Samostojne ži zopet lažejo.
Pravljice našega 'ljudstva poznajo zmaja, ki še vedno oteplje s kakim repom, ko so mu že vse glave pobite. Rep takega posekanega in uničenega zmaja je tudi Samostojna laži-kmetska stranka. Ona je zadnji rep centralističnega zmaja, ki se še oteplje pred neizogibnim svojim koncem. To stranko je ustvaril policajdemokrat Žerjav kot centralistično zanjko in vabo. Vsaka laž in sleparija pa trpi samo kratek čas pri tako prevdarnem in mislečem ljudstvu kot je naše in tako je tudi Samostojna »kmetska« stranka izgubila eno svojo postojanko za drugo in pri zadnjih volitvah je ostala z enim samim poslanskim mandatom in še tega je dobila izpod količnika po volilnem redu za ostanek.
Samostojneži, otroci in sluge centralističnega hajduka Žerjava so imeli poprej celo vrsto laži in sleparij za nezavedne in nerazsodne ljudi: za ene samostojnost, za druge skupnost s srbsko kmetsko ali zemljoradniško stranko, za tretjo zeleno internacijonalo, za četrto kmetsko vlado in nadoblast v državi in tako je šlo naprej zelo gostobesedno in goljufivo, da se prikrije pravi namen, služiti centralistični gospodi proti slovenskemu ljudstvu za razne profite.
Srbski zemljoradniki, ki so tedaj še strogo zastopali kmetsko stanovsko stališče, so takoj po prvih volitvah spoznali slovenska samostojne kmetijce po družbi poslancev, ki je prišla v Beograd v slepo pokorščino in službo multimilijonarja Pašiča, za izdajalce kmetskega stanu in njegovih pravičnih zahtev ter so pretrgali vse zveze z njimi. Samostojneži se za to niso zmenili, ker so mislili, da bodeta Pašič in Pribičevič cela leta vladala in da ne bo več treba stopiti pred narod.
Volitve so se pa le razpisale ter so samostojnežem tudi pokazale, da je slovenski narod strogi gospodar, ki Iioče račun in obračun za hišnikovanje. Ko je sam Pu-celj prišel po slučaju v parlament, se je pa takoj pri-slinil srbskim zemljoradnikom, ki so med tem tudi že pokopali mnogo svojih prvotnih strogo kmetsko-sta-novskih nazorov. Te stranke se Pucelj drži kot klop in potom nje se skuša postavljati kot »zastopnik Slovenije lin Slovencev«. Če bi zemljoradnike vodili nekdanji voditelji kot na primer Avramovič in Komadinič, bi Puclju žig kmetskega izdajalstva ostal žareč tudi pri srbskih Kemljoradnikih, ker pa to stranko vodijo sedaj drugi ljudje, zato pa tudi Puclju uspeva laganje pred srbskimi zemljoradniki.
Zastopniki ogromne večine slovenskega ljudstva bi mirno pustili Puclja pri zemljoradnikih dobro vedoč, da ga tudi oni spoznajo, kakor so ga spoznali njihovi predniki in kakor ga pozna kmetsko ljudstvo blovenije. Pucelj pa te velike popustljivosti od strani pravih slo-
venskih zastopnikov ni znal uvaževati in je po zadnjem zborovanju zemljoradnikov v Beogradu čisto opojen, drzen in neroden prevzel vlogo nekega opolnomočnika Slovenije in slovenskega ljudstva, ki je dovolj pokazalo, da njegove stranke ne samo me mara, ampak tudi ne potrebuje. Pucelj je »obtoževal« zastopnico cele prave Slovenije in je dobil odgovor, ki pred Srbi in pred celokupno jugoslovansko javnostjo gotovo ne bo služil njegvim interesom. Poljedelski minister dr. Kulovec je namreč dal listom izjavo, ki del samostojnih Pu-celjevih »obt9Žb« tako-le zavrača:
Kar se tiče preganjanja prislasev Pucljeve stranke, ki ima v Sloveniji en mandat, dobljen z ostankom, moram reči, da niti enemu pristašu te stranke nisem storil nobene krivice in nisem nikogar preganjal ali pre-meščeval. Odpustil samo enega okrajnega ekonoma, ki nimo nobene spoosbnosti za to mesto in ki se je drznil še vrhu tega najogabnejše s- svojim podpisom kot drž. okrajni ekonom napasti vso našo stranko brez vsakega stvarnega razloga. Premestil sem tudi enega kmetijskega učitelja, ne radi tega ker je pristaš SKS, temveč radi nedostojnega obnašanja in ker je načelnik orjune in ker je napadel nedolžno učiteljico, ki je služila v Italiji. Po mojem prepričanju taki ljudje niso sposobni vzgajati kmetske mladine. In radi preganjanja samostojnih kmetov se sedaj Pucelj pritožuje, o čigar ministrovanju bi mogli pristaši SLS povedati v strankarskem oziru — stvari, ki bi ne pričale o baš največji nepristranosti g. Puclja. Jaz bi teli stvari ne omenjal, če si ne bi, Pucelj brez vsakega povoda izmislil celo bajko o preganjanju samostojnih kmetov in zainteresiral tudi srbske zemljoradnike, ki ne poznajo razmer.
Glede Kmetijske družbe, radi katere so zemljoradniki protestirali pri Davidoviču, moram reči, da je koalicijska vlada, v kateri je sedel gospod Pucejl — leta 1921 ali 1922 prvič razgnala odbor Kmetijske družbe, imenovala komisarja in se s tem vmešavala v notranje razmere zasebnega društva, ki je imelo velik vpliv na kmetske razmere v Sloveniji. Ne bom govoril o razmerah v družbi za tistega časa, ko so jo imeli v rokah samostojni kmetje, ker so- te razmere dobro znane, Srbi-jancem pa nočem teh razmer razkrivati. Vsled teh razmer je prišel na čelo družbe profesor Jarc, ki je odličen in prvovrsten agrarni politik. Samostojnim kmetom in Žerjavovim ljudem se je posrečilo, da so drugič postavili komisarja družbi, ki je osnovana na društvenem zakonu. Postavili so za komisarja človeka, ki nima pojma o poljedelstvu, ki ni v družbi nič delal, dobival pa je večjo nagrado. Sedaj se je izvršila samo povrnitev v prvotno stanje, ko je postavljen za komisarja profesor Jarc, ki je bil pred odstavitvijo poslevodeči podpredsednik družbe, ker predsednika sploh ni bilo. V tej družbi, ki je dobro delala, so uvedli strankarstvo in hočejo to
Roman iz afriških pragozdov. ¿vEfleiki spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Ptulus.
Ine se je sklonila, pograbila Barbo za rame in jo na vso ir.oe stresla.
»Barba! Barba!« je kriknila. »Pomagaj, sicer sva izgubljeni —!«
Počasi je odprla Barba oči. Prvo kar je videla, je bil slinavi, režeči se gobec gladne levinje, komaj par korakov od nje oddaljen.
»O vsi dobri duhovi, pomagajte, pomagajte —!« je grozno zakričala, se postavila na roke in noge ter kričeč in jokajoč zbežala na vseh štirih po sobi, naglo kakor skokonoga srna,— vkljub vsem tehtnim stodvajse-tin kilogramov.
Pogled na debelušasto prestrašeno ženico je zanimal . celo levinjo. Za treutek je prenehala s svojimi napori in napeto opazovala čudno bitje. Barba pa je končno ,našla primerno skrivališče, — predal stenske omare.
Toda predal je bil mnogo preneznaten za njene razmere. Le glavo je brž skrila vanj, še enkrat je v smrtnem strahu zagnala krik, ki je v primeri z njim Ivršakovo rjovenje bilo rahlo ječanje, — in izgubila je zavest.
Tedaj se je tudi levinja spomnila svojih namenov in se s ponovno silo spet rinila skozi okno.
strankarstvo nadaljevati. Naloga ¡novega komisarja je, da družbo depolitizira in spremeni pravila tako, da bodo mogli biti zastopani v odboru vsi in da more druž-' ha delati. Obžalujem, da se le stvari prikazujejo v drugi luči, kot so v resnici in da se s takimi stvarmi prihaja pred ministrskega predsednika Davidoviča.
Na koncu bi še opomnil, da ima SLS v Sloveniji od 26 mandatov 21. Tri mandate so nasprotne stranke dobile vsled v olivne geometrije, drugače bi dva od teh pripadla Slovenski ljudski stranki. Dva mandata so dobili radičevci s količnikom. Tako sta v vsej Sloveniji dobile samo dve stranki količnik. — To pove več kot vse pritožbe«.
Zadnji repek centralističnega zmaja dr. Žerjav, ki razven prisleparjenega mandata v Ljubljani in pouličnih orjuncev nima nič v Sloveniji, se je po Puclju do do kraja otepel in Pucelj je za »samostojne« kmetijce nepremišljeno podrl še zadnjo brv, po kateri bi s6 ostanki nekdanje »samostojne« lahko še vrnili na pota prave ljudske in kmetijsko-stanovske politike.
Bleda in vsa trda, z rokami sklenjenimi na prsih je Ine slonela ob nasprotni steni in z naraščajočo grozo opazovala napredovanje strašne roparice.
Njeni prsti so aadeli ob neko trdo reč.
Polipala je —.
O —! Samokres je bil, ki ga je dal Clayton in ki si ga je skrila v nedrje.
V hipu ga je imela v rokah, pomerila je, sprožila —.
Zablisnilo je in zagrmelo v tesnem prostoru.
Srdito je zarenčala levinja. Glava je izginila in za njo noge in dekle se je zgrudilo v nezavest. Pa levinja ni bila mrtva.
Krogla iz nevešče Inine roke jo je zadela le v pleča. Rana jo je sicer bolela in leva noga ji je ohromela, pa huje se še je levinja bliska in groma prestrašila.
Toda brž je bila spet na oknu, z divjo jezo se je plazila v odprtino, pa počasneje je šlo, rana na plečih jo je bolela in previdno se je izogibala, da ni zadela ob les.
Še malo in široka pleča se bodo prerinila skoz okno in vitko telo bo gladko zlezlo za njimi.
Tedaj je Ine spet odprla oči
Zdrknila je na kolena, nobenega upa ni bilo več na rešitev, pri]>oročila se bo Bogu —.
Pa kaj je bilo to —?
Odnekod so zapeli brzr koraki. Bilo je kot bi nekdo v silnih skokih hitel bliže.
lni je hitreje udarilo srce. Napeto je poslušala —.
Koraki so prihiteli pred kočo. Ustavili so se. Nekaj je butnilo ob steno.
Sadil sejem v Ljubljani.
Po nekaterih krajih Slovenije, zlasti po Gorenjskem in po Štajerskem je letos jako dobra sadna letina. Da bi se našim sadjarjem olajšala kupčija z zimskim namiznim sadjem, se je odločilo tukajšnjo Sadjarsko in vrtnarsko društvo s sodelovanjem urada velesejma in s podporo ministrstva za kmetijstvo prirediti v dneh 18.—20. t. m. na velesejmišču v Ljubljani velik sadni sejem. To bi* bilo nekaj novega in doslej vsaj pri nas neobičajnega. Kljub temu pa se je nadejati, da se bo obneslo, ker je zanimanje za naše sadje precejšnje zlasti v jugu naše države, kjer manjka zlasti zimskih jabolk, pa tudi v sosednem inozemstvu. Zakaj bi enkrat ne poizkusili prirediti kupčije z lepim izbranim zimskim namiznim sadjem tako, da bi producenti postavili na sejna, vzorce od robe, ki jo imajo na prodaj! In zakaj ne bi porabniki in večji sadni trgovci kupi,, sadja naravnost od producenta na sejmu!
Prireditev je tako zamišljena, da bo Sadjarsko in vrtnarsko društvo potom primerne reklame in |>ouka presksbelo dobro udeležbo od strani producentov, ozir. ponudnikov. Velesejmski urad bo pa zainteresiral za sejem porabnike in sadne trgovce. Posebni odbor bo na sejmu zastopal producenta ozir. ponudnika, ako bi se šam ne udeležil sejma. Kupčije se bodo sklepale na podlagi vzorcev, ki jih bodo producenti postavili na sejem in bodo za obe stranki obvezne do gotovega roka, ki se bo določil pri vsakem sklepu posebej.
Levinja je jezno zarenčala in obrnila glavo.
Drugi koraki so prihiteli. Krajši so bili. Nekdo je pritekel h koči. Cula je njegovo naglo sopihanje.
Neznan glas je v neznani govorici nekaj zapovedoval. Čulo se je kakor hreščeče žlohudranje opic, kauu-r jezno renčanje divje živali —.
In nato je cula Claytonov glas —.
O dobri Bog —!
Videla je, kako je levinja počasi lezla skoz okno na prosto, izginila so pleča, nato je izginila ogromna glava, nazadnje se je žival le še s prednjimi nogami oprijemala okvirja.
In zunaj pred oknom je zagledala Ine v bledem zvezdnem svitu obrise dveh moških. —
Ko je Clayton v gozdu čul strel, ga je popadel neznan strah.
Mogoče je sicer bilo, da je ustrelil kateri mornarjev, toda — tudi Ine je imela samokres, sam ga ji je dal.
In njegovi od prebitega strahu otrpli živci so za-drhteli v novem strahu. Kaj če so Ino napadli mornarji —! Ali pa divje živali —!
Ine v nevarnosti —!
Kaj si je njegov spremljevalec mislil, ko je slišal strel, tega seve ni mogel uganiti Le to je opazil, da je brž izdatno pospešil korake in ga kmalu pustil daleč za seboj.
Skočil je za njim, opotekel se je ob koreninah, butal ob debla, neštetokrat je padel, nazadnje pa je obtičal sredi črne teme.
Ves obupan je zaklical na pomoč in na njegovo veliko tolažbo se je res kmalu spet pojavil neznani »divji mož« v temi pred njim.


i*'*?». <nak četrtek l» *<*ŠJ« s poSMoe vred aB r FUribora a p«&lj«ajen .<« dom 78 cel» leto 32 ¿in., leta 16 din., čofrt leie i iio. Izven Jogoaiavtfe Vidtn. Nm-očntM Wfw-Jije nprnvnietvo „Sk mar Gospodar)«- v Na-i. Koroška Meta i se rfopešdjs ¿o o «t Naročnine s« plačuje v naprej, inlerurbati št 113.
S»o«ttitt0ffina Ii«vfHca starte 1-&© «Iferu
l^oltnlna plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK SN ZABAVO
OradntStro I« v Marlborn* Koroška cesta It Roka» p (si se ne vračajo. Upm> elštvo sprejema naročata^ tnserate In reklamacija^
Cen« fnserafom po dogovoru. Za večkratne oglju primeren popust NezopA* reklamacije so poštnih*
prosto. Čekovni račun poštno»» urada Ljubljana št
Telefon Inferurban št 1&
41. dteriltoa,
MAEIBOB, iii?© O oktobra


Sjulnegat sej ima »e udeleži lakko vsakdo, ki ima na prodaj kaj Teč lepega, obranega, zimskega, namiznega Ht&ja, pred vsem jabolk, hrušek in orehov. Vzorci sadja se bodo morali postaviti na sejem v posebnih zaboj-«kih, ki so posneti po ameriškem normalnem zaboju in ■elo pripravni za prevažanje sadja. Kdor se bo pravočasno zglasil, bo dobil zabojčke brezplačno od Sadjarskega in vrtnarskega društva. En zabojček drži okroglo 30 kg sadja — najdebelejših jabolk gre noter 72, najdrobnejših, ki pridejo v poštev kot tržno blago, pa 252. V en zaboj se bo smela vložiti samo ena sorta jabolk ali hrušek, ki mora biti enake kakovosti in kolikor mogoče enako debela. Samo ob sebi je umevno, da mora aatančno odgovarjati blagu, ki je namenjeno za prodajo. Sadjarji iz bližnje ljubljanske okolice bodo lahko pripeljali sadje na sejem kar na vozovih nezapakovano, toda ločeno po sortah in lepo razbrano. Vsi drugi ga bodo poslali po železnici kot brzovozno blago.
Sadjarje opozarjamo, da se ne prenaglijo s prodajo ker pozno zimsko sadje naj bi se trgalo še le proti sredi oktobra. Le tako sadje ima pravi okus in pa — kar je jako važno — potrebno trpežnost. Pri nas navadno vse preveč hite s spravljanjem in prodajo. Ko bi se imela trgovina z zimskim sadjem še le razviti, ga navadno ni več. Poizkusili naj bi enkrat s sadnim sejmom vsaj tisti, ki imajo kaj več blaga, ki utrpijo toliko časa, da ga razbere jo in ki imajo primerno shrambo za nekaj tednov. Sedaj je trg prenapolnjen z jesenskim sadjem. Zato pa tudi zimsko še nima prave veljave.
Sicer pa nič ne tvega, kdor se sejma udeleži. Zaboje bo'dobil zastonj, prostor na velesejmu ne stane nič, na sejem poslani vzorci se bodo prodali in izkupiček bo njegov — in če sadje proda, bo namen sejma dosežen brez vsakih težav.
Kdor se bo torej odločil za sejem, naj nemudoma ali najkasneje do 8. t. m. prijavi udeležbo Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu v Ljubljani. Navede naj, s kolikimi vzorci se bo udeležil in koliko biaga ima na prodaj. Takoj na to bo prejel potrebne zaboje in vs«s kar je za vlaganje potrebno. Sadje bo treba poslati v Ljubljano do 17. t. m.
Pravo
Ichicht-ovo milo z znamko „Jelen"
je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše! Pri nakupu pazite na ime „S c h i c h t" in na znamko „ J e 1 e n".


cer za približno 1 dm debelo, da lažje uhaja puh iz kupa. Ko pa pritisne mraz, je kupe do pol metra na debelo pokriti z zemljo, da vloženo korenstvo ali krompir ne zmrzne. Okoli kupa napravimo jarek, da deževnica lahko odteka.
Živino pasemo širom po travnikih, dokler ni prehude slane. Prehod od zelene krme na suho naj je vrši polagoma, enako, kakor od suhe na zeleno, da živali ne zmršavijo. Če hočemo molzno govedo obrdžati tudi ob suhi krmi pri dobri molži, dodajemo klaji dnevno po dvakrat nekoliko narezane pese ali repe. Svinje začnimo boljše krmiti že sedaj, da dobimo debelejšo slanino. V mesecu oktobru začnejo mladice (mlade kokoši) nesti ako so dobivale zadosti tečne brane.
Iz vremena v mesecu oktobru sklepajo stari vremenski prerokovalci s precejšnjo gotovostjo na vremenske prilike v mesecu aprilu prihodnjega leta, kakor tudi na ostrost predstoječe zime. To potrjujejta sledeča pregovora:
Vsakokratno vreme vinotoka daje rado za april poroka.
če hrast v oktobru listje obdrži, hud mraz nastopil bode zimske dni.

Kmetijska dela v mesecu oktobru j
V splošnem in pri živini.
V oktobru spravljamo vse tiste poljske pridelke in različno sadje, ki septembra še ni bilo zrelo ter ga vsled tega nismo mogli spraviti pod streho. Pred spravljanjem očistimo shrambe vsakoršne nesnage, ki bo mogla postati pozneje vzrok, da bi sadeži segnili. Krompir in korenstvo je treba spraviti v najhladnejšo klet, ker ga le na ta način moremo ohraniti dolgo časa nepokvarjenega. V toplih kleteh krompir in korenstvo rado gnije, proti pomladi pa hitro kali in poganja. Toplina krompirjeve kleti naj ne presega 6 stop. C. Ako imamo premalo krova za krompir in korenstvo — peso, ifirkev ;n repo —, tedaj si odpomoremo s podsipnicami, ki jih skopljemo na njivi ali v bližini hiše. V podsipnicah moremo ohraniti imenovane sadeže sveže in zdrave celo do pozne pomladi. Podsipnice so 25 cm globoke, 2 m široke in poljubno dolge jame, v katere se vlagajo gomolji in korenstvo v podobi strehe, čim več imamo sadežev za vlaganje, tem daljša mora biti jaipa. Dokler ni mrazu, zasujmo zemljo le ob obeh straneh kupa in si- i
Za pravo vsebino in kakovost
0,5
preiskušanih
aspirinovih tablet
j&mči samo originalni zavoj
(ploščnati kartoni s 6 ali 20 tabletami)
z modro - belo - rdečo varstveno
znamko. V lastnem odklanjajte

vse druge zavoje.



V vinogradu.
Grozdje v vinogradu dozoreva in postaja z vsakim dnevom slajše. V letošnjem letu neurja in deževja je tudi grozdje v zoritvi zaostalo, četudi so zadnji tedni v mesecu septembru vplivali na kakovost grozdja zelo ugodno. Zato bo treba s trgatvijo počakati vsaj do druge polovice oktobra, zlasti če bo trajalo suho vreme še naprej. Kdor ima v svojem vinogradu namizne sorte, kot muškatelec, muškatni silvanec, muškatna žlahtni-na, silvanec i. dr. more grozdje s pridom vnovčiti na grozdnem trgu. Pri letošnji trgatvi moramo paziti oso-bito na to, da odstranimo vse suhe in trde jagode, ki so bile napadene po peronospori in oidiju, ker nam le-te morejo zmanjšali pridelek in poslabšati kvaliteto. V večjih vinogradih berejo vsako sorto zase, da dobijo sortna vina, ki se plačujejo dražje, kakor mešana. Pri trgatvi in prešanju grozdja je največja snažnost zelo na mestu. Najboljše je, pred trgatvijo vso posodo, ki pride pri tem poslu v uporabo, izmiti z vrelo vodo, v kateri smo raztopili 2 odstotka sode. Stiska naj se kolikor mogoče naglo, da ne pride grozdje z zrakom preveč v doti-ko. Zračni kisik kvari mošt in utegne povzročiti poznejše rjavenje vina. Po končani trgatvi je misliti na nadomestilo hranilnih snovi, ki smo jih odvzeli zemlji z dobljenim pridelkom. Gnojimo s hlevskim gnojem, kompostom, umetnimi gnojili, ali pa tudi z zemljo, ki je na hranilnih snoveh bogata. Po nekod gnoje s kamenjem, ki rado razpada. Takšno kamenje je bazalt, škriljevec in lapor. Gnojenje z laporjem je v Nemčiji že zdavnej v navadi. Tam kopajo lapor v času, ko ni drugega dela, v jamah in ga vozijo zdrobljenega v vinograde. — Zelene cepljenke je položiti v zemljo (pogro-bati), da jih mraz ne poškoduje. Osipajmo eno- in dveletno trsje v vinogradu do tretjega žlahtnega očesa, da ne pozebe po zimi. Izkrpajmo luknje, ki so nastale v mladih nasadih vsled uporabe slabega trsja, z močnimi eno- ali dveletnimi trtami, ki jih obrežemo še le spomladi. Pri sajenju v jeseni, ki je vsekakor boljše od spomladanskega, prikrajšamo samo korenine. Trte, ki so izostale pri sajenju, smejo znašati k večjemu 5 odstot kov vsega posajenega trsja.
V sadonosniku.
Zimsko sadje spravljajmo enako, kakor poletno. Natrgano namizno sadje razbirajmo v dve vrsti. Najlepše sadove dajemo k prvi vrsti, slabše in drobnejše in pri hruškah tudi kamenite pa k drugi vrsti. Najdebelej- / še izbrane sadeže ene in iste sorte imenujemo kabinetne sadeže. Sadje, katerega ne maramo shraniti kot namizno sadje, posušimo ali pa sprešamo v sadjevec. — Razbrano namizno sadje spravimo v hladno shrambo, ki naj bo zračna in ne presuha. Sadne shrambe je treba >
Nekaj trenutkov ga je neznanec gledal kot bi ne vedel, kaj naj počne ž njim. Nato pa mu je mignil, naj se ga oklene krog vratu.
Clayton je ubogal in nenaani ntoa je skočil s svojim težkim bremenom v veje.
JLar je sedaj doživljal Clajlo», tega v»e svoje dni ni mogel pozabiti.
* Visoko gori skozi veje je kitel z njim neznanec, v vratolomnih višinah je šinil z enega drevesa na drugega, z nezmotljivo varnostjo je stopala njegova noga po zapletenih vrveh slaka, srbota in bršljana in Claytonu se je vrtelo v glavi, če je pogledal podse v temne globine j džungelskih tal. Kajti Trzan je potoval po najvišjih v«j ah, tam kjer so najredkejše in je pot najkrajša.
In s tako naglico je potoval, da je Claytonu sapo j«maio.
Trzan pa se je jezil nad svojo počasnostjo —. .
Dospela sta na obrežje.
Trzanovo bistro uho je od daleč ujelo čudne glasove, ki so prihajali sem od koče. Koj je vedel, da je na delu Sabora, levinja.
Šinil je z visokrii vej, lahno in prožno je skočil na tla, vitijub teži, ki jo je nosil, se otresel Claytona in pohitel h koči.
Clayton je pohitel za njim kar je mogel.
Ni bilo več dvoma — Ine je bila v nevarnosti! In Ine, hči profesorja Porterja, ni bila zanj samo nežno, mlado dekle v smrtni evarnosti, ampak tudi edino dekle na svetu, ki jo je ljubil. Življenje bi bil zastavil zanjo.
Ko je zavil krog ogla, je zagledal prizor, ki je osra-
motil vse njegove dotedanje pojme o viteštvu in plemenitem junaštvu v reševanju pomoči potrebnega nežnega spola.
Mladi orjak, »divji mož«, kakor si ga je imenoval Clayton, je držal levinjo — za rep, se upiral z nogami ob steno in vlekel žival z okna, da so se mu napenjale jeklene mišice in modre žile na silnih plečih in rokah.
Za hip je Clayton osupnil nad toliko drznostjo.
Pa brž ,se je zavedel, priskočil je in tudi sam pograbil za rep.
Tedaj se je oglasil čudni neznanec.
V zapovedujočem, odločnem glasu mu je nekaj naročal. Glas je bil hreščeč, renčeč in Clayton ga ni razumel. Vkljub temu je krepko prijel za rep- ter vlekel z vso močjo. »Divji mož« pa je nevoljno renčal nad njim v svojem neznanem jeziku.
Ubogi Clayton! Kako lahko bi bil pomagal —.
Zaman mu je Trzan dopovedoval v glasovih Krša-kovega rodu, naj vzame strupene puščice iz tulja in naj jih zasadi Sabori v hrbet in naj prime za njegov dolgi lovski nož ter ga zabode Sabori v srce. Sam ni smel izpustiti živali, ker bi je slabotni Clayton nikdar in niti za trenutek ne mogel zadržati.
Pa beloKožec ga ni razumel —.
Skupno sta torej vlekla in žival je renčeč in tuleč od jeze zlezla z okna.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj, nad čimer so menda ostrmele same nebeške zvezde —. Claytonu vsaj je v nemi grozi otrpnila vsa kri v žilab.
Le s kremplji se je še žival držala okna. Trzan si je lomil glavo, kako in s čim bi jo napadel.
Spomnil se je boja s Kršakom.
Koj je izpustil rep, po bliskovo se je vrgel Sabori na hrbet, njegove jeklene mišičaste roke so segle Sabori pod prednje noge, se ji ovile okrog tilnika, — prsti so se sklenili in »popolni Nelson« je objel šival krog tilnika ter je upognil hrbtenico.
Levinja je zarjovela in se vrgla na hrbet, pa silni Trzan je le še huje pritisnil.
Besno se je valjala po tleh, da bi se iznebila strašnega napadalca, bilo in lovila je s šakami krog sebe, — pa huje in huje so pritiskale jeklene mišic« in vedno globlje je lezla Saborina glava.
Bolj in bolj so slabeli njeni napori.
In Clayton je videl, kako so se nabrekle silne mišice v rokah in na tilniku »divjega moža», cele grudaste kepe so vzrastle pod rjavo kožo, še eden orjaški napor — in nato zamolkel hrešč.
Trzan je prelomil lev ¡nji hrbtenico v tilniku.
Mladi orjak je planil na noge, stopil premagani Sabori za vrat ter zagnal v strmečo zvezdnato noč divji, zmagoslavni bojni krik Kršakovega rodu.
Noč je umolknila in mrtva, plaha tibota je zavladala na obrežju in v džungli.
Tedaj pa se je iz koče boječe oglasila Ine.
»Gospod Clayton —, za božjo voljo, kaj se je zgodilo —? Ali ste še živi —?«
Clayton je skočil k vratom, zaklical, da je vse v redu in da naj odpre.
een
od časa do časa dobro osnažiti, police pomiti in stene pobeliti. Dobro je tudi prostor večkrat zažveplati, da uničimo glivice, ki povzročajo gnilobo in plesen. V sadni shrambi ne smejo biti predmeti, ki razširjajo oster diuh, kakor kislo zelje, repa, ribe itd. V sadni kleti pri 4 stop. C se da sadje ohraniti do poletja prihodnjega leta. Fino in občutljivo sadje naložimo v več plasteh. Police se napravijo iz 2—3 cm debelih in pol metra širokih desk, ki so postavljene na širokih stebričih v razdalji 20—30 cm vsaksebi in pritrjene ob steni sadne shrambe. Ob robu pribijemo 10 cm široko lato ali re-melj, ki brani, da sadje ne pada na tla. V večjih sadnih shrambah najdemo police, ki so zbite iz samih ozkih remeljcev, da lažje prihaja zrak med sadje. Zelo pripravne .police napravimo tudi tako, da nakopičimo v stojalu lese, druga vrh druge. Te posamezne lese se premikajo v stojalu, kakor predali v omari.
V drevesnici pregledajmo okulante in prerežimo vezi, ki se zajedajo v kožo. Za nove drevesnice je treba pripraviti prostor že sedaj. Ta prostor pognojimo s hlevskim gonjem in ga rigolamo 50—60 cm globoko. Za drevesnice v večjem obsegu moremo zemljišče tudi pre-orati s plugom-rojalnikom. V sejalnici sejemo peške, ki naj izhajajo od bujno rastočih divjakov, da dosežemo močna drevesa. Ob priliki prešanja.sadja imamo najlepšo priliko, da dobimo zanesljivo blago za seme. Jesenska setev pešk je boljša od spomladanske. Peške sejemo v pomladi le tedaj, ako v jeseni nismo imeli za to pripravnega prostora.
polju.
Dovršujmo setev ožimine. Spravljajmo poznb koruzo in sušimo listje koruznih štricljev (kožuhovino). Listje od koruznega latovja je zelo pripravno za posteljne slamnice, ker se ne drobi, je mehko in dovolj prožno. Kmetice, ki si ne morejo nabaviti dragih žim-nic in vložkov na vzmeteh, naj opremijo svoje ¡icstelje s koruzno kožuhovino in zibale se bodo na naravnih vzmeteh, kot bogate meščanki na umetnih. Žanjimo ajdo ter jo spravljajmo v kozolce, da ne segnije ob deževnem vremenu. Ajda je letos v krajih, kjer ni bilo toče, prav dobro obrodila, l^ar bo nekoliko popravilo slabo setev ozimine. Ruvajmo peso, repo in korenje ter shran-jujmo te pridelke v hladnih kleteh. Orjimo jesensko praho, ko so druga nujna opravila gotova. Ako hočemo pritegniti spodnje še neizčrpane zemeljske plasti rastlinam v izkoriščanje, tedaj orjimo v jeseni globoko brazdo. S takšnim oranjem spravimo spodnjo plast zemlje na površje, kjer se bode pod vplivom zraka, vode in toplote spremenila v rahlo in rodovitno plast, in bo nudila rastlinam nove hrane. Za globoko oranje zelo pripravni so Sackovi rajolni plugi z dvema lemežema, s katerimi se more orati do pol metra globoko. Seveda je treba pripreči dva para čvrste živine. Zorana zemlja se pusti v surovih (debelih) plasteh ali brazdah črez zimo ter se šele spomladi prevlači ali plitvo preorje. Z globokim jesenskim oranjem zatiramo najlažje nadležni plevel, ki se v nižjih plasteh zemlje vsled pomanjkanja zraka zaduši in polagoma segnije.
Na vrtu.
Okopavajmo zimsko zelje, zimsko solato in zimski ohrovt. Trgajmo paradižnike ter jih vkuhavajmo z dodatkom nekoliko sladkorja. Pri tem ravnajmo takole: Snažne paradižnike pristavimo k ognju brez vode, pre-kuhajmo in nato pretlačimo skozi sito. Lupine in seme zavržemo, mezgo pa pristavimo vnovič k ognju in dodamo sladkor. Če imamo »Weckove Reform« steklenice za shranjevanje, zadostuje za kuhanje kake pol ure, drugače je treba kuhati tako dolgo, da mezga v kepah od kuhlje odpada. Sekajmo zelje in ga denimo kisat v leseno posodo. Prazne grede prekopamo in pustimo ležati čez zimo neporavnane. — Vse občutljive cvetlice spravimo na varno. Potaknimo vzpenjalke, mnogo-evetnice, ribez, kosmuljo, divjo trto in kutine. Koncem meseca vzamimo iz zemlje gomolje dalij in čebulice mečkov. Presajajmo lepotično grmičevje in spravljajmo različna semena.
V kleti.
Pripravimo sode, ki jih rabimo v času trgatve. Pred napolnjevanjem jih žveplajmo z žveplom na platno, papir ali azbest. Žveplo na azbest je najboljše, ker pri gorenju ne odpada. Z žveplanjem uničimo1 škodljive glivice, ki se nahajajo v notranjosti soda in deloma tudi glivice, ki se nahajajo v moštu samem. Kvasnim glivicam pa žveplanje ne škoduje, ampak jih še spodbudimo k večji delavnosti. Sode, v katere mislimo natočiti inošt iz močno gnilega grozdja, žveplamo močneje, nego posodo, katero nalijemo z moštom iz zdravega grozdja. V prvem slučaju damo na polovnjak eno piatneno trščico, v drugem pa samo polovico trščice. Sodov ne smemo napolniti do vrha z moštom. Pred burnim ki-penjem se mošt segreje in raztegne ter vsled tega teče iz soda, ako ne pustimo nekaj praznega prostora. Prazen prostor od pilke do površine mošta naj znaša pri po-lovnjaku 15—20 cm. Ko začne mošt vreti, je postaviti na sod kipelno veho, ki zabranjuje pristop zraka do mošta, vendar pa omogoča, da ogljenčeva kislina uhaja iz soda. Pod kipelno veho kipi torej mošt, ne da bi prišel z zrakom količkaj v dotiko. Kvasnih glivic to nikakor ne ovira v svojem delovanju, temveč samo na glivice od plesni, birse in ocetne glivice, ki brez zračnega kisika ne morejo izhajati. Kipelne vehe so iz stekla, gline ali pločevine. Ako mošt v sodih razpošiljamo, tedaj ga moramo močno žveplati (enako, kakor mošt iz gnilega grozdja), da vrenje zadržujemo. Vrhu tega je postavili v pilke kipelne pipice, da nam razvijajoča se ogljikova kislina ne razžene sodov. Toplina kleti za mošt naj znaša 12—16 stop. C. Če hočemo, da mošt dobro in hitro pokipi, uporabljamo čistorejene kvasne glivice. Naro-
čamo jih pTi kemičnem preizkuševalšču v Mariboru ali Ljubljani.
V čebelnjaku.
Začnimo, s prezimovanjem čebel, kar storimo s skrčenjem čebelnega prostora in zamašenjem vseh odprtin s slamo ali vato. Pri tem poslu se prepričajmo o sposobnosti matice, o moči panja, o količini hrane in o velikosti prostora. Matica ne sme biti starejša od dveh let, sičer jo je zamenjati z mlado. Samo močen panj more dobro prezimiti. Stare delavke ne dočakajo pomladi; zato jih je raje uničiti, da ne jedo po nepotrebnem med. Srednje močen panj mora imeti za zimo približno 10 kg medu. Čebelam pustimo toliko prostora, kolikor ga lahko dobro pokrivajo.
Koga li branje pač ne veseli, Oktobra ta najprijetnejši čas?! Vse staro, mlado v vinograd hiti, Da s pridom izkoristi trtni kras.
Ajdo rodno žanjejo žanjice; Repo, peso, zelje in korenje Brž si skrbno spravljajo ženice, Zakasnelo sejejo semenje.
Vekoslav^^tampar.

Politični ogled.
Država SHS.
Voditelji Pašič-Pribičevičeve politike so uvideli brez-plodnost svojih namenov glede velikih shodov proti sedanji vladi in so se vrgli na čisto zarotniška dela. Eden od najbolj umazanih korupcijonistov in glavni Pašičev zaupnik, bivši minister pravde Lazica Markovič, se je zadnji čas prav sumljivo sukal okrog nekaterih generalov v Beogradu in po drugih mestih. Ti generali se imajo za svojo čast in za svoj položaj zahvaliti edinole Pašiču in ne svoji sposobnosti in zato je tudi razumljivo, da gredo z nekaterimi upravnimi čimtelji vred čez drn in strn za Pa-šičevo politiko. Vlada je razkrila, da je bila poleg že dolgotrajnih groženj po Pašič-Pribičevičevem časopisju pripravljena tudi prava zarot| z namenom, prisvojiti Pašiču zopet oblast in uvesti diktaturo,*pa naj bi bilo to tudi pod ceno krvave meščanske vojne v naši državi. Kakor je bilo vsem razsodnim in treznim že davno jasno, tako se mora sedaj povspeti do splošnega prepričanja, da so radikali in Pribičevičevci samo v toliko vneti monarhisti, v kolikor gre to v korist in račun njihove stranke. Z živijo-klici na kralja hočejo vladati nepošteno in protiljudsko, če pa vlado izgubijo, pa z živijo-klici na kralja hodijo po naj-umazanejših in najnepoštenejših potih do zopetne pridobitve oblasti, in če to ne gre, so zopet polni groženj napram kralju ravno tako, kakor napram narodu in zakonu.
Vprašanje vstopa poslancev HRSS v vlado še vedno, ni rešeno. Hrvati so napram temu zavlačevanju popolnoma mirni, češ, kakor se je hujskanje in laganje od Pašič-Pribičevičeve strani za nekaj časa izživelo povodom našega prihoda v parlament, tako se bo izživelo v svojem času tudi sedaj, ko smo mi popolnoma pripravljeni vstopiti v vlado. Hujskarije in laži so se poprej uveljavljale cela leta, potem samo mesece in tedne in kmalu dočakamo čas, da bo pravica in poštenost zmagovala brez vsakega zavlačevanja.
Narodna skupščina se sestane, če ne pride kaj prav posebnega vmes, dne 11. t. m. in kot najnujnejše stvari pridejo na dnevni red invalidski zakon in zakon o pobijanju korupcije.
Rumunija.
Vladno nasilje, kakor preki sod, vojaška oblast, mnogoštevilne aretacije, prepoved vseh sestankov, plenitev časopisja in drugo proti nezadovoljnemu prebivalstvu Bes-arabije in drugih rumunskih pokrajin, ne prinaša rumunski vladi prav nobenih zaželjenih uspehov, ampak ravno nasprotno, združuje vse opozicijonalne stranke k vedno odločnejšemu nastopu proti liberalcem, ki so si prisvojili oblast v državi. Opozicija najhujše obtožuje gospodarsko in finančno politiko sedanje vlade in skorajšnji vladni padec postaja neizogiben tudi na miren način, če ne bo poprej vladno nasilje po pretežnem delu države zanetilo in izzvalo prave revolucije.
Italijanski fašisti in liberalci.
V Livornu je imela italijanska liberalna stranka, ki je doslej edina podpirala vlado, svoj kongres, da se odloči, ali naj še v bodoče ostane v zvezi z fašisti, ali pa naj vstopi v opozicijo. Zborovalci kongresa so takoj sprva odbili predlog za brezpogojno sodelovanje v fašistovski vladi in potem se je razpravljalo samo o tem, ali naj od časa do časa sodelujejo pod gotovimi pogoji, ali pa naj vstopijo v strogo opozicijo. Ko je pa Mussolini na nekem fašistovskem shodu izjavil, da njegova revolucionarna vlada niti ne rabi parlamenta, je pa večina liberalcev takoj sklenila, da je treba iti v opozicijo. Fašisti se sicer nadajo, da se bodo liberalci razbili in da bo eden del ostal z njimi, a neizogibna je sramota in težava, da bo morala
fašistovska vlada v zunanja zastopstva države pošiljati svoje fašiste.
Pred volitvami v Angliji.
Angleški liberalci in konservativci, ki so si drugače najhujši nasprotniki, hočejo složno nastopiti proti vladajoči delavski stranki v zadevi sklepa angleško-ruske pogodbe. Voditelj delavske stranke in vladni predsednik Macdonald je izjavil, da njegova vldaa takoj odstopi, če ta pogodba ne bi bila sprejeta. V tem slučaju bi bile razpisane nove volitve in vse kaže na to, da bi jih vodila delavska stranka kot najmočnejša, ki zamore pričakovati še več mandatov kot poprej, ker se je zlasti zunanjepolitično dobro obnesla na vladi in 'ker se trudi za zvezo z Rusijo, za katero je angleška delavska javnost zelo dov-eetna.
Francosko-nemška trgovinska pogajanja.
Nemški poslanik je posetil predsednika francoske vlade Herriota in ob tej prilik izjavil, da nemška vlada želi, da bi bila trgovinska pogajanja kar najprej uspešno končana. Glasom listov je nemški poslanik storil ta korak na izrecno naročilo berlinske vlade, ker se je doslej opažalo nezaupanje do Nemcev. Sedaj se splošno smatra, | da so krenila francosko-nemška trgovinska pogajanja v : povoljno smer.
Švedske volitve.
Iz švedskih volitev so izšli socialisti kot najmočnejša stranka s 104 poslanci. Kmetska stranka je svoje man-| date obdržala, konservativci približno tudi, največ so pa j izgubili liberalci. Novo švedsko vlado bodo sestavili naj-; brž socialisti.
Prosvetna zveza.
Vabilo na občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru. V zmislu člena 16 zvezinih pravil sklicujemo v Maribor za četrtek, dne 30. oktobra 1924, redni občni zbor Prosvetno zveze v Mariboru ob pol 10. uri dopoldne v društveno sobo, Koroška cesta 1, poleg Cirilove tiskarne, z naslednjim dnevnim redom: 1. Ugotovitev sklepčnosti po čl. 18 zvezinih pravil. 2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročila odbornikov. 4. Poročila zastopnikov avtonomnih zvez odsekov. 5. Poročilo preglednikov. 6. Volitve: a) predsednika, b) osem odbornikov, c) treh preglednikov, č) pet članov v razsodišče. 7. Določitev redne letne članarine včlanjenih društev za leto 1925.
8.	Sklepanje o predlogih odbora in včlanjenih društev.
9.	Slučajnosti. Ko dajemo to na znanje, vabimo in prosimo s tem vsako včlanjeno društvo, da se udeleži občnega zbora gotovo vsaj po enem delegatu, ki mora imeti po določbi čl. 16 zvezinih pravil pismeno pooblastilo. Čas in velika važnost občnega zbora zahtevata, da ne bo niti enega društva, ki ne bi bilo zastopano na občnem zboru, ki mora biti letos res Ijudskoprosvetni parlament. Gre za dalekosežne odločitve in preosnovo naše prve krščansko-socialne prosvetne matice, zato morajo biti pri tem soudeležena prav vsa včlanjena društva. Včlanjena društva morajo morebitne, predloge poslati pismeno vsaj osem dni poprej Prosvetni zvezi, da bo mogoče sklepati o njih na občnem zboru. Za potovanje delegatov po železnici je dovoljena polovična vožnja. Na občni zbor so povabljeni tudi naši somišljeniki, ki se zanimajo za lcrščan-siko-socialno prosvetno delo. — Dr. Josip Hohnjec i. r., predsednik. Ivan Prijatelj 1. r., tajnik.
J. Kramberger:
NEKAJ O NAŠIH KNJIŽNICAH.
(Spričo občnega zbora Prosvetne zveze v Mariboru dne 30. X. 1924.)
Že skoro v vsaki župniji, da, celo v mnogih vaseh imamo knjižnice, biblioteke. To so po večini naše društvene knjižnice ali pa tudi šolske, učiteljske, župnijske in zasebne biblioteke.
Odkod beseda bibliotheka — knjižnica? Beseda »hibi iotheka« je sestavljenka dveh grških 'besed: bdblion + theke, ter poirikni našo slovensko: knjižnico. Prvotno pomeni ta beseda le prostor, omaro ali stojalo, v katerem se nahajajo knjige. Sčasoma se je pomen prenesel tudi na vsebino tistega, kar je v omari, oziroma na stojalu, na knjige, pa tudi na prostor, v katerem se omara ali stojalo s knjigami nahaja. Tako pravimo: Grem v bibliotheko; grem v knjižnico.
Beseda »knjižnica« prihaja od besede »knjiga«, kakor n. pr. beseda »kolarnica« (prostor, kjer se shranjujejo kolesa — vozovi) od besede kolo. Prvotno pa pomeni pri nas ta beseda zbirko knjig, potem pa tudi prostor, v katerem se knjige nahajajo (grem v knjižnico).
O knjižnicah imamo posebno znanost, ki je pri nekaterih večjih narodih (Angleži, Nemci, Francozi) visoko razvita. Ta znanost ima nalogo, proučevati pred vsem dvoje: 1. Kako naj se knjižnice urejujejo in 2. kako naj se knjižnice upravljajo, hoče pa tudi proučevati zgodovino knjižnic.
Mnogokrat moramo slišati, da ¡mi Slovenci nimamo dosti »literature«, slovstva. To govorijo posebno radi še nekateri naši slovenski takozvani »naprednjaki«, ki se menda sramujejo tega, da so sinovi slovenske matere. Neki moj tovariš pri vojakih, ki je sicer vrl dečko, vendar velik »Jugoslovan« v besedi, je v nekem razgovoru izustil: »Kaj bomo mi Slovenci s to revščino!« Podprl je svojo trditev s tem, da mi nimamo Shakespearea, Danteja, Goetheja, Tolstoja, Dostojevskega itd. Mogoče jih res nimamo, toda naši: Prešern, Stritar, Cankar, Zupančič in drugi so za nas več, kakor za druge razni velikani. Pravimo pa le: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Slovenec ljuba knjigo in rad čita. Dokaz temu je gotovo že to, da ima skoraj vsaka ¡kmetska hiša svojo knjiž-
nico. Če nima drugega- knjige Mohorjeve družbe ima čisto gotovo. Za dokaz pa more služiti tudi to, da so knjižnice naših prosvetnih društev po deželi posebno pred vojno krasno uspevale. Pcvojno razpoloženje našega ljudstva sicer ni bilo tako, da bi naše knjižnice mogle uspešno delovati, vendar gre tudi tukaj na boljše. Da bo pa se zbolj-šalo temeljito prav kmalu, za to morajo skrbeti naše knjižnice po deželi. Ko bodo vsi naši ljudje vsaj začeli spoznavati in citati vse tisto, kar je napisano v slovenskem jeziku, bomo šli tudi naprej in jih spoznali z raznimi drugimi velikani. Kljub temu pa nikdo, tudi ko bo v podrobnostih preštudiral vso slovensko slovstvo, ne bo mogel reči, da je naše slovstvo »revščina.« Nasprotno, da smo veliki kljub majhnemu številu, to bodo dokazale naše knjižnice.
Moramo pa mi svoje knjižnice poživiti, dobre knjige — saj Slovenci imamo najbolj čisto slovstvo razen nekaterih izjem —, predvsem tudi naše klasične pisatelje in pesnike spraviti v roke ljudem. Kako bomo to poskusili doseči, o tem se bomo porazgovorili na občnem zboru Prosvetne zveze v Mariboru.
la&mamaastmam-a
Prireditve
Lepb uspela orlovska prireditev v Št. Iliu v Slov. goricah. Zadnjo nedeljo popoldne se je slavila v Ši. Eju slovesna blagoslovitev Orlovskega doma. Prredi-tev so po.-etili gostje iz Maribora, Orli ter Orlice iz Št. Petra pri Mariboru. Po izstopu iz vlaka je pozdravil mnogoštevilne goste g. župan Vicman, nakar so odkorakali vsi ob zvokih godbe mariborske katoliške ©mladine v Št. Ilj. V cerkvi so bile slovesne večernice, nato pa blagoslovitev Orlovskega doma, ki je v nekdanjem »Sudmarkhofu«. Dom je blagoslovil domači gospo,: župnik Vračko, ki se je v svojem govoru spominjal onih za Slovence težkih časov, ko je bil Suamark^of trdnjava za ponemčevanje Št. Ilja, sedanji Orlovski dom pa iuteranska molilnica. Tedanjim Nemcem ni bilo dovolj, če je bil kdo Nemec ali nemškutar, ampak je moral bili £e luteran. Vso besno ponemčevalno delo se je razblinilo v nič in iz luteranske molilnice je sedaj postal prav ličen Orlovski dom, ki bo postal branik in širitelj katoliških idej in slovenstva. Po navdušeno sprejetih besedah g. župnika je še govoril v imenu Oriov g. Jož,' Štabej iz Maribora. Nato se je začela telovadba Orlov in Orlic ter naraščaja. Izvajali so ob spremljevanju godbe proste vaje in vaje na orodju. Po končani telovadbi se je razvila prisrčna prosta zabava, ki je trajala do odhoda večernega vlaka, ki je odpeljal goste nazaj v Maribor. Slavnost otvoritve Orlovskega doma v Št. Ilju je bila pomenljiva, zgodovinske' in nepregledno važne kulturne ter nacionalne važnosti. Sedaj ima naš obmejni Št. Ilj svoj Slovenski, pa tudi Orlovski dom.
Gornja Radgona. V našem Bralnem društvu smo dne 8. septembra poživili nekdaj zelo-delavno Mladeniškc zvezo. Vodstvo je prevzel predsednik društva g. kaplan Jakob Sajovic. Zadnji sestanek v nedeljo, dne 5. oktobra, je bil posvečen spominu nepozabnega dr. Kreka, čigar sedmo obletnico smrti obhajamo v sredo, dne 8. oktobra.
Lepo uspela prireditev pri Sv. Andražu pri Velenju.
Vodopivčeva opera »Kovačev študent« je sijajno izpadla. Vsi poslušalci SO Di li polni hvale. Kovačev oče v osebi g. Blagotinšeka je bil tako naravno dan, da so gledalci »ekli: to je rojen igralec. V vlogi pismonoše je občinstvo očaral g. Fr. Pižon, naš zvesti pevec, s svojim prijetnim tenorom, a študenta je izborno pogodil g. M. Brunšek s svojim junaškim in obsežnim glasom. Na glasovir je pa spremljala igralce gdč. Zofka Urbančič, za ka-r ji bodi «rečena topla zahvala. Po igri so še bili trije solospevi in mešan zbor je zapel »Dunte vetri«, »Ave Marija« iz »Gorenjskega slavčka« in »V črnem grabnu« iz »Rokovnja-cev«, kjer je gdč. Malika Krajine s svojim jasnim in mogočnim visokim »a« zadivila vse občinstvo. — Igra se ponovi v nedeljo, dne 12. t. m., popoldne pri polovičnih cenah, a šolski otroci imajo brezplačen vstop.
Jedrske novice.
MANEVROV V MARIBORSKI OKOLICI NE BO.
Odposlanstvo županov iz mariborske okolice se je pretekli teden oglasilo pri poslancu Ž e b o t u in ga prosilo, naj posreduje pri politični in vojaški oblasti radi na-meravavnih manevrov. Okrajno glavarstvo Maribor (levi breg) je namreč z odlokom št. 26847-24 z dne 16. sept. t. 1. naznanilo občinam, da se bodo vršili manevri v neposredni bližini Maribora. Glavarstvo je dobilo tozadevni dopis cd komande dravske divizije z dne 27. avgusta št. 4292. Poslanec Franjo Žebot je zaprosil g. velikega župana in vojaško poveljstvo, naj v naših rodovitnih vino-gradnih krajih manevre opustijo. Te dni je dobil poslanec obvestilo, da se manevri letos v teh krajih ne bodo več vršili. To javimo prebivalstvu prizadetih krajev v svrho pomirjenja.
Naši poslanci odpotujejo jutri v Beograd k sejam narodne skupščine. Prva seja se vrši v soboto, dne 11. okt. Na dnevnem redu je invalidski zakon, zakon proti korupciji in še nekateri drugi predlogi.
Naši župani. Izvoljeni so v Sv. Kunigundi na Pohorju Janez Sadek, v Hardeku Fr. Hanželič, v Litmerku Jož. Habjanič, v Kočicah Alojz Koririč, v Moškanjcih Martin šegula, v Starem trgu Ivan Areh star., Urban Slemnik, star.
Za župana na Ranči pri Mariboru je bil izvoljen pristaš Slovenske ljudske stranke, g. Ivan Maček; svetovalca sta gg. Ivan Drozg in Franc Vajngerl.
Krajevnim organizacijam SLS. Koledar Jugoslovanske kmečke zveze za leto 1925 izide te dni. Prosimo, da zbe-rete v vašem okolišu naročnike in nam sporočite, koliko koledarčkov vam naj pošljemo letos. S -skupnim naročilom nam prihranite delo in stroške. Agitirajte za naročbo, da bo vsak kmet imel svoj stanovski koledar. — Tajništvo SLS v Maribcru, Aleksandrova cesta 6.
Novi vpzni red na železnicah stopi v veljavo še le 1. junija 1925 in ne prvega novembra 1924. Vozni red < ostane po zimi isti, kakor je bil določen za poletje.
Mariborske novice. Proti občinskim volitvam v Ma-- riboru so se pritožili socialni demokratje. Priziv je ro-
>	mal na velikega župana, a ta ga je zavrnil kot neute-| meljenega. Volitev novega mariborskega župana bo v i najkrajšem času. — Povsod po naši državi se čita, kal.o \ umre sedaj eden ali pa drugi časnik, ki pod Pašič-Pri-\ bičevičevo vlado ni živel od naročnine, ampak je vlekel i podporo iz državne blagajne. — V Mariboru so ustavili | slovensko štajerski radikali svoje lastno glasilo in je j'krstili za »Narodnega Gospodarja«. Da bi pa preslepili
slovenskega kmeta, so posneli glavo popolnoma po »Slovenskem Gospodarju«. List so radikali v celih kupili vrgli ven na deželo, a naše dobro kmetsko ljudstvo . i koj spoznalo mačka v žaklju in list vrnilo. Dokler sla bila Pašič in Pribičevič na vladi in pri državni blagajni, je tudi mariborski »Narodni Gospodar« izhajal. A komaj je moral ata radikalov Pašič proč od državne blagajn , je začel tudi njegov nebogljenček »Narodni Gospoda- < hirati ter pešati in je zadnji teden zaspal za vedno. N mu ni pomagala ukradena glava, ker se je hranil ter vzdrževal z nepošteno hrano, je hitro zbolel pa tudi -umrl. Peščica radikalov na Štajerskem s smrtjo »N; -rodnega Gospodarja« nima več svojega lastnega glasila. — Pred novo Zadružno gospodarsko banko bo mestni stavbeni urad napravil prav lep ter velik trg ki bo mi -stu v ponos in kras.
Ustoličenje novih zvonov pri Zgornji Sv. Kungoii.
•	Kar se je godilo dne 19. septembra na dvorišču kn.-ši:. j palače v Mariboru ob 11. uri dopoldne, ostane v trajen [ spomin vsem navzočim Šentkungovščanom. V slovesni
procesiji so peljali zvonove po mestu na škofijo, kjer je vladika g. dr. Andrej Karlin zvonove slovesno blagoslovil, nakar so jih potem proti večeru ob pokanju možnarjev pripeljali v domačo župnijo ter jih do nedelje shranili pri \ g. grofu/ V nedeljo, dne 21. septembra, ob 9. uri pred-; poldne, smo jih z velikansko slovesnostjo peljali v župno \ cerkev med sviranjem godbe. Pred mogočnim in ogrom-\ nim slavolokom, ki je bil posnetek starodavnega Konstam-! tinovega slavoloka v Rimu, je pozdravil zvonove domači I č. g. župnik. Dva para konj sta peljala veliki zvon presv. i Srca Jezusovega ter z veliko težavo prišla pred cerkev na i hribček. Veliki zvon se je peljal pod tretji veliki slavolok ' pred cerkvijo. Pred zvonom, ki so ga obesili na slavolok, l težak 1024 kg, se je vršil ofer za zvonove. Pod drevesom v senci zunaj cerkve je prepričevalno govoril primil. g. ; kanonik dr. Tomažič o besc^lah na zvonu: »Tvoji smo, pre-j sv. Srce Jezusovo!« ©b pol enih so se dvigali eden za ; drugim v stolp oba zvonova med sviranjem godbe in po-i kanjem možnarjev. Nestrpno smo pričakovali, kdaj se bo-1 do oglasili in res, ob treh popoldan se je zazibal velikan
■	in potem vsi trije začeli veličastno klicati k petim litani-\ jam. Bili so veličastni trenutki, in slovesnost, kakoršne
še Zgornja Sv. Kungota dosedaj ni videla. Vsa čast Mar-
*	kovi hiši, kjer so dekleta z domačo gospodinjo vred cele ; noči neumorno pletle mogočne vence in pomagale kin-\ čati slavoloke. Silnega naroda se je zbralo ta dan v Zg. ; Sv. Kungoti. Zvonovi so lepo uglašeni, pojo lepo, čast i livarni Biihl v Mariboru, ki jo toplo priporočamo!
Grozanski davki v Mežiški dtolini. Zadela nas je po i 'vojski nesreča za nesrečo. Izropali so nas nemški kulturo-nosci, leto navrh smo imeli točo, ki nam je uničila vse 5 poljske pridelke, nato je zopet pritisnila na nas suša, letos je zopet ponekod klestila toča in nam je napravilo deževno in viharno leto grozno škode na polju, nastopila je rja, ki nam je popolnoma uničila rž ter močno škodovala tudi pšenici in ovsu, povsod čuješ obupne klice: Kaj bodemo jedli? Kje bomo vzeli denar, da si kupimo potrebni živež? In zdaj je neusmiljeno pritisnila na nas še davčna oblast z. groznimi dohodninskimi davki. Dozdaj so bolj šraufali Štajerce, kakor smo brali v časnikih, in ko so tem že vse iztisnili, so se ti kruti davčni navijalci vrgli na nas Koroš-l ce, češ, zdaj pa še tu poskusimo, kaj se da dobiti. Zadnji
>	»Slovenski Gospodar« poroča iz Slovenjgradca, da je znani »prijatelj« kmeta, davčni -navijalec Cepin (tukaj mu pravijo Ca...) naložil nekaterim kmetom kar po 8000 kron dohodnine. Pri nas ni bil tako skromen, on tirja od posameznikov še mnogo več. Samo par vzgledov: Nek mali posestnik je prejel posestvo za umrlim očetom. Da izplača
j dediče, je bil prisiljen posekati domalega ves svoj les.
Cepin mu je zato naložil 10.000 kron davka. Drug po-; sestnik je prodal nekaj lesa, da poravna razne dolgove in plača razna popravila, od izkupička mu ni ostalo nič, Cepin
■	mu je zato naložil okroglo 16.000 kron davka in ko se je proti temu pritožil, dobil je še okroglo 3000 kron davka več. Tretji je zopet podedoval popolnoma zanemarjeno in razpadlo posestvo. Za potrebne poprave in za izplačilo drugih dedičev je seveda rabil denar in je zato segel, ker ni imel denarja drugod vzeti, tudi po svojem lesu. Cepin mu je zato prisodil kar 24.000 kron dohodnine. Vsi ti so navadni kmetje, brez vsake obrti aH drugega postranskega
j dohodka. Vsi so prodali les samo, ker so bili v to prisiljeni, da poravnajo razne stroške in dolgove. Od izkupička ni nobenemu ničesar preostalo in zdaj tirja davčna oblast od njih tako visoke davke. Kje naj vzamejo v teh hudih časih denar, da plačajo tako ogromne svote. Ljudje so obupani. Vsakdo pravi: »Ne plačam, ne morem, naj naredijo z menoj kar hočejo.« Tako izžemanje ljudi presega že vse meje, to meji že na blaznosti Odločno zahtevamo, da se te nesmiselne in očitno pretirane odmeritve dohod-
nine še enkrat pregleda in se v to svrho pritegne izkušene občinske može, katerim so krajevne razmere in potrebe posameznikov dobro znane.
Smrt vojaka in nesreča. Od Sv. Primoža na Pohorju poročajo: Umrl je v Debru ob albanski meji Ant. Na-bernik pd. Pušienjakov na malariji. Neutolažljiva žalost za sorodnike, posebno pa za ubogega očeta, ki je že v vojski izgubil enega sina, lani ženo in zdaj pa drugega, zadnjega sina. Rajni Tonče je bil vseskozi vzoren, priden mladenič. Sveti mu večna luč! O drugih vojakih izvemo, da jih istotako muči nesrečna malarija. Kdaj bj končano trpljenje našega mladega naraščaaj po južnih krajih? — Padla je črez pečine ter se hudo poškodovala pd. stara Žviharčka. Bo težko prebolela. Obema rodbinama naše sočutje.
Cerkvena slovesnost pri Sv. Treh Kialjih v Slov. gcr. V naši romarski cerkvi bomo v nedeljo, dne 19. oktobra, slovesno obhajali god sv. Marjete Marije Alakok, slavne učenke presv. Srca Jezusovega. Ob enem bomo prvikrat obhajali praznik Srcu Jezusovemu posvečenih družin. V ta namen bo na predvečer ob pol petih pridiga in slovesne večernice, v nedeljo pa rana in pozna služba božja v tukajšnji veličastni cerkvi, ki s svojim krasnim oltarjem presv. Srca nehote vabi k sebi častilce božjega Srca. V Slovenskih goricah se je že mnogo družin posvetilo bo-i žjemu Srcu in mnoge se še bodo posvetile. Zastopnike vseh teh družin, očete in matere, pa t-udi sinove in hčerke, vabimo najlepše na naš praznik, ki nam bo razodel, da ni nič lepšega za naše krščanske družine, kakor je kraljestvo presv. Srca Jezusovega. Na veselo svidenje v velikem številu od vseh strani!
Občinske volitve v Ptuju se bodo vršile v nedeljo, dne 19. oktobra. Nemci nastopijo pri teh volitvah pocI imenom »Domača gospodarska stranka«. To listo bodo volili sami najbolj zagrizeni Nemci, nemškutarji — Or-nigovi pristaši in zastopniki nekdanjega štajercijanstva. Vse narodno čuteče stranke pa so se kot v Mariboru združile v takozvani ^Narodni blok«, ki bo odnesel pri volitvah zmago.
V	občini Stojnci pri Ptuju ima SLS samo tri občinske odbornike.
D«ber nasvet. Iz Polenšaka pri Ptuju poročajo: Oj ta naš očka Hanza Giričov, ali očka Radižejen, kakor ga je že nekdo pred kratkim nazval, to vam je župan, kateremu sličnega bi pač moral pri belem dnevu iskati z veliko la-terno. Evo vam: Njegova občinska blagajna je vedno praz na in suha, občinske doklade vedno višje in višje, da se občani po vsej pravici povprašujejo, kam ide naš denar, ko- so nam pa naše občinske ceste tako zanemarjene, da po njih do kolena debelo gazimo blato. Da odpomoremo našemu očku, kje dobiti denar, da se napolni prazna kaša, mu prav toplo priporočamo, da naj zdaj ob spravljanju koruze in sadja pogleda po hišah, kjer se pleše po cele noči in to brez kakega dovoljenja kar meni nič tebi nič. To se pleše in raja, kakor na pustni dan. To pa mi dobro vemo, da bi bilo za očka težavno ... Mi Polenšani Vam torej damo prav lepo priložnost, da odpomorete strašni suši Vaše blagajne, a ne v obliki visokih občinskih do-klad, ampak v obliki. dovoljenj za prekoračitev policijske ure. Evo Vam torej očka lepa priložnost! — Dober svetovalec.
V	Staremtrgu pri Slovenjgradcu je umrla dne 4. okt. 84 let stara, od vseh spoštovana in priljubljena mati vlč. g. duhovnega svetovalca in _župnika Ivana Jurko. Rajna je spremljala svojega sina po vseh njegovih duhovniških štacijah in mu je vedno bila ljubeča mati in skrbna gospodinja. Naj Vsemogočni da rajni materi obilo plačilo za vso njeno požrtvovalnost, vlč. g. župniku pa naše iskreno sožalje!
Blagoslovitev novih zvonov v Rečici ob Savinji. — Štrti in peti dan v oktobru sta bila za rečiško faro kaj redkega. Tri mogočne zvonove je spremjalo staro in mlado v lepo Savinjsko dolino. — Že v Mariboru so vzbujali zvonovi na dvodnevni razstavi livarne »Zvo-noglas« veliko pozornost in to radi njihove velikosti tn skrbne izdelave. — Na postaji Rečica ob Paki pa so sprejeli zvonove domačini v naj obilnejšem številu. Med zvonenjem zvonov, petjem, godbo ter pokanjem topičev so se pomikali zvonovi svojemu cilju naproti. Že od daleč je pel edini preostali zvon ter tako pozdravljal svoje tovariše. V noči na nedeljo pa so prvič pozdravljali novi zvonovi s svojimi mogočno donečimi glasovi prevzv. nadpastirja g. dr. Karlina, ki je prišel počastit Rečičane prvokrat kot škof lavantinski. Radoval se je prevzvišeni nad lepoto savinjskih krajev. — Dolgi obred posvečenja zvonov je izvršil s spretnostjo, dasi je dol| in naporen. Po končanem obredu je daroval sv. daritev na prostem za glavnim oltarjem. Sv. maši je sledila pridiga. Prevzvišeni je razlagal svojemu ljudstvu pomen obreda posv. zvonov in hkrati opomine njihove: »Moli in delaj« in zopet obratno. Nato je v slovesnih besedah izročil zvonove cerkvi v čast ter faranom v zveličar.je. — Pobudo in zmago k takim zvonom pa je dal g. župnik Alfonz Požar. Vsem, ki so toliko žrtvovali — Bog plačnik!
Gasilno društvo Paška vas. Kralj Aleksander je gasilnemu društvu v Paški vasi poklonil dar 1000 dinarjev za j novo društveno zastavo, katera je bila dne 21; septembra slovesno blagoslovljena. Visokemu dobrotniku se izreka najlepša zahvala za velikodušen dar.	•}
Pri volitvah v občinski zastop v Žetalah dne 21. sept. je bilo oddanih vseh glasov 68. SLS je dobite 23, SLZ 14, napredna stranka 11, SKZ 10, kmečko-delavska stranka 10. Za župana je bil izvoljen dne 30. sept. bivši župan g. Pulko Anton.
Pretepači pri št. Vidu pri Grobelncm. Od Št. Vida smo prejeli: Pri nas ne poznamo političnih ribarij, ker se drži pretežna večina šentVidčanov SLS. Imamo hvala Bogu tudi vzgledno nesebičnega župana in tudi uči-teljstvo je hvalevrednega obnašanja in delovanja. Naj-




več preglavic povzročajo miroljubnim Šentvidčanom nekateri pretepaški fantalini. Ne mine skoro teden, da bi pri nas katerega ne premikastili. Dne 22. septembra so neznani fantalini napadli invalida Janeza Anderlu-ha. S kamenjem so ga obdelali, z noži ranili in mu še oropali 800 K in revolver. Dva dni za tem žalostnim slučajem dne 24. spetembra pa je prišla kar cela ban-da pietepačev — 13 po številu — v Bor ¡o vas. Ti ko-lovrateži so bili oboroženi s koli ter bikovkami in so brez vsakega povoda in vzroka pretepli štiri nedorastle fante, ki so mirno kožuhali koruzo. Ti pretepači pa so že starejši, ki so doslužili vojake in je res sramota za nje, da s pobalinsko surovostjo napadajo invalida in nedoraslo mladino in to brez povoda. V to podivjanost nekaterih šentvidskih pretepačev morajo poseči vmes starši, katerih dolžnost je, da ne pustijo svojih sinov pohajkovati po gostilnah in na večer se pa s plankami klatiti okrog po fari. Pretepavanje v naši fari se mora omejiti, če ne, se bomo obrnili do oblasti, da napravijo red ter mir po reku: klin s klinom!
Iz Št. Petra pod Sv. gorami. »Jutro« je zatrobilo pod peresom znanega dr. Kuneja, laibgardista politično pro-palega Žerjava-orjunca veličasno zmago, oziroma napredek JDSarjev v Št. Petru pod Sv. gorami. Da pa svet izve Tesnico, naj služi nadaljne pojasnilo: Pri zadnjih občinskih volitvah v imenovanem kraju sploh ni bilo klerikalne liste, torej ni mogla SLS po mnenju demokratarjev nazadovati, temveč resnica je, da si je priborila 9, piši: devet častnih mest v občinskem odboru. G. doktor, Vaše prerokovanja, da bodo JDSarji zmagali, da je SLS stranka v Št. Petru skrahirana, je splavalo po vodi. Gotovo Vam mrači in dela naguibančeno čelo znani stih: Moj up je šel po vodi, le plavajmo za njim. Pijani zmage ste oznanjali demokratski evangelijum, a prehitro. Vedite, g. doktor, da SLS v Št. Petru živi in čuva koristi ljudstva. Ni ji bilo treba številnih litrov alkoholnih pijač, da bi omamila 9voje volilce in na ta način še pritegnila one neznačaj-neže, koji prodajo za en glaž vina ali pa za frakelj žganja svoje prepričanje, kakor se je to zgodilo pri demokratskem birtu, znanem Kranerju. Pod firmo Neodvisna gospodarska stranka ste šli v boj, ker ste hoteli ljudstvo speljati na led. Pa vedite, da je vsem Šentpetranom znano, kakšno karijero so že napravili Vaši pajdaši na listi. Omenimo jih samo nekaj. G. doktor, poznate Vi nekega Debeljaka, koji je že prevandral vse stranke sveta? Poznate nadalje »gospoda« Tinčeka Ulčnik, po domače apnar, koji je bil še pred kratkem najhujši SKSar. Poznate nadalje dva ljubljena bratca »Žaneta in Pepeta«? Prvi od obeh sedaj poštar n. r. Nosilca liste gotovo poznate, a pomembno se ga zdi obelodaniti, to je že imenovani birt. In ta birt je še v zadnji sapi polomije pri skrinjici izrazil veselje, ko je zagledal nekega volilca, češ, sedaj je pa prišel eden, ki bo v mojo skrinjico zapodil, ta je gvišno naš. A odgovor je lakoničein »Bog znaj.« In res, demokratski agitator so samevali naprej, ker on si je izbral tisto skrinjico, ki je njemu ugajala. A g. birt so pobesili glavo od prehitrega veselja. Nadalje poznate, g. doktor, tudi človeka, ki je Vašo politiko zanikal, in ste ga ujagali samo s frazo, češ, da je Vaša stranka Neodvisna gospodarska stranka. In Vi si še drznete trobentati v svet napredek, naprednih elementov? Ali Vas res ni nič več sram? Ali ste že res padli vsled Vaše demokratsko-orjunske zagrizenosti na najnižjo stopnjo morale? Pred volitvami Vam je bil dober vsak hlapec, kojega ste pozdravljali s »Servus-«, vsakemu ste stiskali roko prijateljstva, a po volitvah jih niti ne poznate več. Ali je to možatost? Nismo mislili, da je akademično na-obražen človek, za kakoršnega smo Vas smatrali, kaj takega v stanu. No, daleč smo prišli. A to še ni vse. Gospod doktor se bratijo celo z ljudmi, ki so podpisan dve listi. Ali ni to največja moralna propalost obupa? In Vi se celo bahate, kakšno trdnjavo da imate! Šviga-švaga-ljudje so, neznačajneži skoz in skoz. Bog Vam jih žegnaj, g. doktor. G. dohtar, ali Vam je znano, kaj so rekli birt Kraner že pred volitvami? Ako ne, evo Vam. Rekli so: »Ja, če bi ne imeli dohtarja in Tinčeka, bi že šlo. Pa teh dveh ljudje ne marajo.« Da pa i\e bode jeze med »ljubljenci« še eno. G. dohtar, ki se ponašate z dobrim spominom, je-li se spominjate, kaj ste govorili Vi po volitavh? Rekli ste, ako bi ne imeli na listi Tinčeka, a pardon, gospoda Tinčeka Ulčnika, bi zmagali. Ako ste že pozabili, gotovo najdete kje v Vaših knjigah kaj zabeleženega. Ako ne, se boste pa spomnili tistega, kojemu ste to Vašo zahrbtnost izrazili. Ako pa želite, na razpolago dokaz. Po polomiji demokratske politike je treba bilo misliti na dejstvo, kdo bo bodoči šentpeterski župan. In glejte, zbrali so se žerjav-sko-orjunsko navdahnjeni JDSarji in takozvani neopredeljeni republikanci »Čehovec« pod vodstvom g. lončarja Gajerja v zgornjih prostorih demokratsko-centralistione gostione birta Kranerja in se začeli posvetovati, kako rešiti nevarno krizo, koja preti občini Št. Peter pod Sv. gorami od strani klerikalnega zmaja. Po veournem delovanju elivanja sladkega vinca v želodce so se zedinili, da naj zasede šentpeterski županski stolček zopet preljubljeni in neznačajni »Geier.« A vkljub najstrožji tajnosti je Št. Peter zastrmel. Zakaj? Saj se je že vendar trobilo v svet z vso odločnos jo, da bode novi župan vrli centralistično-demo-kratsko navdahnjeni žandar v pokoju, zvest pristaš doh-tarjeve demagogije, nam znani birt Kraner. In na konto zmage so na predvečer popivali v gostilni imenovanega in mu napiveli kot že izvoljenemu županu. G. dohtar, ali niste prej prodajali medvedovo kožo, dokler je še medved v brlogu tičal? Vas je le izpeljala Vaša bujno centralistična fantazija na led. G. dohtar, svetujemo Vam pa, da o-pustite z Vašimi bolanimi možgani politiko, ker imate smolo vsepovsod. Kdor za smolo prime, se osrnoli ....
Shod v Kapelah pri Breživah. Dne 28. septembra je imel g. poslanec Franjo Z e b o t shod v Kapelah. V svojem nad eno uro trajajočem govoru je razvil velikansko borbo SLS proti Pašič-Pribičevičevemu režimu in podal
izčrpni program sedanje vlade. Shod je bil zelo dobro obiskan. Poslušalci so z zanimanjem sledili govorniku in navdušeno pritrjevali njegovim izvajanjem. Tudi nasprotniki so prišli ter morali priznati, kako koristno dela SLS za državo. Samo Sevnikov Ivan se je nesmrtno osmešil s svojimi nerodnimi vprašanji, kakoršna bi si ne upal staviti niti nepismen drvar. H koncu je še govoril g. poslanec tudi o krajevnih občinskih volitvah. Poslancu sta se zahvalila za jasno poročilo ikakor tudi za točni odgovor na razna vprašanja Kovačič in predsednik krajevne KZ g. Krošelj. Jugoslovanskemu klubu se je izrekla zaupnica.
Poziv iz Brežic ob Savi. Na nesramno podel dopis v »Kmetijskem listu« št. 41 z dne 24. septembra, na katerega me je opozoril dober prijatelj — jaz takih listov sploh ne vzamem v roke — odgovarjam sledeče: Ponosen sem in v izvanredno čast si štejem, da me napada tak list; sramoval bi se, ko bi me hvalil. Ker pa ima dopisnik še »gradiva dovolj«, ga prosim, naj ga le pridno objavlja, toda — če ima količkaj korajže v sebi — š svojim podpisom, da mu dam priložnost, da bo grde laži, obrekovanja in sumničenja dokazal pred sodiščem. V zahvalo za »imeniten napad« pa darujem 100 dinarjev za volilni sklad SLS. Na svidenje, g. dopisnik! — Brežice ob Savi, dne 5. oktobra 1924. Karol Arlič, mestni kaplan.
Zdravnik dr. Vilko Marin zopet ordinira dnevno od pol 10.—12. ure in od. 2.—4. ure v Razlagovi ulici št. 15. Telefon 205.
Špecijalist za ženske bolezni in porodništvo dr. Benjamin ipavic, Maribor, Gosposka ulica 46, ne ordinira do dne 3. novembra.
Ledvične kamne odpravite najlažje z uživanjem Radenske vode!

"T"- * i' i-'" ~	-r- . .-tt"
niipodarske vesti
Vse kmetijske podružnice imajo občne zbore v nedeljo, dne 19. oktobra. Tudi ako so kmetijske podružnice že določile za občni zbor kak drug dan (n. pr. 26. oktobra ali 2. novembra) morajo imeti občni zbor dne 19. oktobra;
Poglejte si zadnjega »Kmetovalca« št. 18 z dne 30. sept., kjer je objavljeno vabilo na cbčne zbore vseh podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo! Držite se tega! ,
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš naznanja svojim udom naslednji razglas velikega župana: Oddaja vinskih trt in sadnih drevesc iz državnih trtnic in drevesnic mariborske oblasti. Prihodnjo spomlad se bodo oddajale iz državnih trtnic in drevesnic v mariborski oblasti trtne in drevesne sadike najbolj upeljanih vrst, kakor: laške graševime, muškatnega silvanca, belega burgundca, rumenega šipena, zelenega silvamca, žlahtnine i. dr., cepljenih na ripario portalis, rupestris št. 9, solonis 1616; nadalje od jablan: štajerskega mošanclja, renskega bobovca, bau-manovke, kanadike i. dr. po sledečih znižanih cenah: cep-pljenke Ia po 1500 din. J000 komadov, korenjaki Ia po 250 din., Ha po 75 din. 1000 komadov, ključi Ia po 200 din., Ha po 35 din. 1000 komadov, drevesa (visokodebel-na) Ia po 15 din., Ha po 10 din. I komad. Te cene veljajo le za manj imovite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Imovitejšim posestnikom se za-računijo trte in drevesa za 50 odstotkov dražje. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu, v dotični trtnici ali drevesnici. Za omot in dovoz na železnico se zaračunajo lastni stroški. Pri dodelitvi se bodo v prvi vrsti upoštevali vinogradniki in sadjarji mariborske oblasti, potem šele ostali. Naročila na to blago morajo biti kolkovana (5 din. za vlogo) in se imajo vložiti najkasneje do 15. novembra t. 1. ali pri pristojnem srezkem ekonomu ali pa pri dotični državni trtnici, oziroma drevesnici, odnosno pri Vinarskem in sadjarskem nadzorništvu za mariborsko oblast v Mariboru. Po tem roku se razdele zaloge sorazmerno med vse opravičence in se jim dostavijo tozadevne nakaznice. Drevesa se lahko dobe tudi že to jesen, toda le, če se vloži naročilo vsaj do 20. oktobra t. 1. pri imenovanem nadzorništvu. V Mariboru, meseca oktobra 1924. Za velikega župana: oblastni referent za kmetijstvo inž. Josip Zidanšek s. r. — Da si vsak posamezni reflektant prihrani kolk o vino, je podružnica pripravljena, prijave svojih članov sprejemati in skupno z enim kolkom predložiti velikemu županu. Načelnik
POSPEŠEVANJE UČINKA STISKALNIC.
(Piše Franjo Rudi, Maribor.)
Učinek glede brzega stiskavanja sadne mezge je v prvi vrsti odvisen o^ prostega odtoka soka in od ten-kosii razdrobijenja sadja. Dotični mlin, kateri jabolke in hruške najdrobnejše melje, je vedno boljši, nego oni, ki jabolka samo ne nekaj kosov zdruzne.
Pri vsakem košu z večjim premerom se opazuje, če je tudi hidraulična preša, da na sredi koša zaostane sok in ;tudi pri večkratnem prekopavanju ostanejo srednje tropine vlsžnejše. Kako je temu odpomoči?
Prvič, če se daje na dno, v sredino in na vrhu koša pletenina, oziroma se vlagajo rešetke iz lesenih latic. Če pa kmet teh pletenin ali rešetk v trenutku nima, po vrhu tega so precej drage, če dotične pri obrtniku naroči, si lahko pomaga po najenostavnejšem in naravnem potu s sadjem samim, in učinek je še boljši, kakor pa s pomočjo pletenin.
Delo se vrši na sledeči način: Na dno stiskalnega koša se posiple ena vrsta celih lesnik ali drebničke jabolka, če teh ni, tudi veljajo kostanji. S tem smo osnovali spodnjo drainažo, oziroma odtok soka. Potem postavimo sredi koša eden laket dolgi, precej debeli hlod, to je leseni vložek, s približnjim premerom 9 cm. Sedaj pride nasip zdrobljene mezge ali drozge, katera se okoli tega pokončnega hloda z roko pritiskava. Je dopolnitev drozge do višine hloda izvršena, se ta hlodiček potegne ven in
v nastalo 'luknjo, previdno spravimo spet drobne in cele jabolke. S tem smo osnovali pokončno notranjo drainažo, torej da tudi od sredine koša mošt lahko brez ovirov odteče. Če se koš še više napolni, spet' postavimo na dotike srednjih jabolk leseni hlod in nadaljujemo delo, kakor poprej. Končno je koš napolnjen, leseni hlod se potegne ven, nastalo luknjo izpolnimo z jabolkami in na vrh poravnane drozge nasipljemo spet eno vrsto celih drobnih jabolk, to učinkuje potem na drainažo vrh koša. Na to šele pride pokrov in delo stiskavanja. V trenutku bomo opazovali, da sadni sok kar hipoma odteče in stisko vanje brzo napreduje.
Pri prekopanju tropin se cele jabolke od dotičnih rede ločijo, posebej v korbico poberejo in spet porabijo ta drugo stiskavanje. Pri moderni, dobri preši dosežemo, da je treba samo enkrat prekopati in tropine so suhe. Torej si prihranimo polovico časa in mošt je mnogo boljši, ker ni imel časa, da bi prišel c zrakom toliko v dotik o, da bi zrjavel, kakor je n. pr. pri starih prešah navada, da stiskavanje traja celi dan ali pa celo noč.
Porabo in vlaganje pletenin sem jaz docela izpustit, ker je snaženje mudljivo in pri večletni porabi strobnijo ter splesnijo in za higijenično snažno pridelovanje vin« ali sadjevca ne odgovarjajo tako, kakor ravno popisani neravni sistem. Posebno velja to, kjer se jabolka pred porabo v kadi vode kakor repa operejo. Pri spravljanj» sadnih sokov ne moremo nikoli zadosti snage zahtevati. Vse-kdo, kateri snago pri trgatvi natančno glede pessde in sadja, strojev in stiskalnic upošteva, bo vedno imel boljše vigo, kakor pa dotični nemarnjak, ki misli, da mo2t potom kipenja itak izvrže vso nesnago. Fizične nesnage v resnici izvrže, ali kemične raztopine ostanejo v tekočini in v okusu.
Kar se tiče rentabilitete modemih sadnih mlM«v in stiskalnic, je praksa dokazala, da namesto štirih pelov-njakov sadjevca, jih dobimo pet, torej za 20% več in pri 20 polovnjakih sadjevca je mlin, in pri 40 polovnje-ikih pa preša plačana samo od dotičnega mošta, kateri je vsled boljšega dela pridobljen, ne vštevši časa, ki se ga tudi polovico prihrani.
100 litrov jabolčne drozge daje 60 litrov sadjevco, oziroma 100 kg sočnih jabolk 80 litrov soka bree v«de.
Sromlje pri Brežicah. Vinska trgatev je večinoma že končana. Splošno se je pridelalo nekoliko manj, kakor polovico lanskega pridelka. Vinogradniki so pričakovali več mošta. Povprečno ima mošt 18 stopinj sladkorja, seveda tudi več, 20 in 22, z ozirom na vrsto grozdja in z oziram na trgatev v toplih dneh, zlasti dne 3. in 4. oktobri;. Za novi vinski mošt se že danes, to je dne 5. oktobra, ponuja 30 kron liter.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 3. oktobra se je pripeljalo 603 svinj in 3 koze. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari kotns-d 87—
Ordlnidiste ure D*a* Ntkrirav-a.
(Spraviti!)
(Nadaljevanje sledi
Tako g. natakar! Včeraj ste mi servirali z velikir.i očmi kurjo juho, danes pa mi donašate samo velike kurje oči brez juhe. No, dajte, da vidim! Kurje oči so za Vas na takarje neizogibno zlo, kot za Poincareja ruhrsko področje. Glej, tu imaste dve krasne prirodpi sliki. Velik žu!j na podplatu in kurje oko na palcu. Toda ne razburjajte se radi tega, dragi prijatelj! Take stvari se ne odstranijo z nožem.'Za to ni treba ne pile, ne noža, kajti jaz, dr. Nekrvav, jaz odstranjujem najčvrštejše kurje oči in najbolj zastarele žulje in io po principu: »veliko ali malo kurje oko, ozdravi Kukirol samo!« Takoj hitite v najbližjo večjo lekarno, ali boljšo drogerijo, kupite si karton Kukirol-obliža in se ravnajte po navodilu za uporabo. Kmalu boslc rešeni bolečin, v nasprotju z ostalimi preparati, ki iste le povečujejo. Kukirol Vam bo tako pomagal, da boste v teku dveh do treh dni, brez kurjih oči. Vam posebno, kakor tudi Vašim sodrugom, bi najtopleje priporočal pravilno postopanje pri umivanju nog s Kukirol preparatom. Mnogo hoje po trdih tleh v tesnih čevljih povzroča odtise, neznosne žulje, rane in druge nožne bolečine. Kopanje zadrži Vam noge suhe, krepi \ am mišice in žile, ter je zelo blagodejno posebno za one, ki mnogo hodijo in stoje. Nabavite si še danes brošuro: »Pravilna nega nog«. Pošiljatev sledi brezplačno in prosto poštnine potom tvrdke
HUG ) BULLY, BEOGRAD (JUGOSL iVIJA) . JAKŠIČEVA B R 11.
Pravi, po vsem svetu zrani in v milijon slučajih preizkušeni Kukirol fabrikati se dobijo v vsaki lekarni in v vsaki bolj i drogeriji za ceno 18 dinarjev za škatljo Kukirol-obliža iu 12.50 D za paket Kukirol preparata za umivanje nog. V mnogih trgovinah se ponujajo po nižjih cenah ponaredfce naših pravih Kukirol fabrikatov. Iste odklanjajte v lastnei i interesu in prosimo, da pazite na to, da Vam se ne, vsilij■ > kot »tudi prav dobri« manjvredni izdelki. Boljšega kot Ki • kirol se ne dobi. Pristni samo z varstveno znamko: »Petelinova glava na nogi«. Naš znanstveni oddelek, ki ie pod vodstvom starega, izkušenega zdravnika, Vam ob vpošiljatvi povratne poštnine brezplačno nudi vsa pojasnila in dobre svete na vsa vprašanja v zadevi negovanja in bolezni nog.
KUXIROLJFABRIK, GROS S-SALZE BE I MAGDEBURG (DEUTSCH uAND).
režimom bahačast, mu je neslo — tudi brez dela. Naj le pove, kako je zaslužil on — dopisnik! Ako si zidam hišo, bo ta plod mojih delavnih rok. Orjunske samostojneže jezi predvsem le to, ker je pri nas organizirana SLS, ki bo skrbno pazila, da samostojneži ne bodo delali in gospodarili po svoji volji. Toliko za danes, prihodnjič več. — F. Molan.
000 dn., 7—9 tednov 125—300 din., 3—4 mesece 325 —3DO din., 5—7 mesecev 700—750 din., 8—10 mesecev «05—$50 din., 1 leto 1250—1025 din., 1 kg žive teže 16.25—18.75 din., 1 kg mrtve teže 23.75—27.50 din., 1 Uea 125—200 din.
Poročit« iz dunajskega govejega sejma, ki je bil dne 6. *. m. ¿s«i sejem so prignali 3458 glav. Od ravnokar omenjonega prigona odpade na Jugoslavijo 569 glav. Napram proškmu ledu» so cene oslabel« za povprečno . 1000 avstrijskih kron, k cen« bikom so poskočile za j 1000 avstrijskih kron pri kilogramu. Cene za 1 kg žive j tež« v avstrijskih kronah sa bile sledeče. Cene so vzete pe$teno ¿ekje za vse se sprej. gtare tračnice (šine) različne V tisožik avstrijskih kron: voli I. 17.5—20.5, (izjemoma me v gostilni Posti, kolodvorska, dolgosti, 1 kg samo 2 50 D. — 22—25) II. 15—17, III. 12.5—14.5, biki 14—18 (19), kra- i restavracija, Bistrica pri Rušah. 1 Maribor, Vrazova ulica št. 9,
«o / n	li» -; ■ 0 1 o	'---III nadstr., vrata 8. 1295 3
ve 13.5—17 (20), slabsa zmna 8—13.	j Dekie, ki zna tudi kuhati, se ----
Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg gove- sprejme na deželo. Naslov v
■ 1
min oznanila.
1290 2
jega mesa I 25—27 din., II 22—24 din., HI 20—21.50 din. [ upravnižtvu. Teletina I je po 27.50—30 din., II 22—25 din. Svinjina " Pridn0 poiteno dekle do 30 let
je po 25—40 din. Konjsko meso I 12—15 din., II 8—12	......
~ kg
din. Kaže: 1 komad konjske kože 175—200 din., 1 goveje kože 15—17.50 din., telečje kože 25—27.50 din., svinjske kože 10 din., 1 kg gornjega usnja 100—150 din., podplatov 80—120 din. Perutnina: 1 majhen piščanec 17.50—20 din., 1 večji piščanec 20—45 din., kokoš 50 —65 din., raca 30—35 din., goska 60—80 din., puran 75 din., majhen domači zajec 10 din., večji 50 din. Žito: il kg pšenice 4 din., rži 4 din., ječmena 3.75 din., ovsa 3 din., koruze 3.75 din., prosa 4 din., fižola 5—7 din., leče 10 din. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 6.75 —
7	din., št. 2 6.50 din., št. 5 6 din., št. 6 5.50 din., št. 7 '4.50 din., prosene kaše 7 din., ješprenja 6-50 din., otrobov 2.50 din., koruzne' moke 4 din., koruznega zdroba 5 din., pšeničnega zdroba 7.50 din., ajdove moke št. 1
8	din., št. 2 7 din. Krma: 1 q sladikega sena 60—75 din., otave 50 din., ovsene slame 45—50 din. Kurivo: 1 m3 trdih drv 175—200 din., mehkih 150—175 din., 1 q premoga trboveljskega 42—45 din., velenjskega 27—30 din.
Sv Benedikt v Slov. gor. Naša sadjarska in vrtnarska podružnica priredi v nedeljo, dne 12. oktobra v Društvenem domu sadno razstavo, za katero vlada med našimi sadjarji veliko zanimanje. Otvori se po rani službi božji. Udeleži se je profesor Priol iz Maribora, ki nam bo pojasnjeval sorte in govoril o velikem pomenu sadjarstva. Po večemicah se vrši v Društvenem domu posebna slavnost, posvečena Dominiku Golniku, slavnemu domoljubu Slov. goric in izbomemu sadjarju, ki je pred 30 leti tukaj umrl in si pridobil s svojim delovanjem na narodnem in gospodarske® polju velike in trajne zasluge. Domačini in sosedje, udeležite se v velikem številu te slavnosti in obenem sadne razstave!
staro, ki zna nekaj kuhati, se sprejme za mestno gospodinjstvo pri 2 osebah v dobro stalno službo. Plača po dogovoru. Ponudbe na gospo I?ano Kolarič, soprogo ži"ino zdravnika, Koprivnica, Hrvatsko.	1297
Mlad oženjen mlinar se sprejme v službo in na stanovanje v mlinu g. Laci-ja v Pekrah pri Mariboru. Ponudbe na: Pekrski mlin, Pekre pri Mariboru, 1294
Iščem majerja s 4 del. močmi. Naslov v upravništvu. 13O6 2
Iščem hlapca k 3 konjem, ki je bil že pri vojakih, prednost imajo tisti, ki so pri konjenikih služili ter znajo vsako delo na kmetiji s konji dobro opravljati ia so iz poštene krščanske hiše proti dibri mesečni ali letni plači. Nastop službe lahko takoj. Htana skupna z družino. Ož,la-siti se je osebno pri gospodarju Mihael Bienčič, veleposestnik v Spuhlji pri Ptuju.	1304
Rodovitno posestvo poleg farne cerkve blizu Maribora, na katerem lahko živi večja družina in redi 5 glav živine, se za 16O.OOO Dia. proda. — Poiasnila daje Grlica, Maribor, Grajski trg 2.	1302
Divno posestvo, 36 oralov, aron dirano, I in pol ure od Maribora v SI. gor. na glavni cesti,
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Lju- glopjafhlše la osfatadka^n v°i tomeru vabi na predavanje o sadjereji, ki se vrsi v nede- nič£Jrj^ hlevov ter fundus in-
siruEius sa proda prostoročno. Pismene ponudbe na upravništ-vo pod »Rentabilno«. 1296
Velika vinska stiskalnica se po jako ugodni ceni takoj proda. Vpraša se v mesnici Ruška cesta 8, Maribor.	128} 2
Čebulo I a. kilogram po K, Krompir I a. kilogr. po 5 — K razpošilja vsako množino fran-ko Ptuj: E Rasman, trgovec, Stajnci, p. Ptuj.	1237
Vabilo
na redni občni a bor Hranilnice in posojilnice p« S». Joajtt
ob južni žel., ki se bode vršil dne 19. oktobra 1984, oh 8. uri zjutraj v uradni sobi s sledečim spo»e
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji »Vrt«, Dž .monija in drugovi, družba z o. z., Maribor. Največji izbor plemeni tih sadnih dreves (čepov) v naj plemenitejši h vrstah in v vseh oblikah. Ple nenite vinske trte na ameri-kanskih podlogah, kskor tudi cepe ia podlage istih. Sea:e zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje ter drevje imamo celo leto! Zahtevajte cenike!	1263 10
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev letnega računa za leto 1938.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor v zgoraj omenjenem času ne ba bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bode veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov. 1299	Načelstvo.
Vabilo
na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Pilštan§u, r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo, dne 12. oktobra 1924, po rani sv. maši v uradnih prostorih na Pilštanju.
Spored:
>
L Poročilo^načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev letnega računa za leto 1923.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
1312
Odbor.
Izjava.
Zobje umetni v kaučuku ali pa v zlatu, zlate kapice in mostki ceno, takojšna zajamčeno solidna izvršitev, strojiki ea naprav-Ijanje nepravilno rastočih zob. Ustmeno vprašati pri gospej N. Mogilnicki, ženi zdravnika od sedaj v lastni novi hiši: drevored zraven gostilne Fran Kincl v Št Jurju ob i. ž. Istotam se izvršuje ruvanje zob brez bolečin, vsakovrstae plombe od najcenejših priprostih do najfinejših.	1307
Moštna jabolka za sadjevec kupi za Gospodarsko zadrugo v Maribora načelnik Franjo Rudi, Pesnica.	1315
Najlepše slike za nagrobne kamne natančno posneto na porcelan, izdeluje najtrpežneje znani umetn. zavod Ant. Hofmann, Karlovi Vari. Naročila za Jugoslavijo sprejema in preskrbuje
Ijo, drve 12. t. m., v meščanski šoli ob pol 8. uri zjutraj. Govori drž. ekonom g. Matjašič. Pridite vsi člani in prijatelji sadjarstva.	______________________________________________-iavi s ■ cm» m rras[ull c
Kmetje pozor! Ia inozemstva je vprašanje za moštne	Trgovina ali samo inventar se irformacu^kPbir^ »MaVstan«*
jabolk e »a več vagonov. Kdor hoče prodati, naj se javi	proda. — Vpraša se v trgovini Maribor, Rotovški trg 1. Ceniki
pri Gospodarski zadrugi v Vetrinjski ulici v Mariboru,	Smetanova ulica 54, Maribor. na razpolago._1013
ali naj piš« načelniku Francu Rudi, Pesnica. — GU j	Mai0 poSestvo z novim poslop- Naznanilo. Naznanjam, da iz-inserat. i jem, 3 orale zemlje, poldrugo delujem nagrobne vence iz vo-
Žitni trg Žitne cene so ta teden nekoliko nazadovale	uro od Maribora, se proda. — gčemh cvetljic po najnižjih ce-
5 1____- - tnriI •	„ rpnp novi	Vpraša se Korošceva ulica št. 6, nah in sicer od 200 K naprej.
m sicer prav posebno pri stan koruzi doom so cene nov»	^ g	Kopališka ul. 34. M
boauKi poskočile za 20 para. Zelo stalne so cene umetno , -- -1-L-£Z—£_
(posušeni koruzi, po kateri se največ povprašuje za izvoz.	Lepo posestvo, 13 oralov, se preklie. Podpisani Luka Pen-
Krti teden se ie orecei kupovala za izvoz pšenica in to	proda. Anton Kukovec, Mama fek v Šoštanju prekliče* in ob
Podpisani Franc Dolenšak obžalujem žaljivke, katera sem izustil proti Mariji Viibnjak, posestniški hčeri v Po-lancih, glede Franca Vrbnjak, trgovca v Polancih, in njegove družine, iste preklicem kot neresnične ter se re-hvaljujem, da je g. Franc Vrbnjak odstopil od kazenskega zasledovanja.	130©
Franc Dolenšak, trgovec v Polancih št. 33.
Minuli teden se je precej kupovala za izvoz pšenica ... — Snežna, posebno za Avstrijo in Čehoslovaško. Pšenica je bila na
I3I4 žalujem vse govorice o g. Josipu Čater, trgovcu v Celju, češ,
postajah v Sremu po 340-360 din. Moka nularica je po	Enodružinska hiša z njivo ali	da -e vle'[ neki ies v Šmartnem,
560 din. Stara koruza je bila začetkom minulega tedna	^pi^ufbe' n^ptSj,-	£
p» 310 din., koncem po 300 din. Nova koruza t storžih	„alni<£ LoVro Čremožnik, Celje	odstopil od tožbe -' Luka
je poskočila od 90 na 115 din., umetno posušena je bila	Prešernova ul. 19. Ta posredo-	Penše^	' Ii40
po 240 din. Oves je vedno stalen glede cene in je po	valnica ima v prodaji večja ia--
& Beli fižol i pos^o.pod* m	j^l^MK	»55 »^SM»
niških postajah in je po 450 din.	zanesljive in zaupanj* vr;dne	Ivana Herman v zostilni V. Ku-
postajah in je po Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 70—71 din., irenooski frank stane 3.80 din., italijanska lira 3.15 din., čehoslovaška krona 2.15 din., švicarski frank 13.80 din., 100 avstrijskih kron 10 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 7.30 centimov.
Kdor bo zidal, pozor! Kdor hoče aidati poslopje, katerokoli ter si pri zidanju želi prihraniti 25 odstok. na opeki, pesku, apnu in delu, naj se posluži novega najina zidanja z navadno zidno opeko, katera stanovanja so zdrava, suha, trpežna, po leti hladna, po zimi topla,
Ivana Herman v gostilni V. Ku-kec v Žalcu razžaliia ter tem vse žalitve preklicem, 1262
zanesljive
zastopnike.	1305
—:—---.—: rr potom, vse
Mlm in žaga v lepi vasi brez 5jari §arner.
konkurence, velik promet z le- ___
som in žitom, elektr. razsvet Preklic. Jožefa Žgank i» St ljava, se saradi bolezni ugodno Pavla. Marija Ribič iz Ladkove proda. Ponudbe na Dežman, vasi, Sitar Amalija iz St. Pavla, Aškerčeva ul. 5, Maribor. I31I Marija Goltnik iz St. Lovrenca
-—————--:—--r- in Skobe Helena iz St. Pavla
Anff v Gradcu prosi, da se 1*- obžalujejo kerso gdč. Karolino gubljena legi<imacija odda na Rrašovec v St. Pavlu po nedolž-postaji St. II) v SI gor. 1284 nem obrekovaie glede njene
dekliške časti, izjavljajo, di so bile vse tozadevne govorice iz-
najpopolnejši na kamenje in presjalniki za mlenje «d pri-proste do najfinejše moke, na rooni ali drugi pogon na silo, gepelj, vodo, motor i. dr. — Več pri Slavko lU-ertiČK, Celje, Za kresdjo št. 16.	4—1
Gotovo še ne veste
naj piš« po obširna, brezplačna pojasnila na naslov: Kupt se šivalni stroj (tudi po- g'
Dragotin K o r o š ec , stavbeno podjetje, Reiica ob Paki. ^^^rfaUč^s	86 «hvaljujejo
(Za stroške priložiti 2 D.)
OodisL
Sv. Ana v Slov. gtor. Ob priliki blagoslavljanja novega križa dne 28. septembra, ki sta ga postavila Konrad in Genofefa Neudauer v Gornji Ročici, so se veseli gostja spomnili tudi dobrih namenov. Zbrali so za Dijaško večerjo in za domače Izobraževalno društvo skupaj 200 dinarjev. Zavednim gostom prisrčen Bog plati!
Sela Pri Dobovi. Pod ravnokar omenjenim zaglavjem ^eS,'eom0škoV trg ,3' 1
se~prosi na Elza Kračun, Polj- ira^ovani, da je od.topila od čane.	129» aodnega postopanja. 1309
Murodolska dojna krava, ro-
i seča, se proda, Vpraša se Sve- • ; čarna Gert, Maribor. 12911
500 podrajčnic: 400 pšeničnih \ ia 100 rženih za streho proda Anton Jakopec, Sp. Lenarsk». I p. Sv. Trojica v SI. g. 1293 '
Dve dobroohranjeni postelji z vložki, 2 nočni o joari se poceni
Inserirajte!
da kupite vsakovrstno usnje izvrstne kakovosti in nfij boljše podplate, lastne izdelave (špecialiteta!) po naj-> nižjih dnevnih cenah edinole v trgovini
JOSIP PIRICH, MARIBOR
Aleksandrova cesta 21,
Istotam se kupujejo sirove kože vseh vrst po najboljiii.-dnernih cenah in se sprejemajo vsakovrstne kože preuS malenkostnemu plačilu v ustrojen je. Sprejemajo se sirove goveje, konjske, telečje, svinjske, pasje, ovčje i» kozi« kože tudi v izdelavo na boks-usnje. Cenjeno občinstvo se opozarja, da izdeluje zgoraj navedena tvrdia vse kože v lastni tovarni, ki je opremljena z najmodt* > nejšimi stroji, po nižjih cenah kakor drugod. Povdarj» -mo, dn se izdelujejo svinjske kože edinole pri zgori»! knenovani Ivrdiki na boks-usnje, kar drugje dased&j S* 10— 1	ne delajo.	1003
Kdor v Slov. Gospodarju oglašuje, uspeha gotovo se radujel
je prinesla dr. Žerjavova »Domovina«, da sem hotel podpisani pri zadnjih volitvah postati župan in bi mi kot takemu ne bilo treba več hoditi v smrdljivo jajčjo službo. Nadalje objavlja »Domovina«, da sem zidal hišo in več drugih tem podobnih čvek. Podpisani sem dopisniku »Domovine« na poti, ker sem ustanovitelj in organizator SLS v občini, pred katero imajo strah samostojneži in ©rjunaši. Da se meni ni treba potegovati za mesto župana, to ve vsakdo v občini. Ne hodim v smrdljivo jajčjo kupčijo, pa če bi hodil, bi me ne bilo sram, kakor je n. pr. sram »Domovininega« dopisnika pred delavcem in priproatim kmetom. Dopisnik je postal pod PP-žerjavovim
450 hI različnih sodov od 350 do 1200 litrov, čisto nove. proda po zelo nizki ceni Franc Zoreč, sodar, Breg pri Ptuju.
Kuhiniska postelja, umivalnik, miza- nočna omarica, steklenice, obleka, obuvala, srebrne ure se proda Slomškov trg 13, I. nadstropje.	128«
Nagrobne križe inlsvetiljke
kakor vsake vrste železnina se dobi najceneje pri
Dobroohranjeno železno peč proda poceni J že Sere, B.gtrica pri Rušah št. 28.	1287
Ivan
orazua
ie-eznina
Aleks. cesta 42 Matibor Meljska cesta
1

Obiinaki tajsik is organist išče f lužbo z' takoj ali kasneje. Na-slov v upravništvu. 1283 2
Za svojega se da 8 letni fant. Vosek 20, p. Sv. Marjeta ob I Pesnici.	1288
Hlapca za krave in deklo za kuhinjo sprejme Franc Rudi, Pesnica, poleg kolodvora. i28i
Sodarskega vajenca in pomočnika sprejme takoj Janko Leš-r.ik, sodarski mojster, Sy. Mar-tin pri Vurbergu.	1272
litem poštenega hlapca srednje starosti h pai konjem. — Ivan Bezjak, oljarna, Fram. 1279 3
Majer, zastopen pri govedi, se sprejme na večjo kmetijo. Več
■	e izve iz usluge pri F. Ceh, gostilničar v Gočcvi pri Sv.Tro-j ci v Si. gor.	1270 2
■Oženjen viničar z dvema delavskima močima išče viniiarijo li službo majera pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravn. 1243
Kmetska deklica, ki bi se rada priučila meščanske kuhinje, se '¡če k večji obitelji v Mariboru. Ponudbe na Zinauer, Maribor, Aleksandrova c. 45. 1254 2
V službo se sprejme takoj ali najpozneje do 15. oktobra po eden oženjen konjar in volar. Prednost imajo tisti, ki imajo
fioleg svoje soproge še več de-avskih moči. Zahteïa se pošte-
■	ost, trezoost ter marljivost. — Poleg prostega stanovanji, kurjave, razsvetijàve in nekaj de-putatne zemlje je mesečna plača po dogovoru. Drugi družinski člani-delavci imajo svak-danjo stalno običajno dnino. — Pismene ponudbe na upravo graščine „Blagovna, p. Sv. Jurii ob j. ž.	1247 2
Pekovski vajenec se sprejme v pekarni Sket, Maribor, Smetan-v va ulica 51.	1227 3
Lepo majhno posestvo v bližini Maribora se poceni proda ali ; zamenja za les. Pojasnila daje ; ■Franc Vizovišek, Nova vas pri j Mariboru, Vreclrotova ulica 1. ____1236 4____
Zaradi smrti žene prodam svoje posestvo, 27 oralov v ravnini, j
bstoječe iz po eno tretjino üozda, njiv in travnikov, poceni. Naslov v upravništvu. 1259 2
Srednje posestvo z hišo in z sem ksr stoji in leži, 5 minut < d cerkve, proda po nizki ceni 1 ¿stnik Martin Znidarič, Ptujr.ka gora.	i 254
:Preda se radi preselitve posestvo na Polzeli tik kolodvora. Hiša s 4 sobami in kuhinjo, hlev, obokani kozolec in gospodarsko poslopje, 3 vrtovi, 4 orale njiv i i travnikov. — Vinko Kodrin, Polzela pri Celju.	1269
Proda se lepo posestvo; travniki, njive, sadonosnik, velik .gozd, v sknpni izmeri 26 oralov, V hiši je žiga in mlin ob stalni vodi in dobri cesti. Vpraša se: 7-iihael Golavšek, Šmarjeta, p. Rimska toplice.	1260 2
Poses tve, nad 4 orale, z gospodarskim poslopjem, tik romarske t erkv« pri Sv. Treh Kraljih v župniji Sv. Benedikta v SI. gor., obstoječe iz lepega sadonoinika, njiv in travnikov, se po ugodni ceni proda. Pojasnila daje Fric | Krmek in Jože Sentkovič pri | iiv. Benediktu v SI. g. 1248 2 ^
Prodam rodovitno posestvo, 14, oralov, v ravnini ob veliki cesti,! zidani hrami, sadonosnik, njive, j travniki in gozd. Redi se lahko s 12 glav živine. Cena 75 000D. Taces Fras, Sp. Porčič 10, Sv. Trojica v SI. gor.	1256
Mlin na tri tečaje, ob močni vodi in prometnem kraju, ob ; cesti, 10 minut od žel. postaje, 3e proda pod ugodnimi plačil-rurni pogoji. Cena 120.000 D. kovro Cremožnik, Prešeroova ulica 19, Celje.	1246 2
Proda se takoj dinamo z enakomernim tokom, napetost 115 Volt., 17.5 Amp., 2100 obratov. Lesna in kovin, zadruga v Str-nišču pri Ptuju.	1278 3
Razno zimsko blago za moške in ženske obleke ima na prodaj po znižanih cenah manufaktur« na trgovina Franjo Majer, Maribor, Glavni trg. 1266 6
Divjačino, zajce, fazane, jerebice, srne, perutnino, kupuje vsakčas po najboljših dnevnih5 cenah Viljem Abt, Maribor. 127O
Večjo množino sadnega drevja, jabolčne in hruškcve divjake ima na prodaj L. Glinšek, Sv. llj, p Velenje.	1191 4
Če greste v Maribor, oglasite se v Narodnem domu pri novem gostilničarju Osetu. 1188 4
Brusimo britve, škarje, nože itd. Električna brusan;a (v briv-nici Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19.	1116
Odeje, koče, posteljno perilo, posteljno perje, ba?heati, platno, hlačevino, preproge prodaja po zelo znižan'h cenah manufak-turra trgjvina Franjo Majer, Maribor, Glavni trg. 1267 6
Snhe gobe, brinjevo olje in fižol kupuje po najvišjih dnevnih cenah ter prosi za povzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj | 87O 26—t
Sadno drevje in trsje nudijo I. slovenske drevesnice in trs-nice Dolinšek, St. Pavel, Sav. dolina, jamstvo za rasti Zahtevajte poaudbe!	1160 6
Znižane cene i Zimsko perilo za moške in ženske, nogavice in vse druge potrebščine ima na prodaj manufakturaa trgovina Franjo Majer, Maribor, Glavni trg. Znižane cene! 1268 6
Gob© In fiioi
kupuje
Sever & lomp.,
Ljubljana, Wslfova ul. 12.
Izšla je4
Blaznikova
IRATIKA
za navadno leto 1925, ki ima 365 dni.
,VELIKA PRATIKA' je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpo-števan že od naših
pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J, Blaznika ml
tiskarna in litografični zavod
Ljubljana, Breg št.12.
W lilMM

kanigam in ševjot za moške in ženske obleke, belo, pisano in rujavo platno, ce-fir, hlačevino, tiska-nino in razno manufakturo kupite najceneje in v velikanski zbiri v oovourejeni in prezidani veletrgovini R. STERMECKI, Celje, št. 333 — Ilustrovani cenik za čevlje, klobuke, obleke, perilo, odeje, lasostrižnike, britve in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj I Vzorce proti odškodnini! — Trgovci engros cene 1
Naznanilo«
prvovrstne izdeluje in dobavlja hitro, solidne In naj-* cenejše mehanična sodarska delavnica
j
H. Pichier-la sin, Maribor.
Frančiškanska ulica 11, v meroizkusnem urada
iz seboj prinešenega lesa se vsakovrstni sodi takoj izdelujejo. — Popravila hitro in po zmernih cenah.
Uljudno sporočamo p. n. kmetovalcem, da otvorimo s t 1. oktobrom t. 1. podružnico v Ptuju, Ljutomerska-cesta štev. 18. Ta podružnica kupuje vsake množine mleka po najvišjih dnevnih cenah ter prosimo, da se obrnete na njo.
Na zalogi imamo vsakovTSte sir ter čajno maslo in prosimo naročil.	1214 3—1
ZDRUŽENE MLEKARNE D. D.
V LJUBLJANI.
Vam biaga za obleko in perilo nikdo ne
PElWKMtia JOS. VRANJ
Sralja Petra c.25
1 s -149
CELJE

mi
4P* **
: J: f -«JftMfc «vea«?**-**. ÍK1
Kaznovano obrekovanje.
»Opeke iz Račja nikarl Ta dela ti škodo in kvaT.« Tako Jernej Vidu je čenčaL — A Vid — kakor volk je zarenčal, lažnjivcu klofuto je prismolil, z besedo tako je zasolil: »Opeke jaz kupil sem mnogo, preskusil je celo zalogo. • Opeka iz Račja edina po ceni je, dobra in fina.«
Zamena oljnatih semen	Nakup deželnih pridelkov
__t	—>» - -. * HKS-I®
I-J. BREZOVNIK,
trgovina mešanega blaga
Glavni trg Vojnlk Glavni trg Ustanovljena 1897.
Priporoča svojo bogato zalogo manu-fakture, svilenih robcev, svile za predpasnike, volno za moške in ženske itd. železnino, steklo, špecerijsko in kolo-nijalno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne!
Nakup jajc
Naknp mleka
T04
.laAf.n/.BLMte.iijfj
je dospela. Ponudbe
________ ______ _ z navedbo potrebne
množine zahtevajte od »Kmetijske zadruge v Ptuju«.
Tomaževa žlindra
toda po izredno nizki, zopet znižani ceni se dobi v novo« urejeni trgovini
Mala Nedelja in Ljutomer.
Velika zaloga vsakovrstnega sukna za moške in ženske obleke, hlačevine, barhentov, pravega barvarskega druka, svilenih robcev, za delavce močne gotove hlače, srajce, čepice, vsakovrtsni čevlji, dežniki in vso drugo manufak« turno in špecerijsko blago po najnižjih cenah. Prepričajte se, da kupite tu znatno ceneje kot kjerkoli drugje. Krojači poseben popust. — Istotam se kupujejo jajca, maslo in suhe gobe po najviši dnevnj ceni. 1221 2—1
kupim vsako množino po najvišji ceni. Pdnudbe z navedbo cene in vzorcem na
HTJ*lSr SEVER, YELENJE
(Bivša graškas mitnica}
priporoča svojo bogato zalogo d*sis!iilc&w So* stačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in is» vriuje vsa popravila točno in solidno.
V> -»'v-' ■	««..^r
P& naiviiiidnevnj ceni
kupuje
fižol, ksiruzo, suhe gobe, orehe In pozna Jabolka
tvrdka
Skerbec&Gaspari,Maribor.
aitksmdrm cesta 19.
Tam dobite prvovrstno specerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah.
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah.
'IUV IMVH7UVWTVVTWVW^^	viiv *
Pepček in Tinček.
Pepček in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, Pepček Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k „Dro/eniku v (Mje" je.
Po kaj? ga vpraša Tine vljudno, po obleko za birmo, dokler ni še zamudno, ker le tam se da, tako poceni kupiti, da zamorrem namesto ene dve obleki nositi !
mptnm	*w
a«- Vsa ko sob oto
v oktobru se bo dobilo v manufakturni trgovini
¡VO VEKJET, Maribor, Šslska ul. 4
(blizu stolne cerkve)
vsako vrsto ostankov
po zelo nizki ceni.
Trgovina z manufakturo Li šjsecsrijo n
EVI
VELKNJE.
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi, prodaja na deželo, za Velenje nasproti pošte v bivši dr. Skubčevi trgovec IVAN SEVER, znan povsodi.
A to se tiče tudi tebe mati, in tebe žena, ženin, fant, deklina, trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati štofa, hlačevine, druka, platna in drugo!
»Sem zadovoljen z blagom!« vsak poreče in zadovoljnost ključ je do sreče.
.....
}
Kdor hoče kupiti zelo poceni
naj gre t prodajalne
TISKARNE SV. CIRILA ¥ MARIBORU!
v«. ®smnxun«3i$iH»i*xnmm
Opekarna Laitersberg pri Marboru
'dit gmotno dobrostoječe zastopnik« za razpečavanje «Toj« izvrstno poznane, pri 1250 stopinj vročine žgane
T
„Lsporif- opeke
!b sicer: aidne, zarezane, wienerberške, dvojno zarezane in bobraste, za katere trpežnost jamči
mr 100 let! mmm
Ugodni plačilni pogoji.
mMnuntmnnMnnnnxun%un
Ceneno češko perje!
En kg sivega o-putjenega perja 70 I), na pol belo 90 D, bdo 100 D,
bolje 120 in 160 D, mehko jak puh , 200 in 225 D, boljša vrsta 275 D. i Pošiijatve caiine prosto, proti povzetju od 300 D nsprej pošt nine prosto. Vzorec zastonj Blago se tudi zamenja in ne-všeie vzame nsz»j NaroČila samo na BENEDIKT SACH-.EL, Lobez št. 77 pri Pilznu, C>ho-slovaika Poštie pošiljke treJo iz Čehoslovaške v Jugoslavijo c krog 14 dni.	1120 6 1
nnnnnn&Mum **********
ŠfciSBs
Najboljše pisalne stroje
■m* -t<
dobavi tudi na mesečne obroke proti jamstyu
THE RItiX C O,
Predal 76 LJUBLJANA. Predal 76.
i» Zahtevajte prospekt in pate!
Mmfr»Mfi«>mJt&aMttMRBi
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno -amstvo jamči za izborno kakovost. »Salonit« je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti,
kateri se uporablja sirom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno:
„a jc-i x na?**
d. d. aa remeot Partlaad, Ljnbljaaa,
Zastopniki se sprejmejo.	750
'JatfUa—Jl

Ne zamudite :
kupiti po čudovito nizkih cenah došlo manufakturno blago, kakor: kretone, dru-ke, tiskovino, volneno blago za moške in ženske obleke, svilene rute ter vse druge potrebščine pri tvrdkt
Mirtin km
Konjice,	Slovenija.

Maleiife stoisir I m p?l
Uudski ©o&eiilt. Ici w imUu
=---recistrsus?! jadrati t 'j-rmttiece mm —-
Cankarjeva ulic» 4, poleg davkarije
(poprej pri »Belem volu«)
kj r je najbolj varno naložen- in 8e n a j v i š j e obre*t»ij*\ - Kenlni in in aH ins <savek pl čuje
posojilnica,
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanast« posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
c®g2m Isl toč»®*
Spominjajte se ob vseh prilikah Dijaške večerjelirnm^mmt+šBmmmmmmm&mšš^
¡StfSST' Najstarejši in edini najbolj varen denarni zavod ir Ptuju.
Mestna hranilnica-Kreditu» društvo.
Stanje vlog okrog 20 milijonov kron!
Sprejema vloge in daje različna posojila pod najugodnejšimi pogoji.

meeeo&eeeeeeoooeeGeeooeeooeee^^
'iWMwwwwjiqjgaiiaaB»
Zadružna gospodarska banka d. d.,
podružnici v Maribora«
O^HT Y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Naj višje obrestovanje vlog na knjižice in v tek, računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr« loterije*
TM tbkam« n. Cirila x Maribor«.
Od jr o varal urednik: Vlado PaJea^ak,
Izdaja Konzorcij »Si«*,