi vrsti za šolsko molitev. Očenaš naj se odpravi in namesto njega postavi nekakšna »molitvica« brez verske misli. Katoliškim otrokom po dunajskih šolah se bo v bodočnosti tudi zabranilo po-križati se. In to je ravno smisel celega boja: boj proti križu, proti Kristusu, Bogu in njegovim naukom. Nekaj dobrega pa ima vendar na sebi ta svobodomiselni sunek. Ljudstvu se odpirajo oči. Zlasti na deželi, kjer je v zadnjih letih socialna demokracija v gotovem smislu napredovala, dočim je v mestih nazadovala. Že se povsod pripravljajo katoliške organizacije na odločen odpor, Še jo avstrijsko ljudstvo katoliško in ne pusti, da bi mu judovski svobodomisleci oropali vero. Toda boj bo, mnogo dragocenih moči se porabilo. In te moči bodo potem manjkale, pri gospodarski obnovitvi avstrijske republike. In v tem obstoji največja hudobija socialne demokracije. Tako dopis. Kakor bi bil za nas pisan. Mnogo, prav mnogo važnih naukov za nas. Ne prezrimo jih! Gospodarski obzornik. (9oooocjocotooooooooooooooocxx^ Dasa nesreča. V soboto dne 22. julija je narodna skupščina — pravzaprav vladne stranke — sprejela ponudbo ameriških bank glede posojila v znesku 100 milijonov dolarjev. Vsi pametni finančniki so proti temu posojilu, le vladne stranke niso hotele uvideti, da je to posojilo za našo državo prava nesreča. Da je prišlo do tega, je pri tem izredno pomagal balkanski način — mazanje. Saj se je v parlamentu ugotovilo, da je hotel neki poslanec podkupiti dva druga poslanca, če glasujeta za ameriško posojilo, vsakega za 125 tisoč dinarjev. Ameriška komisija je, kakor poročajo belgrajski listi, povabila nekatere odločilne vladne poslance na večerjo. Na temelju teh vesti lahko trdimo, da je bilo to posojilo kupljeno, da so nekateri in morebiti tudi gotove stranke mastno zaslužili. Pravijo, da bodo s tem denarjem gradili železnice. To je lepa tolažba, pesek v oči davkoplačevalcem. Kdo nam jamči, da ne bo v sedanjih časih to dolarsko posojilo ravnotako izginilo, kakor je izginilo že marsikaj. To ameriško posojilo, imenuje se Bierovo, bo davkoplačevalce ogromno obremenilo, v prvi vrsti pa najširše plasti našega ljudstva, t. j. kmeta in delavca, ker prinaša posojilo nezmožnost, da bi se znižale cene monopolskih predmetov, kakor tudi carine, ker so zastavljene in zastavnine se ne morejo znižati. Toda zanimivo je, koliko bomo od teh 100 milijonov dobili. Dejansko bomo dobili v denarju in blagu le 72 milijonov, ostalo pa ostane Blerovi skupini, ki je imela gotovo znatne stroške, da je bilo posojilo sprejeto. Vrniti pa bomo morali oelih 377 milijonov dolarjev. Kdor je proti temu posojilu, ta zastopa koristi države in njenih davkoplačevalcev. Razen tega je s tem dobila ta družba še razne druge ugodnosti kot izrabo rudnikov ob novih železnicah, ki se izgrade itd. S tem posojilom hočejo graditi železnice. Napravili so že približne načrte. V prvi vrsti bodo gradili železnice po srbskih krajih. Kot prva železnica je zamišljena takoimenovana jadranska železnica, katere glavna proga naj bi šla na Kotor. Da bo ta zeradba izredno draga, je jasno, ker bo treba zgraditi izredno veliko predorov. Na Split, ki je naša najboljša luka, naj bi šla le postranska proga in sicer zato, ker je to mesto hrvaško. Nadalje bodo gradili še več železnic, ki pa bodo šle vse po bivši srbski kraljevini, izvzemši dveh prog, ki naj bi šle po Sloveniji, seveda če bo še kaj denarja ostalo. Po Sloveniji naj bi se zgradili progi Sevnica-Št. Janž in pa Kočevje-Vrbovsko (kraj na reški progi). Veščaki trdijo, da se bo skoro vse posojilo porabilo za jadransko železnico, tako da bomo na imenovani dve progi lahko še dolgo čakali. Tako misli vlada. Da so pametniN ljudje bili in so proti temu in takemu posojilu, je jasno. Zahtevali so, da se to posojilo ne sprejme, ampak poišče drugo, boljše posojilo. Toda dosegli niso ničesar. Šlo se je za osebni in strankarski dobiček, ne pa za korist države. To je resnica o ameriškem posojilu. Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. 26.julija 28.jultja 2.avg. Denar K v K v K v ameriški dolar 312 - 316 — 334 — avstrijska krona — 1 -- — — Češkoslovaška krona 7 20 7 52 8 33 angleški funt 1452 - 1460 — 1500 — francoski frank 26 80 26 90 27 40 italijanska lira 14 80 15 04 15 08 bolgarski lev — — -- — — carski rubel grška drahma -- — — -- nemška marka — 63 — 62 — 47 rumunskl lej -- — — -- švicarski frank 63 - 62 — 64 — poljska marka - 6 - 6 - 6 mažnrska krona - 20 - 21 - 17 g Izgubljene obveznice predvojnih avstro-ogrskih posojil, postopanje za njih nadomestitev. Finančna delegacija objavlja uradno: Po razpisu finančnega ministrstva z dne 1. julija 1922, D br. 12.836 je v slučaju, da se je kaka obveznica predvojnih avstro-ogrskih državnih posojil izgubila ali sicer uničila, pa jo želi lastnik nadomestiti, postopati tako-le: Po izvršenem amortizačnem postopanju, ki se naj uvede nri nristoinem sodišču, ie z overje- 3l nun prepisom sodnijskega sklepa zaprositi a) glede avstrijskih obveznic pri generalni direkciji državnih dolgov na Dunaju L, Singerstrasse, b) glede ogrskih obveznic pri madžarskem finančnem ministrstvu v Budimpešti, za potrdilo, da dosedaj niso bile izdane nove obveznice niti izplačane obresti od časa izdaje »odnijskega sklepa dalje. To potrdilo se bo Bmatralo kot originalna obveznica in naj se predloži generalni direkciji državnih dolgov v Belgradu radi žigosanja. g Kako se uporabi ameriško posojilo, imenu Jugoslovanskega kluba je govoril posl. dr. D u b i i i č o novi jadranski železnici ter kritikoval namere vlade. Poudarjal je, da je treba tudi pri nas, kakor •e godi povsod drugod graditi najprej proge. ki se izplačajo in teko preko prometnih krajev, blizu rudnikov, gozdov itd. Po vlad-nme načrtu zgrajena jadranska železnica bo ostaia dolgo let pasivna in bomo imeli tako na dveh straneh izgubo, pasivno posojilo in pasivno železnico. — Prometni minister Stanič je razlagal, kako se bo porabilo ameriško posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. V prvi vrsti se ima to posojilo porabiti za zgradbo železnic in drugih prometnih sredstev, posebno za jadransko žeieznico Bo,'grad—Kotor v dolžini 580 kilometrov. Razen te železnice se zgradijo še sledeče proge: Pančevo—Bel-grad, Niš—Sarajevo (unska železnica), Sarajevo—Foča—Cavnik, Niš—Priština, Mi-trovica—Kotor, Ohrid—Skoplje, Kraguje-vac—Mitrovica, Kočevje—Vrbovsko, Bel-grad— Sabac—Foča, — Rogatec—Krapina, Veles—Štip, Št. Janž—Sevnica in Varaž-dic—Koprivnica. Glavne luke na Jadranu bodo Kofor, Split in Bakar. — Finančni odbor je potem glasova! o posojilu, ki je bilo sprejeto z 12 proti 6 glasovom. Proti fcta glasovala razen opozicije tudi radika-lec Nikodije Miletič in Janko Rajar (samostojna kmetijska stranka). Jutri bo izdelano poročilo odbora za narodno skupščino. g Za vojno posojilo. Poslanec škulj je v proračunski razpravi povdarjal nelo-lahio postopanje vlade napram pokrajinam, ki so prej pripadale Avstriji-Ogrski. Povedal je, da je naša država na podlagi dogovora med Pašičem, Trumbičem in dr. Žolgerjem prevzela vse predvojne in vojne dolgove bivše kraljevine Srbije, glede pokrajin bivše Avstrije pa se do danes ni ničesar storilo. Radi tega ne trpe škode samo posamezne, ampak tudi najširši sloji našega prebivalstva. g Proračun mestne občine ljubljanske leto 1922-23. Potrebščina mestnega Koračuna znaša Din 9 milijonov 245 tisoč 5,—. pokritja pa je 4 milijone 81 tisoč 116 dinarjev, torej je primanjkljaja 5 milijonov 164 tisoč 116 dinarjev, ki ga je treba pokriti z občinskimi davščinami in do-kladami. g Stanje papirnatega denarja. Po izkazu Narodne banke i dne 8. t m. se je od zadnjega izkaza stanje papirnatega denarja povijalo za 45 milijonov dinarjev in znala sedaj Č853 milijonov, IBS tisoč 580 dinarjev. g Stanje papirnatega denarja t Av-ttriji. Po stanju z dne 80. junija je bilo v .Avstriji za 519 milijard avstrijskih kron papirnatega denarja v prometu. Tekom osem dni je Avstrija vrgla v promet papirja za 80.7 milijard avstrijskih kron. g Sovi desetdinareki bankovei, ki so bili izdelani v Ameriki, pridejo kmalu v promet. Poleg njih ostanejo še sedanji desetdinarski bankovci v veljam. avgtrjjsk| 8j0kronski bankovei. Avstrijska republika bo potegnila iz prometa stare 100 kronske žigosane bankovce z datumom 2. junija 1922 ter jih zamenja za 100 kronske bankovce z datumom 2. junija 1922. g Primanjkljaj češkega proračuna. Kakor do- : znava >Tribuna<, bo primanjkljaj državnega proračuna za leto 1923 ako bodo obstojala dosedanja ministrstva, znašal preko štirih milijard kron. DAVKI. g 100 odstotni pribitek na gostaščino. Pokrajinska uprava je potrdila sklep občinskega sveta ljubljanskega z dne 3o. marca t. 1., da pobira mestna občina od 1. maja t 1. aalje 100 odstotni priti .ek na gostaščino Ta pribitek se steka v poseben lonJ za zgradbo stanovanjskih hiš. g Noia pristojbina na karte in domine. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani nam javlja, da se ie z zakonom o proračunskih dvacajsiteah za mesec julij 1922 z veljavnostjo od 1. jnlija t L povišala taksa na igralne karte in domine od 30 dinarjev na 50 dinarjev. Vse karte in domine se morajo torc-i ponovno žigosati, in razlika takse po j 20 dinarjev plačati najkasneje do 1. avgusta 1922. Lastniki kart in domin se opozarjajo, da morajo pismeno prijaviti (prijava brez kolka) pri pristojnem davčnem uiadu posebej vse že rabljene in posebej vse še nerabljene karie in domine ter doplačati takso 20 din, odnosno, ako sploh šc niso bile taksirane, takso po 50 din. Proti it rani: a m. ki ne bi donesle prijave in plačale takse do 1. avgusta 1&22. se bo kazensko postopalo. CENE. g Cene živini v Slavoniji. Na zadnjih sejmih v Slavoniji so plačevali živino za 1 lig žive teže: Voli 1. vrste 0 do 32 K, 11. vrste 25—26 K, 111. vrste 22—24 K. Za Trst so plačevali krave po 23—28 kron. g Mesni trg na Dunaju, Kilogram žive teže goveje živine stane na Dunaju 2300 do 2600 avstrijskih kron. g Cene žita v Češkoslovaški. Cena žiiu so bile zadnje dni v Pragi sledeče: pšenica 320 do 340 čsl. kron, rž 272 do 275, ječmen 230 do 250, oves 290 do 300, koruza 220 K. g Žitni trg na Mažarskem. Kljub vestem o ugodni žetvi so se pričele na Ogrskem cene žitu dvigati. Posebno vlada veliko povpraševanje po pšenici in ovsu, glede katerih ni v ceni veliko razlike. Pšenica stane na budimpešlanski borzi 4950 do 5100 o. kron, oves pa 4500—4600 ma-žarskih kron. — Vzrok dviganja cen žitu je iskati v padcu ogrskega denarja. RAZNO. g Zakou o pospeševanju sadjarstva. Poljedelsko ministrstvo jo predložilo te dni ministrskemu svetu načrt zakona o pospeševanju sadjereje in uničevanju škodljivih živali in rastlin. g Nov lovski sakon. Kakor nam poročajo iz Belgrada, se je pretekli teden popoldne po dolgem prestanku sestala zopet komisija, kateri je poverjena naloga, da izdela načrt novega lovskega zakona. Novi lovski zakon bo veljaven za vso kraljevino. g Vinska letina v Jugoslaviji. Iz raznih krajev Jugoslavije prihajajo poročila, da je stanje vinogradov v naši državi letos izredno ugodno. Po dosedanjih cenitvah ee bo pridelal letos nad dva milijona hektolitrov vina. g Naš isvor vina v prvih treh mesecih. V prvih treh mesecih t. 1. smo izvozili vina za 1 milijon 532 tisoč 707 kg, dočim smo v istem času lanskega lete izvozili vina za 64 tisoč 877 kg. g Izgledi vinske trtfatve v Avstriji. Kakor poročajo z Dunaja, obeta po poročilu ministrstva za poljedelstvo letošnja vinska trgatev doseči viick. Ce bo v avgustu ie kaj toplih tednov, cenijo vinski pridelek na poldrugi mi- liion hektolitrov, Avjtrij* uporabi letno 1 mi-iijon 200 tisoč. g Vojaški dopusti. V parlamentu so izbrali poseben odbor, ki naj bi sporazumno z vojnim ministrom določil, kdaj in za kako dolgo naj dobi-vajo vojaki dopuste, zlasti takozvane poljedelske dopuste. Ta odbor je imel sejo, ki ji je prisostvoval tudi vojni minister. Sklenili so, naj dobivajo vojaki dopuste drup ia drugim in »prema priii-kama<. To se pravi: Ce hoče kapetan vojaku dovoliti dopust, mu ga dovoli, če pa ne, pa « vedno lahko reče, da >prilike< (razmere) dopuste ne dopuščajo Ta parlamentarni odbor je res vzoren! Kaj boljšega ne bi mogel skleniti niti če bi bil sam Pucelj vojni minister! g Skrb ia naš« kmete. Poslanec Žebol j« že v drugič posredoval pri pristojnih ministrstvih zaradi podpor vsied budourij in toče v ptujskem okraju. Obljubilo se mu je, da se bo deloma znižal davek in da se bo pomagalo prebivals.vu s prodajo semena po znižani ceni. Občine naj pošljejo okrajnemu glavarstvu in davčnemu uradu točen popis poškodovanih parcel, ki ga izdela cenilna komisija. g Na driavni kmetijski šoli na Grmu (Novo mesto) se prične novo šolsko leto v pričetku novembra t. 1. — i>ote ima dva odelka. Celoletna šote je namenjena predvstti za učence iz vinorodnih kiajev, zim s k a šola pa za učence iz ne-viuorodnih kiajev. Letna šola traja od 1. novembra t. 1. do 31. oktobra prihodnjega leta. z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Ziinsta šola • Uaja dve zimi po 5 mesecev. — Učenci im..jo na zavodu vso potrebno preskrbo, to je sianeva-n.e, iiraro in snažtnje perila. Pieskrbovalnina. ki se plačuje polletno naprej, znaša 200 Din mesečna. V slučaju rastoče draginje se pa lahko zviša. V piačilo se sprejemajo tudi živila po onevnih cenah. Šolnino 10 Din mesečno p;aču,ejo samo učenci, ki niso iz Slovenije Oddati je tudi nekaj mest proti plačilu polovične preskromne in nekaj prosite (brezplačnih) mest, to pa le revnejšim kmetskim sinovom, ki se izkažejo z uradno potrjenim uboi-nim spričev aloai in ki se zavežejo- da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. Šola ima sploh v prvi vrsii namen, aa vzgaja dobre kmetske gospodarje iu zato imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, pred vsemi drugimi prosilci prednost Pcgej za sprejemanje je starost najmanj 16 let, neoporekljivost, telesno in duševno zdravje, in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Prošnje za sprejem je pisati lastnoročno na celo polo, ko-lekovati 9 kolekom 4 Din., in priložiti ea koleii 10 Din za rešilev. Prošnje je vložiti nujpozne.e do 20. septembra t. 1. pii ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu. pošta Novomesto. Prošnji je trt-ba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. o-l-pustnico, cz. zadnje šolsko spričevalo. 4. zdravnike spričevalo. 5 spričevalo o nravnosti, ti. izjuvo starišev ozir. varuha, s liatero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja, 7. obvezna izjava starišev ali varuha, ki prosijo za presto ali polprosto mesto, da bo ujih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem ix>sestvu, v nasprotnem slučaju, da povrnejo zavodu prejele zneske podpor iz javnih sredstev. Absolventi kmetijskih šol uživajo ugodnost |io čl. 8 zakona o ustrojstvu vojske, to je skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (Ji-jaški rok), pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Podrobnejša pojasnila v vseli zadevah daje ravnateljstvo g Sejmi goveje živine v litijskem okraju 80 vsled slinavke in parkljevke do preklica ustavljeni. — g Nabava vagonov. Več nemških tvrdk je ponudilo našemu železniškemu ministrstvu na račun vojne odškodnine 2G00 vagonov za ozkotirne železnice. Ministrstv o je ponudbo sprejelo. Vagoni nam morajo izročeni biti do aprila 1923. g Na rnčun vojne odškodnine je preje-jela naša država 51 lokomotiv in 415G vagonov. Vsi vozovi nosijo naslov ;S. D. Ž.« — Srbske državne železnice. Tako se krši v Belgradu s tem napisi liberalno-samo-stojno-radikalna ustava. g Stavka v driavni tiikarai v Belgradu. Delavci državne tiskarne ln nekoliko delavcev n državne tovarne za cigaretni papir, vsega skupaj okoli 500, so danes stopili v stavko, ker se ni ugo- dilo njihovi prošnji u povišanje draginjsklh do-klad. — g Ž eter 1922. Mednarodni zavod za poljedelstvo v Rimu javlja sledeče o žetvi 1922: Površine je zasejano približno toliko kot lanL V večini evropskih držav, kakor tudi v severni Ameriki je v prvi polovici meseca maja — takoj po hladnih dneh nastopila suša, ki je zelo slabo vplivala na setev v Nemčiji, Holandiji, Češkoslovaški, Mažarski in AvstrijL V Italiji, Franciji in na Angleškem se mora računati z ugodno žetvijo. V Jugoslaviji in Bolgariji je leto« sicer nekoliko manj posejanega, toda stvar % ozirom na žetev je izredno dobra. Isto velja za Ameriko, Kanado in Japonsko. g Letiiui v Rusiji. Hoover je iziavil t svojem iCilu, ki ga je poslal predsedniku Zedlnjenih držav Ilardingu, da bo letošnja letina v Rusiji izvrstna. g Draginja po Mažarskem. Vsled padca vrednosti mažarske krone a» je na Ma-žarskeui vse podražilo za 35 do 45 odstotkov. g Kak« ]• rasla draginja v Avstriji pa vsjal. Kako so v Avstriji rasli izdatki za prt^/ao*, kažejo naslednje Številke: Proti dobi pred vojsk-* »d tvorili stroški v januarju 1921 približno 70kratJW povišanja; v juliju 1021 že lOOkratno, v oktobru aOOkratno, v decembra GOOkrutno, v marcu 1022 1109 trata© ter v junija 1022 ie 1870kratno povišanje. Od marca pa do junija 1922 so živila tako poskočila, da so se cene v treh mesecih skoraj dvakratno povišale. Prosto pridelovanje tobaka v AvetrtJJ. Avstrijski finančni minister je dovolil, da amo vsakdo pridelovati v tvojem vrt« po 20 rastlin tobaka » vsakega nad 18 let starega moškega člana rodbin«. ."0KKAJIN8KA OBRTNA RAZSTAVA. V MABt BOBU. (Od S. do 17. septembra.) DOVOZ BAZ8TAVNIH PRBDMKT0V. T cvrbto pravočasna oprema razstavnih prostorov ia nujno potrebno, da ta dostavijo razstavni predmeti! (izvzemšl vrtnarstvo) najkasneje do 8. septembra na razstavni prostor. Posebej pa i« opozarjamo vaa razstavljale®, da pozneje dofll predmeti na pridejo ve«S v ooštev aa ocanltev lit dodelitev nagrad in diplom. Zato prosimo rte obrtnike v tem pogiedu posebne točnosti. ZA PBBHOČliT.VNJH TU/CKV 6o skrbel stanovanjski o..sek razstavnega odbora, ki ja ta dni tačei poslovati V vseh stanovanjskih zadevati ae ja obračati Izključno na ta odsek, da se na ta način prepreči odiranja tujcav ln ohrani mesto na dobrem glas«. Pn aa/očillk je natančno navesti dobo, za katero a« želi stanovanja t®» število sob oziroma postelj. Za časa razstave bo vršil stanovanjski odsek permanentno službo na kolodvoru in v tvoji pisarni Aleksandrova cesta 83. DifiLO JTA RAZSTAVNEM PROSTORU ae je te dni pričelo in lepo napreduje. Pričela s« je zgradba paviljonov sa vrtnarski odelek in za vinsko razstavo. Ograja v Prešernovi ln Razlagovl ulici a velikimi reklamnimi ploščami bo m ^ni izgotovljenau Vsa pojasnila glede rantava daje pisarna razstavnega odbora na Aleksandrov! ceoa it 23, kamor ae ]• obračati bodlal pismeno ali u^nieno. I Tedenske novice, i t ! Politične. p Prvi redni proračun naše države J« Bil te dni sprejet v narodni skupščinL Proračun pa vsebuje tako očitne krivice, da je bilo za naše poslance lahko delo neprestano ee oglašati k besedi in ylado opooarjati na velike pristranosti, ki jih obsega proračun posebno proti delavnim slojem, proti katoliški veri in proti Slovencem in Hrvatom sploh. p Pri proračnnn za notranje ministrstvo so delovanje in poslovanje notranjega ministrstva skoro vsi govorniki odločno obsojali. Javna varnost v obširnih delih naše države je pod vsako kritiko, hajdu-štvo cvete, razmere na mejah so neznosne. Strankarstvo in korupcija sta v polnem teku. Republikanec Gjonovič je zelo natančno opisal razmere v Črni gori, poslanec Puljič (Jugoslov. klub) pa razmere v Hercegovini. Tudi posl. Stanovnik (Jugoslov. klub) je posegel v razpravo in se dotaknil med drugim tudi vprašanja vojnih posojil, katera je prebivalstvo prečanskih krajev podpisovalo prisiljeno. Današnja država je prevzela vse imetje bivših avstrijskih Ln sedaj jugoslovanskih pokrajin in zato bi bilo pravično, če bi prevzela tudi obveznosti. p Pil proračunu m narodno zdravje jo o žalostnem stanju bolnišnic v Sloveniji govoril poal. Kranjc (Jugoslov. klub), ki je opozarjal na sramotno dejstvo, da so bili trgovci v Sloveniji primorani odpovedati bolnicam kredit, ker država ne da potrebnega denarja na razpolago. Prej so dežele redno pokrivale vse stroške, danes pa država no stori avoje dolžnosti napram največjim revežem. Zahteva, naj se znižajo raje podpore zagledaližča, kakor pa, da bi bolniki umirali na cesti. p Pri proračunu ministrstva zunanjih Kader je zunanji minister dr. Ninčic povedal, da je staliSO« Jugoslavija pri drugih državah ugledno, a Italijo da se je dosegel sporazum, it Runiunljo da je v najtesnejšem prijateljstvu, s Bolgarijo da je sjporaz-um mogoč, če s<» uredi macedonsko komita-ško vprašanje, z Mažari pa da nismo v najboljših odnošajih. p Pri proračunu za kmetijstvo je govoril posl Kranjc (Jugoslov. klub), ki }e naglašal, da je naša država pretežno kmetijska država, proračun za kmetijstvo mnogo premajhen. Za policijo j« odobrenih 324 milijonov, ca kmetijstvo pa 1« 110 milijonov dinarjev, a i« od teh za ptečansku kraj« le 60 milijonov I Skrb za zadružništvo je razvidna iz podpor« za isto, ki znaša za vse prečansko kraj® 1« 400 tiso« dinarjevl Zaiana o kmetijskih kreditih $« danes nL Za regulacijo rs k ia potoc so določen« naravnost nez-antae vsot«. Zavarovanjskih zakonov mini lavskega gibanja. Izhod bo težak. p Grčija hoče Carigrad in je poslala precejšnjo armado proti prestolici Turčije. Antanta pa neče o tem nič slišati hi opozarja Grčijo, da bo imela opraviti s njenim orožjem, ee aa gril gradu, I MV UUCia V|fi«TiU m grilce četo približajo Čari« Domače novice. Slovenske občine in posojilnice so ipreiele te dni tiskane prošnje, da naj priskočijo na pomoč medicinski fakult ti v Ljubljani, ki jo Je pustila vlada v najtežji trenotkih na cedilu. Prosimo slovensko Javnost, da se po svojih močeh odzove pro-Inji slovenske medicinske fakultete in s tem dokaže, da si ne da zadaviti svojih kulturnih zavodov. d Katoliški shod za cerkniško deka-nijo v Cerknici dne 20. avgusta 1922. Spored: Dopoldne ob petih zjutraj budnica z godbo. Ob pol devetih sprejem na kolodvoru in slavnostni sprevod k cerkvi. Ob desetih sv. maša na prostem, nato cerkveni govor, ki ga govori č. g. prior P. Vale-rian Učak. Ob enajstih se otvori slavnostno zborovanje, na katerem govori: 1. Poslanec A. Sušnik: Vera in šola; 2. Urednik Franc Terseglav: Vera in javno življenje. Popoldne ob treh pete litanije v župni cerkvi. Po litanijah zborovanja odsekov. t— Vsak naj vztraja do konca in se udeleži Eborovanja svojega odseka. Na teh zborovanjih bo najprej predavanje, potem pa fie bomo razgovorih o nujnih in važnih .verskih zadevah. d Katoliški shod za celo Posavje se bo vršil v nedeljo, dne 3. septembra 1922 \ Brežicah. Vse bližnje in bolj oddaljene sosede opozarjamo že danes na ta veleva-žen shod in prosimo, da opustijo ta dan jivse manjše krajevne prireditve. Ta dan mora vse, mlado in staro, možje in žene, fantje in dekleta, sploh vsi, katerim je količkaj pri srcu pravična ureditev vsega javnega življenja, pohiteti v Brežice, da tamkaj z vso odločnostjo povdarjajo in manifestirajo za katoliška načela, ki morajo prekvasiti vse naše javne življenje. Vse predpriprave se vršijo po določenem na-ičrtu, naprošeni so najboljši govorniki; ako bodo tudi vsi, k 60 prejeli tozadevne okrožnice, storili v svojem okolišu svojo dolžnost, potem je sijajni uspeh že vnaprej zagotovljen. Na delol Vsi na noge v sveti boj Ba krščanska načela I d Sol je zelo draga in je reveži kmalu ne bodo več mogli kupovati. Poslanec Slov. ljudske stranke Žebot je radi tega povedal V narodni skupščini samostojnežem in clru-ttim vladnim poslancem marsikatero bridko resnico. Država je vpeljala monopol za sol in onemogočila našim trgovcem in zadrugam, da bi same kupovale sol. Upra-jva monopola pa dela sedaj kupčije s soljo, ki je poleg tega niti ni vedno dobiti. Zahteval je, naj 6e ta za ljudstvo škodljivi na-tin odpravi, ker imajo od monopola korist lamo nekateri verižniki. d Nova žrtev WrangIovcev. Wranglove Vojake, ki še svoje domovine niso znali braniti, bo nam v Belgrad poslali za čuvarje naših meja. Koliko gorja so ti ljudje že prizadejali našim ljudem ob meji! 17. t. m. je v Kalcah v občini Gornji Logatec umrl petnajst let stari posestnikov sin Franc Pe-trovčič. Vsak dan je hodil delat v gozd on-fctran meje. Ko se je par dni pred svojo smrtjo zopet vračal z dela, ga je eden teh fWranglovcev tako sesuval s puškinim kopitom, da je umrl. d Radičeva zvezda ugaša. Radič Je s Ivojo politiko zelo veliko Škodoval vsemu 61 prebivalstvu, če bi čel on v Belgrad In se tako možato postavil v bran za pravice ljudstva, kakor to neprestano delajo naši poslanci, bi že zdavnaj bilo konec sedanje vlade in mnogo gorja bi bilo odvrnjenega od zatiranega in tlačenega kmečkega in delavskega ljudstva. To počasi uvidevajo tudi hrvatski kmetje in so imeli prejšnji teden v Zagorju, ki je Radičeva trdnjava, veliko zborovanje, na katerem so obsodili Radi-čevo politiko in ga pozvali, da odide s svojimi poslanci v Belgrad. Taka zborovanja se vršijo tudi po drugih krajih. V Dalmaciji pa je 14 raznih društev sklenilo ostre resolucije proti Radiču radi njegovega ostudnega napada na katoliško cerkev. d Za bolnice še vedno ni denarja. Kar se še v nobeni državi ni zgodilo, da namreč vlada ne bi skrbela za bolnice, se je zgodilo pri nas, odkar so na vladi liberalci in samostojni. Ravnateljstvo ljubljanske bolnice je namreč poslalo v časopise oglas, da ne more sprejemati nobenih bolnikov razen onih, ki so bolni na smrt, ker vlada ni dala na razpolago potrebnega denarja. d Kmetskim zvezam novomeškega in črnomaljskega okraja. Prosimo, da nam takoj in točno odgovorite na zadnjo okrožnico, da nas ne boste po nepotrebnem zadrževali pri poslovanju. — Tajništvo Slov. ljudske stranko v Novem mestu. d Naše uradnike podijo iz službe, V zadnjem času so iz mnogih uradov odpustili iz službe mnogo naših domačih uradnikov, češ, da morajo štediti z denarjem. Kako pa štedijo, se najbolje vidi iz tega, da so na mesto naših ljudi nastavili še večje število Wranglovcev. Med našimi odpuščenimi uradniki se nahaja tudi mnogo invalidov. d Zakaj invalidi in sirote ne dobivajo podpore? Invalide in vojne sirote bi moralo podpirati ministrstvo za socialno politiko, v katerem vlada slovenski liberalec znani dr. Žerjav. To ministrstvo deli ubogim invalidom in vojnim sirotam prav z mačehovsko roko. Zato pa seže bolj globoko v žep, kadar gre za Sokole. Te dni je po poročilih belgrajskih listov zopet poklonilo Sokolom v Kumanovem malenkostno vsoto skoraj pol milijona kron. d Orle so napadli tako imenovani ju-gofašisti v Sinju v Dalmaciji, ko so imeli Orli svojo prireditev. Liberalni listi so takrat po svoji .stari navadi seveda lagali, da so se pretepavali Orli, Sodišče je sedaj dognalo, da so prepir izzvali jugofašisti in je njihova voditelja obsodilo vsakega na 21 dni zapora, da se jima vsled liberalne so-kolske vzgoje razgreta kri malo ohladi. d Katoliški veroučitelji iz cele Jugoslavije so imeli 5. in 6. julija svoje zborovanje v Zagrebu. Na zborovanju so se odločno zavzeli za pravico starišev pri odlo-čevanju o vzgoji svojih otrok in zahtevali, da se mora v šolah še dalje poučevati verouk, ker je v naši državi od sto ljudi samo eden, ki pravi, da nima vere. Brez verskega pouka pa bo mladina podivjala, kar že kažejo mnogi žalostni slučaji. Svoje zahteve so izročili na merodajnih mestih. Upamo, da bodo poStene zahteve naših kate-hetov imele prej ali slej popolen uspeh. d Katoličanom v Vojvodini se godi zelo slabo, odkar »o na vladi Pribičevič in drugi protikatoliški ljudje. Vlada je zaprla vse katoliške šole in zaplenila njihovo pre. moženje, učitelje pa odstavila. V šolah, ki jih je potem ustanovila, pa je nastavila svoje pristaše, ki poučujejo tudi verouk. d Zakaj se nekateri poslanci tako potegujejo za vlado? Srbski listi so te dni poročali, da je neki veleposestnik dal vladnemu poslancu dr. Prodanoviču skoraj en milijon kron, če mu dobi dovoljenje, da bi smel prodati svoje posestvo, ki je pod agrarno reformo. Koliko so dobili za svoje zvesto podpiranje brezverske vlade drugi poslanci, se bo že še zvedelo, kajti resnica pride vedno na dan. Takrat bodo menda spregledali tudi oni zaslepljenci, ki danes še trobijo vladnim poslancem hvalo in slavo. d Javna prošnja. Silen požar je dno 15. julija t. 1. uničil 28 hiš na Boh. Bistrici. Prizadeti vaščani, ki so zdaj brez strehe in brez sredstev — večinoma niso mogli rešiti prav ničesar — so potrebni takojšnjo nujne pomoči. Da se bednim pogorelcem takoj priskoči na pomoč, se pomožni odbor županstva občine Boh. Bistrice, ki je prevzel pomožno akcijo, obrača do širše javnosti z vljudno prošnjo, naj po svoji moči j>omaga. Vsi darovi v denarju in naturali-jah naj se pošiljajo na občinski urad na Boh. Bistrici. — Pomožni odbor županstva občine Boh. Bistrice. d Šmihel nad Mozirjem. Pri nas širijo nekateri versko in naravno docela sprijeni elementi okrog pisma, v katerih me nesramno obrekujejo in napadajo, žalijo verski čut, in grdo sramote Marijino družbo. Žalostno je, da se nahajajo dandanašnji ljudje, ki so bili katoliško vzgojeni, a so postali izdajalci v verskem oziru. Brezobzirno in brez povoda napadajo, sramotijo in smešijo brez izjeme vse, kar le katoliško ln z Gnojnico oblivajo tiste, ki nočejo z njimi trobiti v njihov nanredni rog. Sporočam vsem t stim junakom, ki me zahrbtno napadajo, da mi je v sramoto, ako bi se z njimi prerekal. Povdarjam oa odločno, da ostanem vkljub njihovim črnim nakanam še dalje na tem stališču kot dosedai. Hočem se še dalje potegovati za resnico in ostati zvest katoliškim načelom, Dotične oa poživljam, da naj pometajo pred svojim pragom, naj ne sranjote naših vrlih deklet, članic M. družbe. Saj pozna vsaka več olike in dostojnosti kot oni. Nai ne zabavljajo, nai puste v miru naše som šljenike. ker siccr bo prišel čas, ko bodo obžalovali svojo surovost in ka-nibalsko oliko. — Jožef Konečnik, pos. sin. d Na zimski kmetijsko-gospodinjski šoli v Repnjah (p. Vodice na Gorenjskem) se prične novo šolsko leto s 16. oktobrom t. 1. Šola traja 6 mesecev, od 16. oktobra 1.1. do 15. aprila 1923. V zavod, ki je v rokah šolskih sester iz reda sv. Frančiška, se sprejme 12 gojenk, ki morajo biti najmanj 16 let stare, je vlagati do 15. septem-ra t. 1. pri vodstvu kmetijsko-gospodinjske šole v Repnjah p. Vodice, Gorenjsko. d Zlato poroko obhajata letos zakonska Alojzij in Terezija Šalehar iz Straže pri št. Rupertu na Dolenjskem. Ob tej priliki jima častitamo k tako visoki starosti želeč obilo sreče in blagoslova. d Umrl je na Sodjemvrhu pri Semiču občespoštovani Janez Plut, občinski odbornik, odbornik Kmetske zveze. Blag su spomini — V Cerkljah pri Krškem je umrl 70 let stari Matija Butard po domače Tičk; hiral je že par let na želodčnem raku. Z njim leže y grob gotovo eden najmarljivejših x teli okolici, kajti on Je znal skoro vse rokodelstvo In to vsako prav mojstrsko narediti kakor: zidarsko, čevljarsko, mizarsko, kolarsko, sodarsko, tesarsko in nožarsko! Bil je tudi umen čebelar, sadjar, vinogradnik ln živinorejec 1 Da Je bil v resnici dober gospodar, je razvidno že iz tega, ker je vse posestvo s svojo marljivostjo in štedljivo-etjo pridobil. d Umrl je v ponedeljek 17. t. m. v vi-ioki starosti 81 let Jakob Šink, po domače Matijev oče, iz Gabrovega pri Škofji Loki. Bil je jako skrben gospodar in blag očo svojim otrokom ter zvest pristal SLS. Blag mu spomin, njegovi duši svetila večna luči d Grofica Marija Terezija Ledohow-tka, ustanoviteljica in vrhovna voditeljica Družbe sv. Petra Klaverja, sestra jezuitskega generala, je umrla 6. julija v osrednji družbeni hiši v Rimu. d Na Triglavu se je ponesrečil župnik Cilenšek, Moral bi biti za pričo pri poroki nekega svojega prijatelja, ki se je poročil na vrhu Triglava, Ko je plezal po strmem skalovju, mu je spodrsnilo in si je zlomil levo nogo. Želimo gospodu župniku, da bi kmalu ozdravel. Z letošnjim letom je bil že 27ič na Triglavu. d Sadovi brezverske vzgojo. V mestu žabcu v Srbiji je petošolec Bugarski zastrupil svojega sošolca Zikiča, ki je vsled tega umrl. d Razbojnik;. Vlada nikakor ne more napraviti v južnih krajih naše kraljevine red in ie vedno več razbojnikov. Prejšnji teden so v Hercegovini dva dni zaporedoma napadli enkrat poštni, drugič pa neki privatni avtomobil in pobrali potnikom denar in vse dragocenosti, ki so iih imeli ori sebi. d Ponarejene bankovce ie hotel v Mariboru razpečavati neki Zid iz Subotice. Pri tem dobičkanosnem poslu pa ga je dobil policaj in ga odgnal v zapore. d Izpuščeni kaznienci. Iz mariborske kaznilnice ie bilo izpuščenih 16 lcazniencev, ki so bili pred mnogimi leti obsojeni na smrt. Sedaj jih ie kralj pomilostil in so bili izpuščeni. d Samomor starčka. 70 let stari Matiia Zalar iz Sent Vida pri Cerknici si ie z britvijo prerezal vrat in ie 20. julija v ljubljanski bolnici umri. Kai je gnalo nesrečnega starčka v smrt, se ne ve. d Ženo in sina umoril. V Novem Slanka-menu na Hrvatskem so delali na polju oče, mati in sin. Očetu se je 'nenadoma omračil um in ie s koso umoril svoio ženo in svojega eina. Nesrečnega moža so oddali v bolnico. d Turškega duhovnika so umorili razbojniki v vasi Kamena glava v Bosni, Odvzeli so mu vse, kar ie imel pri sebi, nato pobegnili v goro. d Svoji materi (e ukradel v Zagrebu neki Krali 265 tisoč kron in iih potem v dveh dneh zapravil v družbi malopridnih in sprijenih žensk. Radi tega dejanja^ ki je prav gotovo po- {ledica brezverske vzgoje, bo fant sedel dve eti v zaporu. d Svojega moža je zastrupila, Franc Omerza je pred par meseci prišel iz Amerike in se kmalu nato poročil. Par tednov po poroki pa je nenadoma umrl. Ker je žena še na predvečer pred njegovo smrtjo popivala s svojim ljubincem, so takoj sumili, da mož ni umrl naravne smrti. Po zdravniškemu ogledu so ženo takoj zaprli, d Roparski napad. Jože Meze iz Logatca in Jože Meze iz Blekove vasi sta z revolverjem napadla Mihaela Kunca iz Kale in mu oropala 12.850 kron. Orožniki »o napadalca kmalu prijeli. d Brezbozneža. Franc Birk lz Bukovi-ce in Aloizii Grabnar iz Preveka sta pred cerkvijo na Polšniku motila službo božjo, preklinjala Marijo ln zmerjala župnika s farjem in s kapucincem. Grabnar je nosil na vratu rožni venec iz bonbonov in zas-mehljivo spraševal: »Ali me bo far izve-ličal?« To nedostojno obnašanje je vse poštene domačine zelo užalilo in so se z gnusom obračali od obeh bogokletnežev. d Očeti jezuiti so izdali oh tristoletnici proglasitve »v. Ignacija in Frančiška Kisaverija lično knjižico: Ceščenje sv. Ignacija Lojole in bv. Frančiška Kaavorija mod Slovenci«. Opisuje se v nji zanimivo proslava kanonizacije 1. 1022 v Ljubljani in sploh češčenje obeh med Slovenci. Krasi jo 8 slik. Pridejane so na koncu še molitve obema svetnikoma v čast. Namen spisa je, da se med nami vnovič poživi češčenje teh dveh svetnikov, zlasti še sv. Frančiška, ki so ga v prejšnjih časih Slovenci tako zelo častili. Zato knjižico toplo priporočamo. — Cisti dobiček je namenjen za novo cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. Dobi se pa pri pred-stojništvu cerkve sv. Jožefa v Ljubljani, Zrinjske-ga cesta 9 In v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva (prej Ničman) v Ljubljani po 2 in pol dinarja, s pošto 20 par več. Sirom domovine. ŠMARTIN PRI KRANJU. Poprava strehe na lami ccrkvi, ki je fobrn-arja mescca pogorela, je — hvala Bogu — dokončana. Čast iu zahvala vsem, ki so bodisi z darovi, bodisi z delom pripomogli, da 8e je poprava tako lepo in kmalu izvršila. Vsem kličemo: Bog povrni na priprošnjo sv. Martina ca požrtvovalno pomoč! — Nestrpno pričakujemo, kdaj nam zasveti elektrika. Že januarja bo načeli z napeljavo, cerkev je bila požgana ob priliki napeljave električnega toka, po hišah bo kmalu Tazne električne predmete snccila rjo, vse je pripravljeno, a elektrike od nikoder ni. Prosimo merodajne može, da bo pobrigajo, da dobimo električno razsvetljavo v najkrajšem času. ZAGORJE OB SAVI. V našem občinskem odboru pašujejo še vedno liberalci, izvoljeni I. 1913. Imeli smo siccr, po lanskih občinskih volitvah, so dvakrat nadomestne, oziroma poizkus nadomestnih volitev; vso pa bo gosp. glavar Podboj razveljavili, no toliko radi komunistov, ampak ker so za liberalce tako strašno klavrao izpadle Za 20. avg. t 1. bo pa vendar razpisano splošno občinske volitve. In liberalci, ki vedo, da jo njihovo ime med jjudrni naravnost osovraženo, so se obesili na vrat obrtnikom, ali bolje, skrili so se v njihov žep in JDS je postala čez noč — obrtn'1-gospodarska stranka. Da bi prj volitvah popolnoma no pogoreli, so si pridobili predvsem nekega osebno poštenega moža in ga poslali zase r ogenj po kostanj. Ker jo mogoče, da se da kdo radi osebe zapeljati v obrtno-gospo-darsko stranko, opozarjamo, da vso skupaj ni nič drugega, kot ovčja koža starega liberalnega volka. Kamor se torej prikaže, obrnite mu hrbet! Saj gotovo v cel: občini ni več tako prismojenega človeka, da bi glasoval za stranko, ki jo tako zafu-rala občinsko gospodarstvo in, ki je v Belgradu tako uesramno izdajala Slovenijo 1 Ne pišemo Bieer zato, ker bi se bali, da dobo liberalci občino v roke, to jim je odklenkalo za vedno, gre zato, da stranka, ki ima toliko grehov na vesti, no dobi niti enega odbornika v nov občinski odbor. — Toliko za enkrat. PONIKVE OB JUŽ. ŽEL. Pri nas so jo r nedeljo, dno 16. t m. prav slovesno obhajala nova maša č. g. Alojzija Zdol-Seka, p. d, Hriboršekovega iz Bobovega. Mla ev, veneov in napisov sevoda ni manjkalo. Sedem slavolokov je klicalo gospodu novomašniku in stotini svatov: »Na vsak korak — pozdrav gorak!« — Poleg drugih je dobil tudi zaradi razbite spominske plošče sedaj še bolj znani Slomšekov oreh pred župno cerkvijo ta-le okoli debla ovit na,jis: »Slomšek iz višin — varuj svoj spomin!« — Pridigal je slavnoati primerno in zelo poljudno vejč. g. kanonik Arzenšok i« Maribora, Ljudstva pa je bilo toliko, da se je tsb trlo. MIRNA. V nedeljo, dne 16. t m. se je vršilo zborovanje naše Kmetske Zveze, na katerem je poročal o političnem položaju tajnik SLS v Novem mestu g. Miinda. Soglasno bo bile sprejete resolucije, v katerih Be izreka našim poslancem zaupanje; dalje i« izenačenje davkov, odpravo trošarine na sol, petrolej, vžigulir.e itd.; za zadostno prehrano prebivalstva, za štedenje t denarjem, ki ga ljudstvo plačuje tako težko, zoper trpinčenje slovenskih lautov-vojakov od Btrani BrbijauekiU oficirjev, proti kršenju enakopravnosti, za odstranitev nepotrebnih Wranglovcev, ki stanejo državo milijone, za samoupravo Slovenije ia proti razkrist-janjenju naših šol. — Te resolueije so bile poslane Jugoslovanskemu klubu. ŠMARJETA NA DOLENJSKEM. Shod našo kmetsko zveze pretečeno nedeljo se je lepo obncseL Obilna udeležba naših mož, fantov in žena jc pričala o njih politični zavednosti. Tajnik Munda je govoril o državnem gospodarstvu ter o splošnem političnem položaju. — Končno je bilo sprejetih več resolucij, ki so se odposlale na merodajno mesto. — Naše ljudstvo odločno zahteva volitev, da pomete z izdajalci kmetskih koristil SV. ANA PRI TRŽIČU. Naša Kmetska Zveza prav pridno de]uje, se lepo razvija in ima vedno večje štovilo članov. Vsi zavedni možje in fantje se zbirajo v njej. 16. t. m. je imela podružnica Kmetske Zveze sejo, na kateri se je poleg drugih važnih stvari sklenilo, da se v kratkem skliče velik javni shod. Dalje se je sprejel protest proti razkosanju občine Sv. Katarine, ki je iz gospodarskih ozirov pspolnoma napačen. Tudi druge vasi bodo sklenile take pro- TREBELJEVO. Zadnji čas smo se začeji zanimati za gospodarski pouk. G. Jereb, okrajni ekonom iz Višnje-gorc, nam je pretečeni mesec priredil tri predavanja o tvarini, ki je ravno našim razmeram najbolj primerna ter potrebna. — Letos nas tare grozna suša, črv spodjeda in celo toča ni prizanesla. Žito je črv uničil s pomočjo bušo. Sena skoro nič ni in z obupom zremo v bodočnost. Marsikje po občiui žito kosijo, ker ni nič zrnja, še slama je zelo slaba. Kako bomo ohranili sobe in živino, ker so prazui skednji in kozolci? Draginja raste, davki rastejo, a pomanjkanje bo vsak čas trkalo na duri. Na vsak način mora država nakazati kako pomoč, vsaj semen naj poskrbi po znižani ceni — sicer smo izročeni veliki stiski. Prosimo gg. poslance za posredovanje za državno pomoč. — VRHNIKA. _____ Naš trg je dobil banko. Pa ne mislite, da tam premetavajo samo lire in dolarje, tam še ležijo prvi vrhniški fašisti. Gospod, ki je pobiral prispevke, je z predrznostjo razkladal, da je to bojna organizacija proti klerikalizmu. Prvi dar je daroval g. dr. Šabec. — Fašistom saiuo svetujemo, naj bodo pametni in mirui, kajti prepričani smo, da če se na njihovih pohodih srečamo, se bode njihova »bojna« organizacija spremenila v »strahopetno«. — Tudi balkanizem bo je že zanesel na Vrhniko. G. sodnik je pri mirni debati v gostilni kar na lep način dal aretirati svojega nasprotnika. Mož se gotovo kesa; toda »svršeno je«. Z zadevo so bode pečalo sodiščo. — To bo sadovi centralizma in njih privržencev. LESE. Tukaišnje izobraževalno društvo jo v nedeljo 16. t. m. priredilo lepo uspelo spominsko slavnost k dvajsetletnemu jubileju vlč. g. župnika Matevža Ahačiča. Kljub silnemu deževnemu nalivu je bila dvorana popolnoma zasedena. Okusno sestavljeni načrt iz pevskih točk, deklamacij, voščil itd. se je popolnoma posrečil v vsesplošno zadovoljnost. V predavanju je tukajšnji rojak g. Jože Laugus v jedrnatih besedah posebno povdaril velik pomen duhorskega stanu in njegove zaslugo za naš narod o kulturnem, gospodarskem in socialnem oziru. Igralci so v borki »Za letovišče« pokazali vso svojo spretnost. V mak globoke hvaležnosti io spoštovanja je bila g. Jubilantu od društvenih članov in drugih dobrih lupljanov podarjena lepa spominska slika, ki jo je bil jubilant očividno vesel. Želimo odličnemu gospodu božjega blagoslova, da bo mogel še vnaprej delovati t tako vnemo kakor do tedaj t čast božjo in v našo dušno in telesno n* korist Na mnog* leta! — Na lešanski semenj, t j. Jnkoboio nedeljo, 30. t. m. ne ie ta igral >Cruo-Solecc. Prireditev je dobro uspela. DOLENJSKI POPOTNIK. Ljubitelji naroda si zadnii čas veliko prizadevajo naš rod nravno preroditi. Prirejajo se zborovanja za mladino, kier se ii slika današnja nemoralnost v vsej nagoti. Obračajo Be pogosto na krščanske stariše. da jim pri tem apostolskem delu cravnega prerodn pomagajo. Pred kratkim sem videl tale prizor: Na Ponikvah na l>olenjskem sedijo v gostilni Grmovšek poleg botrov in starišev< bir-manci. Deklice zvenci na glavi gledajo pijane obraze na dan, ko so prejele sv. zakrament. Ob 6. uri zvečer še zalivajo sv. birmo z vinom. Žalostno dovolj, da nekateri roditelji in botri ne znajo pripraviti birmancem lecšega veselja, kakor popivanje po gostilnah in to celi Dopoldan. In ravno zato se sliši tolikrat otroke češ, ko sem bil pri birmi, sem bil prvič v življenju pijan. Ali bi ne bilo boliše. da bi se tisti denar ki se ga zapije, naložil olodo-nosno v hranilnice? Pri toliki draginjski mi-zeriji in jamraniu vsled pomanjkanja denarja gotovo ni na mestu posedati do gostilnah do večera in to temmanj. ko so navzoči otroci. In na tak način odgojene otroke bi radi videli svetnike. Dolžnost starišev in botrov bi bila. da svoiim birmancem razlože oomen sv. birme. kakoT tudi slab vpliv pijančevanja. Ne rečemo, da si ne smejo primerno postreči. mi* slimo oa. da ie boliše, če se otroke snravi domov, ne oa v gostilne, ki so otrokom navadno v pohujšanje. — Na vsak način ie Dotrebno, da vabimo k shodom za naroda preporod tudi stariše. DRASICI V BRLIKBAJINI. Nešteto dopisov nm je prinesel zadnii čas j„.noljub< it cele naše Slovenije, zlasti ii Kranjske o nabavi ia napravi cerkvenih ivonov. Naj izve širša javnost, da smo tudi pri nu dne 8. jutra t L doživeli nekaj sličnego. Dobili smo z« našo podružno cerkev metliške župnije za cerkev sv. Petra v Drašičlh tri nove, krasno ubrane bronaste zvonove, katere nam je izdelala ljubljanska zvonarna. Po glasovih so: veliki ivou a, srednji a in mal< ris. Naj pripomnim še to, da so bili radi njih lepe oblike in ubranih glasov razstavljeni na zagrebškem velegcjmu. Ko ss na zgoraj omenjeni dan oziroma dao prej prispeli ii Zagreba na kolodvor r Metliko, je bilo ne inalo veselja med ljudstvom; odhod • kolodvora skoti Metliko je bil nekaj krasnega. Prav ganljive je bilo poslnšati lepo pritrkavanje trifarških zvonov, ki so pozdravljali svoje prve dobrodošle brate. Ko se je sprevod pomikal proti svojemu cilja, se je začnlo pozdravljanj • streli, na to zopet ivonjenje it sosedne cerkve iv. Ane na Vidošlčih, katera Jo tekom t* spomladi dobila dva jeklena zvona s Jesenic, Neštet« ljudstva je pozdravljalo svoje dobrodošle te pred zapnčetkom vasi. Dospevšl na mesto okrog 11. ure dopoldne Je tast. g. prošt metliški opravil peto sv. mašo i zahvalno pesmijo sa vse darovalec, Id to pripomogli k tej napravi. Potem se je vršilo blagoslovljenje, katero je izvršil g. prolt ■ risostvovamem svojih dveh g. kaplanov. — P* ončanem blagoslov]jenju je imel g. prošt lep govor, v katerem je razložil namen in pomen svo-nov, takoj latem io se tvonovi potegnili v zvonik, katero delo je prevzel g. F. Jerman is Dola pri Ljubljani. Proti večeru so ie slavnostno zapeli is zvonika »v. Petra tako lepo ln ginljivo, da m ie iloveku nehote srosilo oko. — Dno 16. julija smo obhajali v ta namen nedeljsko ilavnosL BiU je slovesna slniba božja, katero je opravil i. g. Martinek, Inp v p ok. is fcelebeja. Ta »veta maša m je daroval« s« vse darovalce, ki ao darovali (a zvonove. BHUSNICB PBI NOVEM MESTU. Tukajšnje prosvetno društvo j« Imelo v nedeljo, dne 23. julija iborovanj«, aa katerem J« porota! g. dr. Cesnlk o pomenu izobrazbe in orgaal-meije ter • ladružništvu. Želeti jo, da naše dr»-Btv« priredi p^ostej« taka vieMaikovaln« prodajanja. LOŠKI POTOK. Tega pa eolo najstarejši Ijodjo m pomnijo. Pal ima imeli v naših gorskih krajih sneg ta slan« i« r kresa, leto« pa tmo ImeU hudo, uulto-jočo sUu 17. la I& julija. 0 sv. Jakoba p« taka fi* slana! Trpeli smo ie na suši, tedaj pa le slan«. Požgala je po večini vse: j&ro lite, krompir. Mol, koruzo. S strahom gledamo v b«Mnost. Glavarstvo v Kočevju naj škodo ceni tedaj, ne šele potem, ko bode vse prerastel plevel la se škoda ne bo ve čvidola. SI5LA PB KAMNIKU. Ti, »Domoljube, nekaj novega, izredno važnega se je tgodilo na Sejih. Bn čadež se je zgodil. Ce ne verjameš, mi pa povej, v kateri župniji so pa ljudje sjuiu v takih žalostnih razmerah kot so sedaj postavili družbeno os. društveno dvorano? Ljudje *o bolj revni ko bogati in io v gorskih krajih, kjer je veiko dela ca mu) jela. te pa to ni čudež, potom pa imajo ti ljudje gotovo veliko zmisla ta napredek ,dobro srce ln pridne roke, ker so vse sami naredili. Kadar bo popolnoma gotova in »spucanac, boš pa »vedel vso storijo. Toliko ti vnaprej povem, da bo nekaj lepega. 15 m dolga in 8 m široka t galerijo! Pozdravljen! Pri trgovcu pazi na znamko in vtisnjeno besedilo »GAZELA-MILO«! PREŽOANJK PRI L1TUL Kakor znano so pri nas ljudj« požrtvovalni za elpoto hiše božje in posebno vneti ia lepo svo-nenje in smo imeli že oduekdaj najtežje zvonove v celi okolici. Ni bilo prej miru, da smo naročili štiri jeklene ivonove na Jesenicah v skupni teži 4750 kg C-D-P-A. Na iurno žegnaajo sv. Marjete 16. t. m. so so oglasili. Marsikatera solza se je lesketala vesolj« na licu, vsled presenečenja, ker tako ubranega in blagodonečega ivonjenja nismo pričakovali. Bodi š« primomnjeno, da imumo sedaj najtežje tvonov« v celi dekanijL Vse slovesnost j« povzdignil pa i. g. John Pevnik, iup. is Joliet« v Ameriki, ko j« t« dan obiskal našo župni.o ia imel ob 10. uri slovesno opravilo. Ko je videl, kako težavno delo imajo naši ljudje v hribih in poleg tega to gorečnost in breiprlmerno požrtvovalnost — 660 uuš Šteje župnija — je sam globoka segel v žep in dol obilen dar ia novo zvonove. Iskrena mu hvala! — Zvonove j« obesil Prane Jerman iz Dol« pri Ljubljani, ki j« to težavno delo Iutro, spreta« in telo dobro opravil. Kot strokovnjaka v toj stroki g« vsem priporočamo. IZ DOL PBI LITIJL Tu v Bittrcl jo nmrl Jožel Pipan, tesarski mojster in mlinar v 74. lotu svoje starosti, znan dalet n« okoli, ker je, dasi samouk, prekril mnogo cerkvenih svonikov ter je Ugotovil tudi streho in druga dela, kakor pri šoli n« Doleh in drugod. Moža globok« vernega bodo pogrešali vsi. — Zadnji semenj o iv. Telesu se ni mogel vršiti na Doleh, ke rse zahteva živinozdravnik t« pregledovanje, a ni bilo pričakovati, da bi prinesla stojnina toliko, d« bi te stroški istega (uhtevalo se je C60 K) pokrili. Ker je pa za «k«Uco škoda, d« bi te sejmi opuščaji, se j« določilo, d« se bo dne 5. august« (Ožboltov semenj) semenj sopet vršil in je up«ti, da pride sopet obilo Urine skupaj. Najboljša in najsigurnejša prilika za sledenje! Ljudska posojilnica t Ljubljani, flliklošiCeva cesta It 6 (tik aa frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloy« t tekočem računu po bre* odbitka rentnega in Invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica. Koncem decembra 19/1 je imela nad 100 znlljonov kron hranilnih vlog ln nad 1,100.000'-- kron rezervnih zakladov. _ Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke ia v tekočem računu. <5 M Listek. 3 mm oogoooocK»ooooooooo8Ž88ooooooooDoooo<>oooo Prstan kraljice iz Sabe. Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec. Konec. »Nekdo, ki tebi, gospod, prinaša neko znamenje,« se jc glasil odgovor s nizkim zastrtim glasom. »Tu je,« in roka, prav zares nežna roki se je jztegnila in med prsti držala Drstan. Hipoma sem ga spoznal. Bil ie prstan sa» bejske kraljice, ki mi g« j« bil« Makedo i znak svojega zaupanj« posodila, ko sem odšel na Angleško po pomot. Ta prstan, naj to omenim, smo vrnili z veliko slovesnostjo, ok prvem javnem sprejemu. Oliver je pobledel, ko ga i« zagledal. »Kako si do njega prišel?« j« hrlpavo vprašal. »Ali je ona, ki g« edino sme nositi, mrtva?« »Da, da,« je odgovoril glas, ponarejat glas, kakor se mi jo zdelo. »Hči kraljeva, ki si jo_ poznal, ie mrtva. In ker tega starega znamenja svoje oblasti več ne potrebuje, ga j« zapustila tebi, ki se t« je do zadnjega ljubo«, nivo spominjala.« Oliver si io pokril obraz z rokami Ig h obrnil proč. »Toda,« jo govornik počasi nadaljeval, »Makeda, ženska, ki «o nekdai o njej praviH da si jo ljubil--« Postava je roki spustil« in strmel«. »— — Makeda, ženska, ki so nekdaj • njei pravili, da te — i« ljubila — le živi.« Nato io kapuc« zdrknil« nazaj in ▼ žar« vzhajajočega solnca. smo pod nio zagledali obraz. Bil je Mak edini Sledil je molk, ki j« bil na svoj način tko< ro strašen. »Moi gospod Oliver.« t« Makeda nec.de. ma vprašala, »ali sprejme moi dar, prst«« kraljice iz Sabe?« PRIPIS MAKEDE. nekdai imenovane Valda Negatta in Tekla Oarda. to le hči kraljeva ia Rožin popek. nekdai po roda tndl kraljic« abatskeda naroda, potomcev Salomona in Sabojk*. Jaz, Makeda, pišem to po naročilu mojo« ga gospoda Oliverja, ki želi. da nekatero rcii razložim z lastnimi b««odami. Moški so zares vsi bedaki, največji mod njimi je pa Oliver, moi gospod. d«si io morda kos učenemu možu, ki so mu Abati rekli Čr» na okna, in doktorju, sinu Adomsovomu S** mo ta. ki se imenuje Roderik sin Adamov, j« nekoliko manj slep, zato ker i« bil vzgojen med Fungi in drugimi narodi r puščavi ia tj je nabral nekaj znanja. To vem zato. kor nd 1'e pravil, d« io on edini pregledal moi načrt tako bi jim rešila življenje, oa ni nič povedal ker io želel uiti iz Mura. kjer io njega in njegovih tovarišev čakala gotova smrt Morebiti da meni na ljubo vendar le laže. Zdaj pa bom, ker nisem vajena pisanja, na kratko povedala. Iz podzemeljskega mesta so me nesH s mojim gospodom in ostalimi. Bila sem lačna, lačna, preslaba, da bi s« bila končala, kar m bila sicer takrat gotovo storila, raili, kako* da bi prišla ▼ rok« mojega kletega strica Jo* zva. Takrat se nisem io prav nič zavedalaj da je tudi v tako težkem položaju, kot jo bu moj, človeško življenje ▼ rokah božjih in os je samo on njegov gospodar. To spoznani* sem si pridobila šele tedai. ko io mila w« krščanske ver« posijala v mojo duio in t svojo toploto ogrela mojo »rce.Prav zato bo vsakdo laž« razumel mojo obuon« namere, kakor Ua bom takoj ooizkusila popisati. Nesli so na« toroi (isto obnemoglo, od kot« umirajočo. Vendar p« sem bil« iai ®oi" nejša kot ostali, ker oo mo. kakor sem dela, varali s tistim suhoriem, ko so s« d«*0 kakor da jedo, oa niso jedli, česar iim nikoli oe odpustim. Izdal nas te Jafet. do eni plafi pogumen mož, po drugi pa bojazliivec kot cstali Abati; gnala ga ie notranja praznota, ki je seveda sovražnik, da se ie težko ž njim bojevati. Sel ie ven in povedal Jozvu, kje ležimo skriti, in nato je on seveda prišel. Odnesli so torei mojega gospoda in druge, tudi mene so nesli, pa na neki drug krai in me hranili, dokler se mi niso vrnile moči, in oh I kako dober ie bil tisti med. ki sem ga prvega jedla, sai drugega nisem nič mogla. Ko sem se zopet okrepila ie prišel k meni princ Jozva in rekel: »Zdai te imam pa v mreži; zdai si moja.« »Bedak, tvoja mreža ie iz zraka. Zletela bom skoz njo.« »Kako?« ie vprašal. »S pomočjo smrti,« sem odvrnila, »ki (mam sto načinov v svoiih rokah. Ti si mi oropal enega, toda kaj za to, če mi iih še toliko ostane? Jaz poidem tia, kamor me ti in tvoia lubezen ne moreta zasledovati.« »Izvrstna, hči kraljeva,« ie deial, »toda kako pa s tem neievernikom. ki so se ti oči vanj ujele, in z njegovimi tovariši? Oni so se tudi pozdravili in bodo tudi umrli. vsal< na posebni način fčesar pa iaz, Makeda. ne boin označala, so pač take stvari, da jih ne kaže opisovatij. Če umrješ ti, umro oni: kakor sen; ti povedal .poginejo oni kot pogine volk. ki so ga ujeli pastirji; poginejo, kot pogine pavinn*, ki ga zasači gospodar. Ozirala sem se po tej in po oni poli, pa jem uvidela, da ni izhoda. Zato sem napravila sledečo pogodbo. »Jozva,« sem dejala, »izpusti te može, pa ti prisežem pri imenu naše matere, sabejske kraljice, da te vzamem. Če iih pa obdržiš in umoriš, me nikoli ne dobiš.« Ker pa ie poželel mene in moč, ki ie šla l menoj se je vdal. Nato sem pa igrala svojo vlogo. Mojega gospoda in njegove tovariše so privedli predme in vpričo vsega ljudstva sem se iz njih norčevala. Pljunila sem iim v obraz in, oh, ti bedaki, bedaki so mi verjeli! Dvignila sem svoie zagrinjalo, in jim pokazala svoje oči in so tudi verjeli, kar sc jim ie zdelo, da gledajo v mojih očeh; pozabili pa so. da sem ženska, ki znam igrati vlogo, kakorie treba. Še na to so pozabili, da so bili tudi drugi zraven, ki jih ic bilo treba prav tako orevariti vse abat-sko ljudstvo. Če bi bili ti spoznali, da iih varam, bi bili tujcem red za redom iztrgali. To je bil moj najgrenkejši grižljaj, da se mi ic posrečilo preveriti celo mojega gospoda, da sem med vsemi propalimi ženskami, ki so kdaj hodile po tej zemlji, najbolj zaničliiva nič-viednica. Pa vendar sem to storila in on ne more tega tajiti, zakaj pogosto sva o tem govorila, da o tem že nič več slišati ne mara. Odšli so torej z vsem, kar sem iim mogla dati, Jasi sem vedela, da moj gosaod ničesar leča nc potrebuje, kar sem mogla dati, niti doktor, sin Adamov, sai mu ie bilo treba samo sina, ki mu ga fe Bog vrnil. Samo Črna okna se ic brigal za te reči, ne kakor da bi ljubil bogastvo, ampak zato ker on časti vse, kar je staro in grdo, tako da ima te leči skoro za svojege boga. Odšli so, sporočili so mi namreč njih odhod. Za mene se ie pa začel pekel, vedela, sem namreč, da me ie moj gospod imel za hinav-ko, in da ne bo nikdar izvedel resnice, da sem namreč to storila za to, da mu rešim življenje, dokler ne pride v svoio domovino, če sploli kdaj tia pride, in ne odpre zaboja z zakladi, če ga sploh kdaj odpre, za kar se morebiti nikdar ne pobriga. In to vse, ker bo menil, da sem Jozvova žena in — o! — o tem ne morem pisati. Jaz oa bi bila mrtva; iaz iaz, mu ne bi mogla povedati resnice, dokler hi se ne sešla z njim v oni posmrtni deželi- Moja pot, ki sem nameravala po niei hoditi, je bila namreč ta. Ko bi bil on in njegovi tovariši že tako daleč, cla bi iih ne bilo več moč! preganjati, bi povedalo Jozvu in Aba-lom vso resnico v takem jeziku, da bi ga ro- * Paviani so velike opice, ki najraje žro sadeže, in so zato delajo posebno kmetu velikansko škodo, dovi ne pozabili. Konec bi bil brez dvoma ta, da bi v svojih najsilneiših upih varani Jozva in z njim Abati pripravili meni smrt. kakršna ie bila namenjena mojemu gospodu in tovarišem, Bila mi je namreč tisočkrat ljubša kakršnakoli smrt kot suženjsko življenje ob Joz-vovi strani. Za časa slavnostnih priprav sem sedela in se nasmihala in nasmihala. Prešle so in prešel ie naslednji dan in prišla ie noč slavnostne svatbe. Čašo so razbili, obred ie bil izvršen, Jozva je vstal in mi napil pred vsemi duhovni, plemiči in poglavarji. Požiral me ie s svojimi obsovraženimi očmi, mene, ki sem bila v resnici njegova1. Jaz pa, iaz sem skrivala v svoij obleki nož in želela, tak srd ie bil v mojem srcu, da bi bilo tudi njega konec. Nato pa ie izpregovoril Bog in sanje, ki so se mi sanjale, so se uresničile. Daleč nekje je vstal posamezen krik, za njim drugi kriki in glas vpitja in korakajočih nog. Daleč nekje so padali goreči ieziki po zraku in vsakdo je izpraševal svojega soseda: »Kai ie to?« Nato se je iz vseh tisočev praznujočega ljudstva dvignil krik. in ta krik ie deial: »Fungi! Fungil Fungi so nad nami! Bežimo, bežimo, bežimo!« »Pojdi!« je zavpil Jozva in me zgrabil za roko, jaz pa sem proti niemu zavihtela bodalo in izpustil me je. Nato ie zbežal z ostalo gospodo, jaz pa sem na svojem visokem sedežu pod zlatim nebesom ostala sama. Ljudstvo ie brez boja bežalo mimo mene. Bežali so v podzemeljsko mesto, bežali na skalovje, skrivali so se po strminah, za njimj pa so šli Fungi, pobijali in požigali, dokler ni bi! ves Mur v plamenih. Jaz pa. iaz sem sedela in opazovala in čakala, da pride tudi name vrsta za smrt. Nazadnje, ne vem kako dolgo potem, se je prikazal Barnug z rdečim mečem v roki, ki ga ie dvigal meni v pozdrav: »Pozdravljena, Hči Kraljeva,« ie dejal. »Harmak ie, vidiš, prišel v Mur spat.« »Da.« sem odvrnila, »Harmak ie prišel v Mur spat in marsikdo, ki ie tu prebival, z njim vred spi. Kaj za to? Povei Barung, ali me boš ti umoril, ali nai se umorim sama?« »Nič tega, o Hči Kraljeva,« ie odvrnil na svoj visoki način. »Ali ti nisem tam doli v murski soteski nekai obljubil, ko sem govqrrl s teboj in z zapadnjaki, in ali funski sultan prelamlja svojo besedo? Vzel sem nazai mesto, ki ie bilo naše, kakor sem prisegel, da bom in sem ga očistil 7. ognjem.« In pokazal je divjajoče pismene. »Zdaj ga bom_ iznova pozidal in ti boš kraljevala pod menoj.« »Ne bo tako,« sem mu odvrnila. »Toda namesto te obljube te prosim za tri reči.« »Povej jih,« je deial Barung. »Te-le so: prvič, da mi daš dobrega konja in živeža za pet dni in mu pustiš, da grem, kamor hočem. Drugič, da postavjš nekega gorjanca Jafeta, ki mi je bil dober in ie tudi druge do tega pripravi!, na častno mesto pod svojo vlado, če še živi. Tretiič. da prizaneseš ostalemu abatskemu ljudstvu.« »Ti pojdeš, kamor želiš, in menim in vem, kam nameravaš ti,« ie Barunrf odgovoril. »Moii vohuni so preteklo noč videli, štiri može ia-hati na izvrstnih kamelah proti Egiptu in so mi to sporočili, ko sem peljal svojo vojsko proti skrivnemu prehodu, ki ga mi ie Harmak pokazal, ki ga vi Abati nikakor niste mogli najti. Pa sem dejal: Pustite iih: prav ie, da iu;-naškim možem, ki so bili Abatom v posmeh, pustimo njih prostost. Da. to sem dejal,_ dasi je bil eden izmed njih mož moje hčere ali vsaj temu zelo blizu. Pa c-aj ona prav nič ne ve, ne mara zanj, ki ie rajši zbežal k svoiemu očetu kot z nio; zato ie naibolje, da ie šel tudi on; če bi ga bil jaz privedel nazai, bi ga bil prive-del v r.anrt.« »Da«, sem pogumno odvrnila. »t_az poidem 7.a zapadnjaki; jaz sem s temi Abati opravila. Želim videti nove dežele.« 1 Bila ie tudi tu v zmoti. Sai nI imela prav nobene volje Jozva za moža vzeti, ampak je vse storila samo na videz brez notranie privolitve. In najti staro ljubezen, ki prav zdaj o tebi misli,« je dejal in si gladil braJo. • Seveda, saj ni čuda, tu ie bi!a pač mala svatba. Povej, o Hči kraljeva, kai si nameravala storiti? Mar pritisniti tolstega Jozva na svoje srce?« »Ne, Barung, tega moža sem nameravala pritisniti na svoje srce,« in pokazala sem mu nož, ki je bil skrit v moji poročni obleki,« »Ne,« ie smejoč se deial, »menim, da je bil nož najprej za Jozva. Vsekako si junaška ženska, ki si znala rešiti življenje njemu, ki ga ljubiš za ceno lastnega življenja, Vendar pa, pomisli, Hči kraljeva, koliko rodov so bile tvoje matere kraljice in pod menoj tudi lahko ostaneš kraljica. Kako nai ta, ki ie tako dolgo vladala, prenese to, da bo služila zapadnjaku v tuji deželi?« »Prav to grem preizkušat, o Barung. in če ne vzdržim, se zopet vrnein, pa ne kraljevat nad Abati, nad katerimi si za vedno rok« umijm. Vendar pa, o Barung, mi srce pravi, da bom vzdržala,« »Hči kraljeva je govorila,« ie deial in s«j mi priklonil. »Moj najboljši konj jo čaka in pet mojih stražnikov bo jezdilo z nio in io varova. lo, dokler ne zagleda taborišča zapadnjakov. To pa rečem: srečen ie oni med niimi. ki je btt rojen, da nosi sladko dišeči Rožni popek nai svojih prsih. — Kar se tiče ostalega, je mož Jafet v mojih rokah. Predal se mi ie sam, lcef( se ni hotel bojevati za svoie ljudstvo zaradi tega, kar so storili hudega njegovim prijateljem belim možem. Nazadnje, sem že tudi velel, da naj pobijanje preneha, sai potrebujem Aba~ tov za sužnje. Res so strahopetni, toda spretni v marsikateri umetnosti. Samo en mož bo še umrl«, je strogo pridodejal, »in ta ie Jozva, ki me je hotel ob vhodu v sotesko z zvijačo zajeti. Zato ne prosi zanj, zakaj, pri Harmakovj glavi, bilo bi zastoni.« Ko sem to slišala, nisem prosila, ker sem se tudi bala, da Barunga ne razdražim in še svojega življenja ne zapravim. Ob zori sem odšla na konju, imela sem s seboj pet iunških poglavarjev. Ko smo Sli prečko trga, sem srečala, te. ki so od Abatov ostaj. H živi; bili so segnani v trume kot živali, ds slišijo svojo usodo. Med njimi je bil princ Jozva, moj stric, ki ga je neki človek vlekel za vrv, ki jo je imel krog vratu, neki drug človek ga ie pa potiskal od zadaj, sai je Jozva vedel, da gre v smrt, in ta pot je bila taka, da ni rad po niei hodil.. Zagledal me ie, se vrgel na tla in vpil nad menoj, naj ga rešim., Povedala sem mu, da n« morem, dasi je resnica, to prisegam pred Bogom, da sem ga želela rešiti, če bi ga bila mogla, navzlic vsemu hudemu, ki ga ie storil meni, mojemu gospodu Oliveriu in njegovim tovarišem, ko je pokončal onega plemenitega moža, ki je umrl, ko je mene branil. Pa nisem; mogla, zakai dasi sem še enkrat poizkusila, Barung ni hotel poslušati. Zato sem odvrnila* »Prosi, o Jozva, njega, ki ima danes oblast v Muru, zakai iaz nimam nobene. Ti ti sam skoval svojo usodo in moraš iti po poti, kf; si si io izbral.« , i »Po kateri poti pa ti jezdiš, ki sediš n«! planjavskem koniu: o Makeda7 O. kai mi i« treba tu vprašati? Ti greš iskat tega prekletega nejevernika, ki želim, da bi ga bil na drotv-ne kosce razsekal, kakor W tudi tebe želel pokončati.« Nato me ie obkladal z grdimi priimki in planil proti meni, kakor da me hoče pobiti, toda ta, ki je držal za vrv krog njegovega vratu, ga je potegnil nazai, da je padel, in ia« več nisem videla njegovega obraza. Toda, oh, žalostna ie bila oot preko velikega boga, zakaj stotine ujetih Abatov —• možje, žene in otroci skupai — so s solzami Is tožbami vpili nad menoj, naj jih rešim iz rok) Fungov, smrti ali sužnosti. Jaz pa sem odvrnila: »Vaše grehe zoper mene in junaike tuj« može, ki so se tako izborno vojskovali( za vas, vam odpuščam; toda preiičite svoia 'srca, (J Abati in povejte, ali morete odpustiti sami sebi? Ce bi bili poslušali mene in nio, ki sem iih poklicala na pomoč, bi bil odbili Funge M ostali svobodni za vedno. Toda vi ste bili bo* jazjjivci; niste »e hoteli naučiti »o»iti oroži« kot možje, še svojega gorskega obzidja niste hoteli čuvati; narod na, ki ne mara biti pripravljen za brambo, bo prej ali slei propadel in postal suženj teh, ki so pripravljeni.« In zdaj, moj gospod Oliver, nimam nič več pisati, razen to, da sem vesela, da sem toliko prestala in zato dosegla radost, ki jo danes uživam. Jaz, Makeda. še nisem želela zopet kraljevati v Muru, saj sem našla drug, lepši, dražji prestol...___ S« w M MU U. testenin PEKATETE izvira iz uporabe prvovrstnega zdroba, zmletega iz jeklene pšenice iz Rusije, Maroka in Amerike, ter posebnega načina sušenja. S----------- ST. VID PRI LUKOVICL Naše sokolske »Zarje« ne smemo popol-eoma pozabiti, zato sporočamo, da je napravil« izlet v Bistrico. Na tem izletu so Soko-Uce pač uvidele, kam spadajo. Njihov vodja učitelj Knez se je lepo vsedel med gospodo in jih ni niti pogledal, da se ne bi zameril. Upamo, da jih bo spametovalo. Gosp. učitelju Knezu pa bi priporočili, da se vozi po kolesu SEMIČ. Liberalna »Domovina« z dne 28, junija, štev. 26, prinaša sledeči dopis iz Semiča: »Pri nas je letos še dovolj vina na prodaj. Jeseni fe bilo kupcev precej, pa so ljudje precej visoko držali mošt. Kupci so odšli in kupili vino drugod. Sedaj se nekateri hudujejo, ker ne morejo prodati vina. Vsak pameten gospodar zna prodati svoje blago ob svejem času in pa primerni ceni. Največji zabavljači so seveda klerikalci, ki imajo za vse drugo denar, samo za potrebne stvari ne« itd. Slučajno mi je Srišel ta list v roke, ki ga pri nas nihče ne ere. Glejte, tako privošči semiški liberalni dopisnik »Domovine« našim ubogim vinogradnikom, ker vina ne morejo prodati in ker padajo vinske cene. Vse cene rastejo, tisto kapljico vina, ki jo pridela ali ki mu še ostane po toči in suši, naj pa daje bogati liberalni gospodi v mestih in njenim dobro plačanim pod-repnikom na deželi kar zastonj. Kako bo pa kmet živel v tej draginji, je liberalni gospodi vse eno. Lepo se zahvaljujemo za vse hinavske nauke od liberalnega dopisuna, če bi imeli avtonomistično, zares ljudsko vlado v Ljubljani, bi bilo drugače. Zakaj ta bi imela srce tudi za nas, bi prepovedala uvoz tujega vina in domačin bi svoje vinske pridelke lahko prodal domačinu. Tisti liberalni mazač, ki je začel v zadnjem času izpuščati in odlagati ▼ »Domovini« in drugih liberalnih listih svoj tfnof zoper nas in naše častite gospode, naj bo ivnaprej malo bolj miren in manj vsiljiv, sicer se bomo začeli baviti z njegovo osebo in spravili v javnost nekaj zelo zelo nečednih reči, ki bodo vzbudile splošno pozornost in — smeh in še nekaj, kar mn bo zelo neprijetno. Upamo, da bo to pomagalo. Na svidenje, če HA bo mirni TOPLICE NA DOLENJSKEM, Četudi se ne oglasimo veliko ▼ našem »Domoljubu«, vendar nikar ne mislite, da ne delamo. Iz skromnega začetka, ko je naše orlovsko društvo štelo samo 12 članov, smo z vztrajnim in poštenim delom osnovali društvo, ki šteje danes že nad 200 članov in imamo tudi svojo godbo, ki je že večkrat favno nastopila. Naš igralski odsek pa je priredil tudi več iger, pri katerih se je posebno izkazal naš tovariš Pezdirc. Dočim mi tako marljivo delamo, prirejajo Sokoli skoraj vsako noč izlete pod župnikovo okno in razgrajajo. S svojim vpitjem po noči so prisilili županstvo, da |ik je moralo resno posvariti, za kar so županstvu hvaležni vsi občani, kakor tudi orožnikom, ki so vse to početje tako mirno gledali. O teh junakih spregovorimo o priliki se več. 3* Pred ogledalom more vsakdo vsak dan opazovali, kako se lepše in mlajše izgleda, ako se uporablja lekarnarja Fellerja nad 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto. Fellerjeva »Elsac-pomada za lice, Fellerjeva >Elsat-Tanochiua-pomada za rast las (dva lončka ene vrste teh pomad skupaj a poštnino 80 K) Fellerjevo >Elsa< lilijno mlečno milo. najboljše Mililo le|>ole<, 4 kosi postil, prosto 120 K. Eugon V. Fellcr, Stubica donja, Elsatrg 16, Hrvalsko. Društvo krovskih mojstrov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja vse cenjene hišne posestnike, gospodarje, njih namestnike itd., da ne dajo pokrivati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucarjcm, kakor se je to v večji meri dogajalo dosedaj. Taki ljudje strehe tako pokvarijo, da jih Se strokovnjaki za njimi popraviti ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesionirane kvaritelje streh za vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim takoj na mestu ustaviti delo. V Ljubljani, dne 25. julija 1922. J. KRIŽNAR, predsednik. GRIL, tajnik. PREKLIC, Podpisana Reza Papež iz Tolčan 11 prelcličem in obžalujem žaljivke, izrečene o Benediktu Pnjk od ondi 12, vsebovane v predmetni zasebni obtožbi sodišča v Žužemberku, ter se zahvaljujem zasebnemu obtožitelju, da je odstopil od obtožbe iu da sc je zadovoljil s tem in pa s pologom zneska 50 Din za krajevno zaščito dece. — V Žužemberku, 26. julija 1922. REZA PAPEŽ. UrarsKa industrija. napravila upi; vseh crst In Izdeluj« nece tfsls k upbri z janislBom strotevnl urar FRiiN KOROŠEC, Ljubljana, Sv. Florijena ulica 31. Suhe GOBE, KUMN0 in lipovo CVETJE plačnje najbolje UtC SEVER & KOMP., LJUBLJANA, Woliova ulica štev. 12. 2570 VAJENCA za vrtnarsko obrt sprejme takoj IGNACIJ ŠTREKELJ, trgovski vrtnar v Sp. Šiški 66 pri Ljubljani — Hrana in stanovanje prosto. 3037 Za pomožnega cerkvenika želi priti pri kakem organistu v svrho izobrazbe cerkvene službe 18 letni iant dobrega vedenja. Nadaljne informacije se dobijo pri Ivanu Vein-gerlu, organist, Št. Jernej, Dolenjsko. 3038 Za v ZOFIJO (Bolgarija) se iščejo spretne sobarice in natakarice za hotele in kavarne »Dvo Kenda«. Pogoji dobri. Ofcrti na gdč. Fanica Jurca, hotel »Splendid Pa-last«, Zoiija. 3044 VELIKO ZALOGO in bakrenih kotlov za žganjekulio priporoma franc HITI, Ljubljana Mlati volčji pes rat;^ Potniki V Rmeriko! Vsem onim, kateri mislijo v Ameriko p0. tovati, vljudno naznanjam, da sem prevzel zastopstvo paroplovnc družbe; Uniiefl-MriRflB-Lines-ltic, irHntMii-' 192? Sv. Martina cesta št. 2, Prevažanje potnikov z najnovejšimi s sedanjim časom zakonsko predpisanimi brzo. parmki je vsak teden. Pojasnila brezplačna! Z odličnim spoštovanjem Simon Kmetee, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 26, Lipovo cveti® ter razna druga zdravilna zelišča kupi vsako množino in plača najbolje v Jugoslaviji tvrdka V. B. Romu, Ijiibijai, Sv. Petra nasip štev. 27 (za vodo). POZOF Kdor ima na prodaj laneno seme naj ga ponudi v prvi vrsti »Jugoslovanski industriji olja in barv« v Dolu pri Ljubljani, katera plačuje najvišje cene, ali pa naj se obrne na naša zastopnika: g. Franc Zoreč, trgovec v Zagoricl, pošta Št. Vid pri Zatični, za novomeški in Črnomeljski okraj, ter g. Josipa Počlvavšok, trgovca v Krškem, za krški, brežiški in sevniškl okraj. 2075 | Ako še niste, * I J pošljite naročnino! 9 uinun Podpisani prelcličem vi« olidolžltve la ltj