Št. 47. izhaja trikrat n* teden - Šestih izdanjlh, in sicer: vsak torek, ietrtek in soboto, zjutranje lz-danje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. tiri popoldne* in stane z uredniSkirai izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem ietuvred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......18 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........»V , 60 , , , 3'30 četrt leta" . . . ... ......3 , iO^ , . 1-70 ' "iVsainiCne številke stanejo 10 vin.- --¦•«• * Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v «(ioriSk: Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do t>. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure.'Na naročila bre» dopnatane itaročiiinc to~»-K.ao i^u gld. t-fio. «Soča» in «Pri.'norec» se prodajata v Gorici v tobakom Šchvarz v Šolski ulici in Jellersitz v NunsE ulici; — v Tretu v tobakarni Lavrenčičaa trgu deJla Caserm* in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. 'V' SOČA ^&ft'?tv&^?&^^Y^^$i t Večerno tedanje). Tečaj XXX. Uredništvo se nahaja v Gosposki uliti St 7 v Gorioi v I nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 18. dop. itlpravniatvo se nahaja v Gosposki ulici/ St. 9. topiti ii*| se poSHjajo le areduIStvu. Narodninte reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnl&tvu. J J Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravniStvo. ______ Oglati In poslanice se računijo po petit-vretah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Tečkrat po pogodbi. — vefije črke po prostoru. Naročnino In oglase Je plačati loeo Gorica. „ttorlSka TIskarna« 1. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca« Se .Slovansko kiijlfcilco«. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — O-'-1 - °'--knji2nioi> se računijo po SO kr. petit-vi Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in nfrodl «Gor. Tiskarna> A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Trpvsh) in olrtno draštvo.! VII. Delokrog društvene pisarne. (Dalje). Iz dosedanjih razprav smo videli, kako ogromno delo čaka naše društvo in kako* obširen bo delokrog pisarne, v kateri se bo osredotočevalo trgovsko in obrtno gibanje cele dežele. Ne bomo ponavljali tega, kar je povedano »že m prejšnjih oddelkih, aH nekatere vrste poslovanja društvene pisarne moramo vendarle omeniti. Naše društvo hoče biti neka trgov-sko-obrtna zbornica za Slovence na Goriškem, ker v pravi zbornici Slovenci doslej nismo zastopani, dasi je slovenskih trgovcev in obrtnikov v deželi več nego italijanskih in furlanskih. Zato so dobile naznanilo o ustanovitvi in delokrogu našega društva tudi važne trgovske zbornice. V naši pisarni naj se torej združuje po priliki vse to, kar v pisarni trgovsko-obrtnih zbornic. To je glavno načelo, katerega se nam je držati. Pred vsem pa mora imeti naša pisarna točen kataster vseh trgovcev in obrtnikov v deželi. Ta imenik mora biti vedno popoln. Poleg raznih običajnih podatkov mora biti razviden tudi obrtni davek, kolikor ga vsakdo plačuje. Iz tega katastra bo vsak čas lahko natančno dognati število volilcev za trgovsko in obrtno zbornico , da bo torej že društvo samo lahko reklamovalo volilno pravico za vse naše rojake v deželi in sploh vodilo te prevažne volitve, od katerih je največ za-visna boljša prihodnost vsega slovenskega prebivalstva te dežele. --- Enako bo vedelo društvo, kako bo zanaprej delovati k o n 11 n-g e n t n t m komisijam, ki so poklicane po zakonu vsaki dve leti (prihodnjič bodo zopet koncem l. 1901. in potem vsako drugo leto), da razdeljujejo po svoji razsodnosti skupno svoto obrtnega davka, kateri zahteva država od posamičnih okrajev (kontingent). Od modrega delovanja teh komisij i je tudi neizmerno mnogo zavisna lepša prihodnost vsegi našega ljudstva te dežele. MARCO VISCONTI Zgodovinski roman Jtalijaosld napisal Lcmmaso Grossl Bila je že pozna hi terana noč, ko je Lupo potrkal na vrata grofovega dvorca, in Marko je potegnil na obraz krinko, da bi ga ne spoznali posli. Odprli so jima. Notri je bilo vse tiho. Lupo je vodil Viscontija skozi celo vrsto dvoran, ter ga konečno privede! v neko oddaljeno sobo. Tam ga je pustil samega v blišču neke svetilnice, dejaje mu, da gre budit neko staro služabnico grofice, katera naj bi ji sporočila njegov prihod in njegovo željo, da bi takoj govoril ž njo. Marko si je odpel Šlem, ga snel z glave ter položil na mizo. Na to so je vsedel in čakal, da bi prišla Erme-linda. Petindvajset let je ni videl. Koliko sprememb v njuni usodi v tem dolgem času! Kakšno je bil pustil! kakšno Iz društvene pisarne pojdejo v tem oziru vsa navodila: katerih se bo treba držati, kajti neobhodno potrebno je enotno postopanje vseh trgovcev in obrtnikov od Predela do tržaško - istrske meje, od mejne Idrije do Hublja. Dandanašnji slonf vsa trgovina in obrt na kreditu. Redki so trgovci in odjem-niki, ki plačujejo vse per cassa^ ali da pošljejo morebiti celo denar naprej. Tudi če kdo naroči kako večjo pošiljatev s povzetjem *, vendar odpošiljalec še ni gotov, da naročnik blago tudi res reši na pošti ali na železniški postaji. Kaj hoče z blagom v takem slučaju? Zategadel se vsaka tovarna ali večja zaloga poprej pouči ali in-formuje o premoženjskem stanju in o kreditu kupca. V ta namen poslujejo po vseh večjih mestih informacijske posredovalnice, ki za plačilo preskrbujejo informacije o vsakterem človeku, pa naj biva kjerkoli. Za informacije iz države v državo so navadno razne take pisarne le v zvezi, da si informacije dajejo v zameno ali za primerno provizijo, v domači državi pa imajo navadno svoje posebne poročevalce. Taki informatorji v Gorici, v Trstu itd. o naših trgovcih in obrmikih so skoro izključno le naši narodni nasprotniki. Zato pa so tudi informacije tako prikrojene, da škodijo našim ljudem na kreditu kolikor le mogoče; odtod za naše trgovce in obrtnike marsi-kako neprijetno presenečenje....... Temu zlu je mogoče odpomoči le z dobro informacijsko pisarno, ki bo dajala tovarnam, velikim zalogam itd. poštene informacije. Naše društvo hoče torej ustanoviti dobro informacijsko pisarno ter pozove vse tovarne in velike zaloge, da vprašajo pri njej informacije o naših ljudeh. •— Enako jih bo dajala članom društva o drugih odjemalcih v deželi in tudi drugod, ker bo imela v ta namen potrebne zveze. Člani Trgovskega in obrtnega društva« bodo imeli pa še jedno važno ugodnost, namreč: dobivali bodo brezplačno pravne svete v vseh rečeh, ki se tičejo trgovine ali obrti. Veliko nepotrebnih tožb nastaja, ker ljudje niso dovolj poučeni; tožiti sme vsakdo, pa tudi plačevati stroške in odvetnike. Predno torej član prične kako tožbo, naj razloži svojo reč v naši pisarni, k}$ dobi bodisi takoj ali pa po par dneh toBfn odgovor. Pravni konzulent je zdaj dr.,Tuma, ki se še posebe bavi s trgovskim pravom in sploh s trgovskimi vprašanji. Obrtniki dobe* v naši pisarni brezplačen svet na vsako iz obrti nastalo sporno vprašanje, in to bodisi z različnimi strankami, z oblastnijami itd. To delovanje naše pisarne je posebno važno za vse naše trgovce in obrtnike; tiste goldinarje, udnine večina prej ali slej pridobf s takimi ugod-•flostimi, katere društvo ponuja svojim članom. Društvena pisarna bo imela v oskrbi tudi obrtni muzej, ki se ustanovi v Gorici. V tem muzeju bo na pogled razvitek naše obrti od najstarših časov do najnovejših dnij. Naši obrtniki bodo tu razstavljali svoje izdelke, ki se bodo tudi prodajali. Več o tem v posebe tiskani brošurici. Vse delovanje našega (§ 2. pravil) društva se torej osredotočuje v dobro urejeni pisarni. Na njo naj se člani obračajo v vseh rečeh; njej naj naznanjajo svoje misli, svoja opazovanja, svoje skušnje o trgovini in obrtniji, kaj bi se dalo v deželi ustanoviti, kje je pomoč potrebna itd. itd., na stotine lepih mislij in načrtov se bo porajalo v glavah rodoljubnih naših rojakov: in vse to naj se druži v naši društveni pfsarni! {Dalje pride). najde .s<«daj! Kako" bo mogel prenašati njc-n pogled, s katerim mu bo očitala očetovo smrt. in sedanje bridkosti, potem ko jo je nekdaj toliko ljubil in ji bil takti udan! Pri vsakem najmanjšem šumu je dejal sam pri .sebi: ona je! iu zmra-ščalo ga je po vsem životu. Hi mu bilo treba dolgo čakati v tem mrzličnem stanju. Kmalu je videl, da so se počasi odprla neka vrata in je proti njemu stopala ženska v beli, rahlo prevezam obleki. Njeni lasje so bili spuščeni, vendar ne v neredu. Na njenih licih je bila videti lehka rudečica ; vendar se je poznalo, da je ta le nasledek nenavadne vzrujanosti, in da le hipno pokriva bledost, ki je bila stalna na tistem obrazu. V očeh, zateklih in rudečih vsled vednega bdenja in predolgega jokanja, se je svetil neki šibek žarek' upanja, kateri je vendar kalila in prevladovala tiha prestrašenost. Početkom ni mogel Visconte spoznati Ermelinde, toliko so jo bila spremenila leta in še najbolj trpljenje. In dasi videč jo prihajati pred se o taki priliki in tako pobito, je pač dobro vedel, da ne more biti druga nego Bicina Najnovejše versko prepričanje. (Dopis iz Prage). (Konec). JI. Imenoval sem že moža, ki je duševni oče tega ritualnega antisemitizma — Rohlinga. K«lo je ta človek ? Bil je profesor teologije v Iragi, za svoje antisernUsko pisateljsko detavtnje je poštar za kardinala Sclionborna kanonik, d oči m ga je obsodil ves znanstveni svet: prof. Strack v Berlinu in Delitzsch v Lip;ku sU ga javno obdolžila krive prisege, dofozali so mu (poleg imenovanih dveh profesorjev n. pr. pastor VV. Paber in dr. Mfaller), da j? ponarejHlec dokumentov, s katerimi je ho- mai, vendar se je ni upal nagovoriti. Ka' je gospa, ki se je bila približala skero do njega, razprostirajo spodobno roki, z očmi uprtimi v tla, spregovorila: «Ali ste vi ?• Bil je tisti sladki, ljubki glas, ki ga ji nekedaj v mladeniških letih čaral. Kakjr da bi pozabil sedanjost, in skoro presfašen, je skočil na noge, začuden uprljzopet oči v gospejin obraz, iščoč in sjroro nadejajoč se, da najde tam zoptj tisto krasoto in čar, tisti žarek ljubfmi, ki ga je toliko let blagodejno ogrtral, in katerega spomin jedino ga je bj zapeljal, da se je bil Še v letih zroU starosti vnel za Biče. A brž se je zavalel, uprl je oči v tla, in ostal takti z žapstnim izrazom v obličji, ne da bi spreiovoril besedico. »Ali ste vi ?...» je nadaljevala Er-melipa z glasom, ki je izražal globoko in pjljetno ginjenost. «Prišli ste sami, vračjt mi življenje ? O, Bog vam gotovo popllča to delo usmiljenja. Vedno mi je pkvilo srce : če izve\ kakti grozna je žjost, katero je zakrivil, se ne bo doldprotivil, ker on je blag in plemenit*. ffe besede so obudile v Marku najd)bokeje 30čutje do nesrečne gospe, tel dokazati ritualni umor, naposled je Rohling vendar tožil zaradi razžaljenja časti, toda je umaknil svojo tožbo, predno je prišlo do obravnave, ter opustil javno življenje. In »a tega človeka se sklicujejo naši antisemiti, iz njega zajemajo lazi. Glavni razšlrjevatelj Rohlingovih sleparstev je pri nas dunajski antlsemit poslanec Schneider, ki se upa v javni seji državnega zbora premlevati dokazane neresnice in podle legi. A njegove govore antisemiti ponatiskujejo, tudi pri nas, dasi sodim o naših, da glavno h nevednosti. Rohling trdi, da je dokaz za ritualni umor v talmmiu in v drugih nabožnih židovskih spisih. Dokazali m mu Imenovani protestantovski (ne židovski) bogoslovci, ki so priznani poznavatelji orientalskih jezikov (hebrejščine), da v celi židovski nabožni literaturi ni nobenega takega mesta, Kako podijo razsodni katoliški krogi o Rohlingovih spisih, spoznamo iz znanih »um že besed, ki jih jo zapisal v tem oziru angleški katoliški list »Tablet8. Antisemiti navajajo kot dokaz za ritualni umor celo vrsto posameznih slučajev, glavno pa dva: tridentinski iz leta 1475. in dampškt 1840., kot tretji naj bi bil polenskl, Prof. Strack je »se te slučaje kritično presodil, polenskega pa, kakor znano, prof. Masarvk.*) V tridentinskem slučaju navaja ondoUit škof, ki je vodil proces, kot glavni dokaz ritualnega umora to, da je zaielo, sicer cisto nekrvavo truplo umorjenega dečka vsakokrat krvaveti, kadar so pripeljali obdolžene žide k truplu, ki so ga biti našli v vodi! V srednjem veku se je kaj takega že še verovalo, a danes, ko pišemo 1900?.... Sicer so pa tudi takrat dognali resnico. Pri natančnejši preiskavi, ki ji je načeloval papeški komisar, so Hvedeli, da je umoril dečka neki kristjan iz maščevanja. Res je, da so nekateri židje priznali umor, toda na natezalnici, ko so jih z mučenjem k temu prisilili, in z namenom, da si ob enem s prestopom h krščanstvu rešijo življenje. Enako je s slučajem v Damasku. I tu so priznali židje umor meniha Petra in njegovega sluge, potem ko so jih *} Izobražonci, ki se hočejo natančneje poučiti o vsi stvari, najdejo to v kritičnem spisu Stracka o domnevnih ritualnih umorih, pa v brošurah in člankih Masarvkovih, zlasti v »NaSi dobi" in- najnoveje v „Zeilu" z dne 24./I1I. t. 1. in napolnile njegovo srce s srdom in nevoljo proti samemu sebi. Zato" je neprijetno zamahnil z roko, tak6 da se je grofica skoro prestrašila. «Jaz da sem blag in plemenit?« je dejal na to z zamolklim glasom; «prosim vas, Erme-linda, nikar me ne sramotite tak6 hud6. Jaz.... sem malovrednež, sem neumnež... hudobnež sem, vendar nisem še takti zaslepljen, da bi se ne spoznal kot takega, in da bi ne čutil olajšanja s tem, da to izpovedam, da izpovedam zlasti vara...» «0 ne, ne! ne govorite takti. Bog vam je odpustil, kakor sem vam odpustila jaz. Veselje, katero mi delate sedaj, je take, da lehko pozabim prestane bridkosti. O, povejte mi torej, kje je moja hči ? kedaj jo bom mogla zopet videti ?» «Torej se glumeu, ki jo je iskal, ni posrečilo, da bi. bil kaj izvedelo njej ?» je vprašal skrbljivo Visconte. Pri tem vprašanju se je gospa zopet vsa prestrašila, in na njenem čelu, kjer ,. so bili prej znaki sladke nade njene duše, so se zopet pokazali znaki teške žalosti. Pogledala je Viscontija v obraz? in dejala s tresočim glasom: neznansko mučili! Kako je postala ta vraža v ritualnem umoru?*) Človek smatra zlasti človeško kri za nekaj posebnega, pripisuje ji neko izvenredno, tajno moč in silo. Spominjam se tu tako mimogrede izza svojih otroških Jet, kako sem ves objokan pritekel k svoji materi, ko sem se prvikrat vrezal na prst, da n#je tekla kri, ter ves obupan vzdihoval: .Oh, svojo kri vidim, kaj bo pa zdaj?« Ljudje še dandanes uživajo človeško kri in tudi posamezne človeške dele, a to niso samo divjaki, dogaja se to celo med krščanskimi verskimi sektami. No, ni nam treba hoditi daleč niti iskati posebnih verskih sekt. Znano je, da si jugoslovanski pobratimi vzajemno izpuste nekoliko kapljic krvi v čase vina ter to pijo. Kri naj nekako posveti njih prijateljstvo. Človeška kri se uporablja za zdravilo ali za druge take vraže in tajnosti. Havnotako se n. pr. pripisuje tudi obleki in vrvi obešencev neka posebna tajna moč. Truplo ustreljenega Andreja Hoferja bi bili vojaki na drobne kosce raztrgali, ako bi se ne bilo to pravočasno preprečilo. Ljudje pijo gorko kri obglavljencev, ker verujejo, da se s tem obvarujejo božjasti. Ogrska grofica Nadasdv (v 17. stok) se je kopate v krvi kakih 650 umorjenih mladih deklic, ker je verovala, da si na ta način ohrani lepo kožo. Ako novodobni Človek smatra človeško kri za posebni lek, ki obsega tajno moč — koliko bolj praznoveren je moral šele biti človek v srednjem veku. In vraža o ritualnem umoru je nastala ravno šele v srednjem veku, v 13. stoletju. Kakor pogani niso poznali krščanskih tajnostij kristjanov in so jim očitali, da uživajo pri svojih sestankih človeško kri in meso, tako tudi kristjani niso poznali židovskih obredov. Židje pripravljajo svoj velikonočni kruh s posebnimi svečanostmi, kar je kristjanom vse neznano, vrhu-tega pijejo židje pri svojih velikonočnih praznikih rdeče vino — kako lahko se zamenja tu rdeče vino s krvjo, kako lahko si izmisli človeška domišljija ritualni umor z vsemi podrobnostmi.... Česar kristjani dolže žide, tega dolže drugi kristjane. Neki učenjak naravnost trdi, da je bilo krščanstvo od svojega začetka pa do konca srednjega veka »kanibalsko*, to je, da so kristjani uživali človeško meso. Na Kitajskem so morili katoliške misijonarje, ker so jih dolžili, da koljejo kitajske otroke in delajo iz njih predmete za čaranje. A v resnici so izginili otroci, in dva Kitajca sta na natezalnici to vražo priznala, kakor židje. Ravnotako dolže na otoku Madagaskaru domačine Francoze, da uporabljajo njih kri za zdravila. Židovska vera nikakor ne zaukazuje ritualnega umora in doslej nikjer dokazan ni. Ako bi bila pa kaka tajna židovska sekta, bi bilo vendar čudno, da bi ji ne prišli na sled, ko vemo za »kanibalske* krščanske sekte. Ritualni umor — pomnimo dobro — po-menja umor v versko-obredne namene. Mogoče bi bilo, da bi si kak nepopolnoma *) Ta se naslanjam glavno na Masarykov članek v „Zeitu"T ker obsega v kratkem vse važnejše momente. «Kaj, glumec, pravite ?... Ne, njega nismo videli več. In tak6, jaz se bojim... Toda vi.... vi prašate mene...» Tu se je ustavila. »Razumem vas, Ermelinda !» je tedaj poprijei Visconte. «Vi mislite, da ' sem velel jaz odvesti Biče. A ni takč. Glejte...* «0 moj Bog! kaj pravite ? Torej kje bi mogla biti?... Marko, odpustite mi!... Ne da bi jaz dvomila o resničnosti vaših besed, toda ali niste nekako ravnokar sami priznali?... In jaz vem že davno, kaka čutila imate do moje uboge hčeri*. . Tedaj Marko, sklonivši glavo, kakor kdor se čuti krivega, je začel 2 rahlim glasom, ki je pa polagoma glasnejši in hitrejši postajal: * Poslušajte me, Ermelinda! Res je, jaz sem ljubil vašo hčer; ljubil sem jo najstrastneje. Vaša podoba, katero sem videl na njenem obrazu, vaše bitje, katero sem1 si mislil zlito v njeno tel<5, me je zavedlo in mi zmešalo pamet. O, da bi bil mogel položiti pred njene noge vladarsko krono, ter izbrati 30 kot svojo soprogo in kraljico ! Bili so trenotki, ko sem okusil rajsko slast take nade, in to me je po-gubilo. Skrivni strup se je zlil v moje žile, mi je prišel v mozeg, ter mi kakor zdrav žid, ko se vedno in vedno govori, da potrebujejo židje krščanske krvi, domišljal, da je krščanska kri res kaj drugačen sok nego židovska ter to poskusil: To bi bilo mogoče, ni pa doslej še dokazan noben tak slučaj, vrhutega bi bil tak človek nenormalen, duševno bolan, in tak zločin bi ne imel z židovstvom nič opraviti. A da to ni ritualni umor, ako umori kdo koga iz te prazne vere, da uporabi njegovo kri v zdravilne in drage čarodejske namene, to je umevno samo ob sebi, ako vemo, kaj je pravzaprav ritualni umor. Kdor nevedoma širi to vražo o ritualnem umoru, njemu treba pouka in izobrazbe; kdor pa dela to vedoma, ta nima poštenih in čistih namenov, tega je treba krepko zavrniti. D. Lončar. DOPISI. Log pod Mangartom, dne 17. aprila 1900. —- Proti tukajšnji poštarici g. Kat. Mlekuš sta rila tuk. g?, župan in nune toliko časa, dokler se poštni urad s spodnjega v gornji Log ni preselil, kar se je zgodilo 1. t. m. in isto so naznanjali st:»li iz topi-čev; to večinoma le radi tega, ker g. pošta-rica noče plesati, kakor una dva godeta. 6. nune, »kateri se nikamor ne meša*, jej je celo neki prigovarjal, da bi pošto opustila; dasi ima brumno željico, se mil ta ne vresniči. Ne da bi g. župan vprašal istov pripravljal je za urad prostor, a ta vroča želja se mu je izjalovila! Sedaj vidita »skrbna", da se jima ni posrečilo! Ker mora urad v gornjem Logu biti, pripravite, g. poštarica, za isti sposoben prostor sama, kjer hočete, da bosta una dva vedela, da nista vsegamogočna, dasi sta že vse poskušala, da bi Vam kaj škodovala, ker pošta bi lahko še ostala v vašej hiši. Vidite, g. urednik, boj »goričanske bande" na vsej,črti. Oblačno je pri nas, da, kakor je bilo že v »Soči* sporočeno, a pri prihodnjih občinskih volitvah se zjasni, ako ne bo denar sedanjega župana in pritisk s prižnice ukazoval, k-r pa mislimo gotovo, da jako malo. Ali sta razumela, gg. Martin in nune? Domače in razne novice. Preincščenje notarjev. — Pravosodni minister je premestil notarja Vikt. R u m er-j a iz Trsta v Gorico in notarja Ar. Gos ta n-tinija iz Gorice v Trst; notar dr. Ant. Ballaben je premeščen iz Sežane v Boleč in notar Albert Rumer iz Bolca v Sežano. Deželno učiteljsko društvo za 6U>-riško-Gradiščansko. -- Dne 1. t. m. se je ustanovilo imenovano društvo, katero je združilo italijansko in si j vensko učite! jstvo naše dežele, da se skupno bori za pravice svojega stanu in za zboljšanje svojega gmotnega stanja. Naše učiteljstvo se je uprav pravočasno organizovalo, kajti ravno v sedanjeni zasedanju deželnega zbora se deluje v zboljšanje učiteljskega gmotnega stanja, da*i ne v istem obsegu, kakor želi goriško učiteljsko povoden j poplavil vso dušo.... Kadar sem se osvedočil, da je deklica sprejela obljubo drugega, je bilo za me že pre-kasno, moja rana je bila neozdravljiv^... Ne bom vam razlagal, kakd ste na to žalost in jeza razjedali mojo dušo, dokler me niste privedli do tega, da sem jel premišljevati, kakd bi mogel |ogu-biti svojega najzvestejšega, najdraf in najplemenitejega sorodnika., sedaj me obhaja groza, ko se slomi-njam, kak6 malo je nedostajalo, da bi bil ž njegovo krvjo oskrunil to katero je on tolikokrat stisnil s poforno in vročo sinovsko ljubeznijo*. «Ali govorite o Ottorinu?* «Da; neznani vitez, kateri pri bojnih igrah bojeval ž njim s nim orožjem, je ta-le zblaznjenei, stoji pred vami*. Grofica ga je sočutno pogledfda v obraz, in zdelo se je, da hoče kaj: reči. Ali on je nadaljeval vedno bolj razburjen: «Ne, prej morate slišati vse. Znano vam je, da sem moral jaz tedaj radi opravkov zapustiti te kraje. A pjfedno sem odšel, sem pustil tu neki hujlobni ukaz. Velel sem nekemu malopridnežu, naj zabrani poroko med mladeničem in vašo hčerjo. Moje zlattf v njegovfh rokah je spridilo nekega vaših hlapcev, ;jega , Še e je j^mrt-ki in njegovi napredni prijatelji. Vendar bolje nekaj, nego niči V prostorni dvorani hotela »Central" se je zbralo do sto učiteljev in učiteljic obeh narodnostij, da se sklopijo v krepko četo v boju za svoja sveta prava. Predsednik pripravljalnega odbora g. Franc Bajt, naduči-lelj v Ajdovščini, je predstavil vladnega komisarja g. Contina in otvoril zborovanje z navdušenim govorom in pozdravom na udeležence. Predlagal je predsednikom zborovanja g. Rudolfa Peerza, učitelja na nemški šoli v Gorici, tajnikoma pa gg. Jos. Franzota in Al. Urbančiča, kar so zborovalci odobrili. Predsednik naprosi g. Bajta Fr., kakor glavnega poročevalca, naj prebere društvena pravila, katera je c. kr. namestništvo še potrdilo. Vse to se je vršilo v nemškem jeziku, katerega so zborovalci sprejeli kot občevalni jezik pri vseh zborovanjih, kajti italijanski učitelji ne znajo slovenski in obratno. Sprejelo se je tudi „Deutsch - oesterr. Lehrer-zeitung" za nekako društveno glasilo, ker stopi na ta način goriško učiteljstvo v zvezo z vsim avstrijskim učiteljstvom. Vsak društven član pa sme svoje predloge pošiljati društvenemu odboru v materinskem jeziku, ako mu drago. V odbor so bili voljeni po listkih: g. Rudolf Peerz (Nemec), predsednikom; g. Fr. Bajt, podpredsednikom; gg. Kari Rubbia in Ivan Domeniš, učitelja v Gorici, tajnikom; g. Jakob Primožič, nadučiteij v Tržiču, blagajnikom; g. E. Sirca, pevovodjam in g?. Ju g Tomaž, K r i ž m a n Ignac, V r t o v e c Andrej, Kosovel Anton (vsi Slovenci), Vidich Ivan in Jordan Emil (Italijana), odbornikom. Predsednik g. Peerz se zahvaljuje za izkazano mu zaupanje in navdušuje učiteljstvo obojih narodnostij k složnosti, kajti vsi imajo pred očmi le jedeh cilj, iit to je »blagor goriškega učiteljstva* brez ozira na narodnost. Koncem svojega lepega govora kliče novemu društvu r »živi, rasti in cveti !• Zborovalci so prešli na slednjo točko dnevnega reda: » Pred logi in resolucije*. Poročevalec Bajt Fr. je prečital predloge gg. Mlekuža in Cazafure, dalje okrajnih učiteljskih društev v Goric? in Sežani, kateri vsi so več ali manj zahtevali zboljšanje plač v smislu vsega avstrijskega učiteljstva, katero zahteva, da se tudi ljudskega učitelja plača ravna tako, kakor uradnika nižjih treh razredov. Vsak razsoden človek mora priznali to opravičeno zahtevo našega učiteljstva. Poglejmo učitelje na državnih šolah ! Koliko ugodnostij imajo pri poučevanju, o katerih se ljudskemu učitelju še sanjati ne sme! In njih plača vendar daleč presega onih borih 800 K ljudskega učitelja. Vsi zborovalci so se združili za Bajtov predlog, da naj se izreče deželnemu zboru zahvala za nameravano malenkostno zboljšanje, a naj se ob jednem konstatuje, da se j goriško učiteljstvo nikakor ne zadovoljuje z nameravanim zboljšanjem, temveč da bode | vedno se borilo in zahtevalo, da naj se ga \ plača kakor uradnike nižjih treh razredov in kakor se plačuje državno učiteljstvo. • , Mnogi drugi predlogi so se prepustili odboru v rešitev. Najvažnejši med temi so: javna kvalifikacija, okrajne učit. knjižnice naj vzdržujejo okraji ali dežela in ne učiteljstvo, ljudski učitelji morajo imeti svojega zastopnika v deželnemu šolskem svetu, k pokojnini naj se prištevajo tudi provizorična službena leta, pokojnina naj se določi iz računa po službenih pojednih letih in ne po petletjih itd. Imena odbora nam svedočijo, da boda isti krepko branil goriško učiteljstvo in da ga tudi dovede do boljše nodočnosti, katero mu privošči in za katero se mora boriti vsaka napredna politiska stranka. Novemu društvu izražamo svoje simpatije in mu kličemo: It junaško v boj za blagor učiteljskega gmotnega stanja in napredek našega ljudstva l »Prlm. List« In »velika laž". — Ta semeniški modrijan je spustil v četrtek zopet eno tistih svojih kolobocij, po kakoršnih .se vedno odlikuje. Resolucijo narodno-napredne stranke, tla se ne vtika v cerkvena in verska vprašanja, imenuje ..velikoJaž", na kar kvasi o nasprotnikih cerkve, a piše naposled tako-le : »To veliko laž evropejskega liberalizma so naši »narodno-napredni zaupni možje" dne 8. marca t. 1. buhštabirali za Andrejem Gabrščekom in dr. Turno, In vendar se morda motimo, saj se naši narodno-napredni v resnici ne vtikajo toliko v cerkvena vprašanja, ktLor so se Grispi, Bismarki, itd.? Gotovo se ne vtikajo, ker »sploh nič ne ukažejo", in v tem oziru je njih resolucija smešna, ker ravno tako bi smeli reči: „V vojaška vprašanja se stranka kratko in malo ne vtika". Gotovo se ne vtika, ker nič ne more in ne ukaže še do zdaj g. Andrej Gabršček, in ako bi se hotel kaj vtikati, bi ga zaprli tisti, ki kaj ukažejo. Zaprt pa y. A, Gabršček ne mara biti, zato pa se on ne vtika v verska in cerkvena vprašanja kakor Crispi ali Bismark. Toda mislimo si, da bi vdobil g. A. Gabršček tako oblast v roke, kakoršno je imel prešeslnik in slepar Crispi, kaj bi on storil n. pr, le s kardinalom? Vrgel bi ga iz palače in nastavil tam svojo tiskarno! Da, da, tako je! Naši narodno-napredni se ne vtikajo v cerkvena vprašanju, ker ne smejo, ali gorje nam, ako bi nam taki ljudje ukazavali. Upamo pa, da taki ljudje ne pridejo nikjer v Evropi do oblasti, ker ne verujemo, da je še v Evropi kako ljudstvo tako surovo ko »Sočini* liberalci, ki so še do grla v medvedjih kožah. Z »jezikom" v »Soči* se naši narodno-napredni vtikajo v cerkvena vprašanja vsaki teden trikrat, v dejanju se pa ne vtikajo, ker nič ne ukažejo, a zaprti nočejo biti". Ali ni to zanimivo čtivo? In kako elegantno pišejo v semenišču ! Mi surovi »So-čani", ki Učimo še do grla v medvedjih kožah, se nismo mogli tako visoko povspeti. Nesreča. — S Slapu po Špehovem brdu sta nesla 2 moža iz Lokavca (tast in zel) prešičke domov. Bila sta nekoliko vinjena. V veliki strmini zdrsne menda tastu ter pade s košem vred in se vali po hribu navzdol. Zet odloži svoje breme ter skoči za tastom, da je postal vaš izdajiea. Zopet vam rečem, Ermelinda, jaz nisem velel od- j vesti Biče, in niti mislil nisem nikoli na ! to. Toda hudobec, kateremu sem bil dal . tisti nesrečni nalog, se je najbrž toliko osmelil, da je izvršil tak nečuveni čin. j Vsekako sem jaz nesramnež.... brez- • božnež...* * «Ne, ne, Marko, prosim vas, opustite ta trpki govor, ker ni primeren za vas! Ne, ni brezbožnež, kdor se tak6 živo kesž. svojega pogreška. . Vihar strasti vas je mogel spraviti s prave poti, toda Markovo srce — uverjena sem, in o tem nisem nikoli niti najma-nje dvomila -— Markovo srce ni bilo nikdar sprijeno». «0 moj tolažilni angel j!» je zakli-cal Marko, ves ginjen, «kako blagodejno mazilo so za me te vaše besede!... Oh, Ermelinda! Ce bi bila vi meni vedno stala na strani kakor luč in blaga voditeljica po temni in težavni poti življenja, moji dnevi bi bili tekli mirno in nedolžno, osrečeni s svetim veseljem, ki izvira iz možke in očetovske ljubezni, in dospe-vajočemu proti koncu svojega zemskega potovanja, bi mi vest ne mogla očitati toliko zmot.... Vi me ne smatrate sprijenega '< O, hvala varn, Ermelinda! Ker mi vi to pravite, hočem tudi jaz vero- vati, da nisem bil povsem hudoben. Kaktf bi se bilo moglo popolnoma pokvariti srce, v katerem je dolgo plamtel ogenj, vžgan od vaše angeljske čistosti, od vaše neminljive kreposti? Da, Ermelinda, jaz vam verujem, radi vaše časti vam verujem, da sem bolj nesrečen nego krivičen*. Grofica si je zakrila obraz z rokama, ter jela jokati. «Sedaj pa», je nadaljeval Marko vedno bolj ginjen, «sem vam tu na razpolaganje. Da bi le mogel z lastno krvjo poplačati svoje velike krivice, pripravljen sem preliti jo do zadnje kaplje v ta namen. Poiskati hočem Biče, da vam jo zopet izročim, in da bo srečna v zakonu, ki je njej po volji. Tudi Ot-torina poiščem; jaz ga moram najti, ter z lastno roko privesti mu nevesto, katero sem mu odrekal. To je moja dolžnost, in hočem mu skazati to veselje v odplačilo za krivice, katere sem mu storil, in da ga odškodim za dolgo in trdo nehvaležnost, ki sem mu jo vrača! za toliko njegovo ljubezen in zvestobo. Ne dam si mini, dokler vas ne bom videl vseh potolaženih, dokler ne razkrijem te skrivnostne hudobije*. (Dalje pride). V^fJ5?^J$?W,og pa tudi temu zdrsne, in drugo jutro so dobili tasta mrtvega, zet pa je bil tako pobit, da so ga morali deti na mestu v sveto olje. Upanja ni, da bi okreval. Kamenje je metal mladi M a r a ž e v iz št. Ferjana v hišo gospodarja Boštjana Klanjščeka, da so bili v hiši v nevarnosti. Zato je prišel pred sodnijo, katera mu je prisodila v četrtek 4 mesece,Ječe. Maražev je" tajil, ali priče so govorile drugače^ >n tem je tudi verjela sodnija. Ko se vrne iz zapora, si najbrže premisli, da bi- še kedaj storil kaj takega! Načrt „Prim. Lista", da bi bil poravnan »dober kos~nasega~*aoniaČega prepira", je ta-le: Sedanji odborniki .Trgovsko-obrtne zadruge" naj odstopijo, ker so bili izvoljeni pod zastavo strankarske politike; dr. Turna naj se umakne iz posojilnice. — Se je čas, kliče semeniški modrijan, za tako pomirjenje; zato le hitro, da ne bo zamude. — Mi radi verujemo „P. L.M, da bi bil s takimi klerikalnimi zmagami poravnan že »lep kos domačega prepira*, kajti ta boj bi odpadel, da bi klerikalci toliko bolj koncentrovali svoje mofi drugod — izkoriščevaje pri tem delu še oba denarna zavoda ! Z voza je padel težak Ušaj' v četrtek popoludne na kolodvoru, ko je nakladal zavoje bombaža, katere so mu donašali tovariši, Vozovi za tako nakladanje so namreč majhni, ali vrhu njih stoji širok in dolg prostor. Ker je nakladal preveč na eno stran, je izgubil ravnotežje ter padel z zavoji vred na tla. Poškodoval s®- je po telesu, po prsih, čelu, itd., da je bil ves krvav. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so ga očistili, potem pa jo je popihal ter se ni pustil zdraviti. Morda se bo Še kesal za to. Kako* vse vejo. — „P, L." pripoveduje, kako »Soča" in »Prirn,* rapidno propadata radi ostudne pisave, ki močno diši po prešičjih jezikih (kakč fino za senieniška usta !). Radi tega je postavila stranka nadzorovalni odbor 5 mož. »P. L.* ve tudi že, da prihajajo temu odseku od vseh stranij svarila ; »Možje, pazite, da vas kaj ne sne". — Kaj neki? Ali senieniška šopirnosl, nadutost — brezvestnost ?! Namen posvečuje sredstva I S Srednjega smo dobili dopis brez podpisa, v katerem se nekdo luiduje, da je tamošnji g. nune odslovil prejšnjega cerkovnika, po domače „Laha% ter najel drugega, nekega mladega, kornaj 16 let starega ita-lijančka, dalje govori dopisnik o jezičnih klepetuljah, o 6. in 9. zapovedi Božji itd., česar vsega ne umejemo, zato tudi dopisa ni mogoče priobčiti. Pred vsem pa to ni mogoče, ker dopisnik se nI podpisal, in dopisov brez podpisa sploh ne priobčujemo, kar dajemo ponovno na znanje vsem onim, ki mislijo nam kaj pisati. Goriški magistrat je dobil te dni od železniškega »ninisterslva nalog z navodilom, da pregleda končno črto nove železnice (bohinjske), v kolikor se dotika goriške občine. Pregled se izvrši v kratkem. Cuje se, da pregledna komisija se namerava izieči proti projektovani postaji na živinskem trgu ter predlagati drugi kraj. Enako je dobilo ukaz za pregled črte v področju c, kr. namestni-štvo v Trstu. Razpis mesta poštnega odpravnika. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu v Dolenjem, III. razred, V. stopnja, okraj Gradišče, proti pogodbi in kavciji 400 K. Letna plača 400 K, uradni pavšal 120 K, pavšal 140 K za dostavljanje poštnih pošiljatev in letni pavšal 1000 K za vzdržavo na dan jednokratne vozne pošte Dolenje-Kormin. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Kongres proti tuberkulozi. — V Neaplju bo še ta mesec kongres proti tuberkulozi. Iz Gorice pojdeta na kongres dr. Aron Lu z z a t to in dr. Iv. B a d e r, katera je izbrala v to svrho zdravniška zbornica. Bovški tambnraškl zbor narodne čitalnico priredi dne 22. t. m. izled v Kobarid, kjer bode koncert v gostilni g. Ant. Juretiča. Vstopnina 1 K za osebo. Čisti dohodek namenjen je za pokritje stroškov pri naročbi glasbil. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Zdravniška zbornica. — V seji dne 13. t. m. se je konstituirala zdravniška zbornica tako: predsednik je dr. Fratnich, podpredsednik dr. Ar. Luzzatto, odborniki: dr. Bramo, dr. Keršovani, dr. Lovisoni in 3 namestniki. Delegatom v deželni zdravstveni svet je odbran dr, M. Keršovani, namestnikom dr. Bramo. Mož jo je nabil, da je morala v bolnišnico. — Amalija P i n t a r iz Števerjana v Brdih ni živela v poslednjem času s svojim možem skupaj; odšla je bila od njega, ker nista, mogla složno živeti. Ali naposled se jej je zdelo vendar le težko, živeti brez moža, in pri spovedi je prašala za svet. Duhovnik jej je svetoval, naj se vrne k možu. Ona je 4to~stosUaT - ali^a,, slabo naletela. Mož jo je prav grdo ozmerjal in naposled nabil prav pošteno. Sla je nazaj v drugič povprašat za svet. Svetoval jej je, naj se vrne zopet k možu, češ, da se že na kak način sporazumeta. Storila je tudi to, ali naletela je še na slabše, kajti mož jo je nabunkal tako, da je imela dosti. Sla je še enkrat vprašat za svet, ko pa je cula tisto, kakor poprej, se je zahvalila lepo za svete in se ni več vrnila k možu, ker pri starosti 36 let ljudje še nočejo umreti in bi tudi Amalija P. še rada živela, a če se vrne, ni varna življenja. Mislila je, da se ozdravi doma, ali ker bolečine le niso odnehale in se rane niso hotele zaceliti, je prišla v bolnišnico v Gorici, kjer je baje sklenila, da nikdar več ne pojde k svojemu možu, pa naj bi jej to svetoval kdorkoli. Listnica. — G. B. v V. Poslani dopis smo porabili v »Primorcu" včeraj. Pozdrav I G. dopisniku Iz Kronberga: Dopis o laškem • petju se nam zdi neresničen, zato ga za danes ne pi iobčujemo. Sporočite nam točno, kaj je resnice na tem t Razgled po svetu. Državni zbor In delegacije. — Poročila z Dunaja zatrjujejo, da državni zbor bo sklican na dan 8. maja, delegacije pa na 12. v Budimpešto. Jezikovni zakon. -— Takoj, ko se snide državni zbor, bo predložen novi vladni načrt jezikovnega zakona za Češko in Moravsko, kakor poročajo nekateri češki listi. Sicer se glasi to neverjetno, ali na novo se zatrjuje vest z opazko, da ako državni zbor ne odobri načrta, bo uveljavljen s § 14. Ako pa bi posegla v državni zbor češka ob-strukcija, bi se utegnilo zgoditi, da se uveljavi nemški državni jezik, in Cehi hi ne dobili svojega notranjega uradnega jezika. Dežel nozlioivsko zasedanje konča po "večini žo dne 2. nuja. L<> nekateri deželni zbori bodo zborovali do 5. maja. Upamo, da med temi bi tudi goriški, katerega čuka še mnogo dela. Istrski in tržaški deželni zbor v tem zasedanju sploh ne bosta sklicana. Turčija In /jjedtujeiie ameriške države, — Turška vlada je bila obljubila plačati Amerikancem 90.000 dolarjev odškodnine za ameriške misijonarje, ki so trpeli obilo ob nemirih v Armeniji. Turčija pa se brani, plačati ta znesek, in vsled tega se pretrgajo vse diplomatične zveze med državama, ako ne pride še do hujšega. Iz deželnih zborov. — V šlezkem dež. zboru je odgovoril dež. predsednik grof Thun na interpelacijo o načrtu zakona za zboljšanje deželnih financ s pomočjo doklad na davek od špirita, da vlada hoče storili vse potrebne korake, da se finance rm zbolj-šajo. Seveda se je pri tem ozirali tudi na druge deželne zbore in na to, kako isti do-ženejo to vprašanje. — V moravskem dež. zboru je interpeloval posl. Šilenv vlado radi izganjanja avstrijskih delavcev iz Prusije ter radi nastavljanja pruskih delavcev v rudnik za premog na Moravskem. Včeraj je zahteval posl. Šilenv v moravskem dež. zboru, da se mora C?hom zadostiti v vseh zahtevah glede ljudskih šol, ker sicer onemogočijo delovanje v dež. zboru, kar bo imelo posledice tudi v državnem zboru. Dr. Fux je zagovarjal pritožbo, da nekateri učitelji so klicali »Hoch Bismarck*!, češ, da to ni nič hudega, ker Ajrstrija in Nemčija sta v prijateljski zvezi in naš cesar bo kmalu sprejet na nemškem dvoru. V češkem dež. zboru je predlagal D v o f a k sporazumljenje med Nemci in Cehi v gospodarskem oziru, ali v odgovor je dobil od Nemcev, da treba kaj takega v narodnem in politiškem oziru, kakor da bi bili zatirani ti Germani! V štajerskem dež. zboru so pozdravili vladni načrt za drugo železniško zvezo s Trstom. Za vojsko sta zahtevala Krieghammer in Spaun v skupni minisierski konferenci nič manj nego 40 milijonov kron več kakor doslej. Ker denarja ni, se niso mogli sporazumeti, ali baje, če ne bode mogoče dovoliti te svote, ostane avstrijska vojska za vojskami drugih držav. »r. Kramar pred svojimi volilci v Seinilu. — Mladočeški poslanec dr. Kramaf je govoril v nedeljo pred svojimi volilci v Semilu, Med drugim je rekel, da ako ne bo uveden češki notranji uradni jezik do otvoritve drž. zbora po Gautschevih naredbah, bodo Cehi tirali obstrukcijo dalje, in sicer proti investicijskim predlogam, investicijskemu proračunu in začasnemu proračunu. Govornik je menil, da vsled tega nastane škoda Cehom pa tudi Slovencem, ali ker so čakali is toliko časa, naj potrpe še malce, ker treba v sedanjem položaju podrediti gospodarske koristi velikemu narodnemu vprašanju, ker potrebujemo najprej narodnega miru, sicer podležemo gospodarski,:.. Ako bodo Cehi delali obstrukcijo v državnemu zboru, bomo morali še Čakati tudi z bohinjsko železnico! Vojna v južni Afriki. — V Johan-nesburgu imajo Buri vse pripravljeno, da raz-streljijo tamkajšnje zlate rudnike. Mislijo, da transvalska vlada hoče uplivati s tem na Francijo in Nemčijo, da bi se potegnili za svoje tamkajšnje akcijonarje. — Zadnji čas močno dežuje, in iz Maserna javljajo v London, da vsled velikega deževja so narasle reke, jarki so polni vode, in vsa zemlja je premočena, da tam ni, misliti na kakšno vojno operacijo, Angleži imajo baje to navado, da kadar pfido kako veselo poročilo z bojišča iz južne Afrike, mečejo klobuke po tleh ali pa udrihajo ž njimi po ljudeh. S tem se seveda pokonča mnogo klobukov prezgodaj, kar neizmerno veseli klobučarje, ki prodajo mnogo novih klobukov. Pri Wepeneru imajo Buri zbranih čet okoli 8—10.000 in 15 kanonov. Burska deputacija je dobila iz Berlina odgovor, da za sedaj ne bo sprejeta, zato je odložila dohod v Berlinu za poznejši čas. (Um o spravnih konferencah in o državnem zboru. — V »Information* pišejo iz mladočeških krogov, da je sedanje potovanje ministra dra. Rezeka zadnji poskus vlade za sporazumljenje s češkimi poslanci. Ali v Pragi ne veruje nikdo navspeh. Vlada se je preveč pridružila Nemcem, da bi mogla Cehom staviti predloge, katere bi Jo-ti hoteli vsprejeli, Obljuba, da predloži zakon, s katerim se uvede češki notranji jezik, je pogoj, da se Nemcem pripoznajo take nove privolitve, v katere Cehi ne morejo privolili. Zrno ne veruje nikdo več, da bi češki zaupniki sploh še šli na konference, Češki poslanci in češki volilci so preogorčeni in bodo v državnem zboru z obstrukcijo pobijali investicijsko predlogo, kar zadene vlado tem huje, ker nima ni novčiča odveč. Dvomi se torej, da bi dr. Rezek mogel nadalje ostati minister. Posledica temu, da so se pogajanja razbila, bo bržkone izstop dra. Rezeka iz ministerstva. Raznotero. — Iz Varšave poročajo, da na mejo Buchare je odpotovalo 20.000 ruskih vojakov. — V ponedeljek je bil okra-den poštni sel, ki je nesel iz Buj 12.000 K. — Ministerstvo na Španskem je zopet odstopilo po kratkem času. Znamenje neredov v državi. — Umrl je dr. Edm. Kaizl, odvetmk v Karlinu na Češkem. Pokojnik je bil stric mladočeškega poslanca dr. Kaizia. Pogostoma je bival na Bledu na Kranjskem, kjer je bil jako priljubljen. — Okrajnega glavarja pl. Vestenecka v Novemmestu so odslovili iz službe, baje radi neredov v njegovem poslovanju! — Umrl je v Požegi sodni svetnik Anton Kos, znan slovenski pisatelj. —• Ruski car obišče parižko razstavo začetkom avgusta. __________ Narodno gospsdarstvo. Zaklad za podpiranje vdov in sirot. — »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško* stopa počasi ali gotovo k svojemu cilju, k izvrševanju svojega namena. Te dni se je pristopilo k zidanju temelja zaklada za podpiranje vdov in sirot trgovcev in obrtnikov, kateri so bili člani društva! Dr. Henrik Turna je le dni vplačal 50 kron iz zapuščine ranjke svasti g.ce Ide Gianole kot prvi obrok v zaklad za podpiranje vdov in sirot ter tako ustvaril zakladu temelj. Odbor .Trgovskega in obrtnega društva za Goriško" je dr. Turni prav hvaležen za ta plemeniti dar in upa, da bo po-četek lepemu zakladu, ki bo v bodočnosti veliko dobro za sirote in vdove onih trgovcev in obrtnikov, ki so bili člani našega društva. V Parizu je bilo že pet svetovnih razstav. — Prva 1. 1855. je miela 23.954 razšlavljalcev; obiskalo jo je pa 5,160.000 osob, V drugi 1. 1867. se je strmečemu svetu pokazalo 52.000 razstavljalcev; razstavo pa je poselilo 11,000.000 osob, V tretjo razstavo 1878. je prišlo pogledat nad 16 milijonov oseb, dočim je število razstavljalcev bilo približno tako kot v drugi. Tujci so. se razstave malo udeležili, ker niso niti v snu mislili, da se bo Francija od poznanih katastrof 1. 1870-71. tako hitro opomogla. Na četrti razstavi K 1889. pa je bilo samo ptujih razstavljalcev 25.364, vseh skupaj pa 55.486. Obiskovalcev pa so. našteli 327, milijona! Popolnoma naravno je torej, da je Mil-lerand slavil solidarnost v delovanju in vzajemnost idej in čutov, Istotako je popolnoma razumljivo, da je tudi ministrski predsednik nazval razstavo šolo vzajemnega poučevanja in veliko delo pomirjajočega sporazuma! »Kmetijske družbe redni obfinl zbor bode v Gorici dne 30 t. m. ob 10l/2 uri predpoludne. Dnevni red: 1. Odborovo poročilo o društvenem delovanju. 2. Poročilo a) o računskem sklepu za leto 1899; b) o stanju društvenega premoženja, c) o proračunu za leto 1900. 3. Odborovo poročilo o razdelitvi državnih podpor za leto 1899. 4, Volitev podpredsednika. 5. Predavanje g. Alberta Sliegerja o streljanju proti toči. 6. Morebitni predlogi. Streljanje proti toel, — G. Fr. G o m ba c, dež. vin. potovalni učitelj za Kranjsko v Ljubljani vabi k posvetovanju o streljanju proti toči, k poskusnemu streljanju ter k preskušnji žveplalnikom v Krškem, v nedeljo dne 29. nprila t. L ob 9. dopoldne, Posve« tovanje bode v šolskem poslopju, streljanje v bližini mesta, preskufinja mehov v vinogradih. Spored zborovanju: 1, Pozdrav udeležencev, 2. Poročilo o dosedanjih vspehih streljanja proti toči na Štajarskem in Kranjskem, (poroč, g, dr. Vošnjak). 3. Poročilo o pravilni uredbi strelišč. 4. Razni nasveti in razprave, — Po zborovanju; 5, Preskulnja raznih toplfiev pod raznimi nastavki. Z vodoravnim streljanjem se pokaže moč strelnega puha. 6, Obisk strelišč poleg Krškega. 7. Preskulnja raznih žvcpluluikov v vinogradih, Kranjskemu In primorskemu gosdft-skoniu drufitvu je dovolil deželni zbor kranjski v seji dne 19. t. m, podpore 400 K, ltusko-perzljska trgovska pogodba. — »Novoje Vremja* poroča, da polije te dni rusko ministerstvo financ v Perzijo tri uradnike v svrho sklopljenja rusko-perzljske pogodbe. — Mala notica, ali — pove. Znalcu sedanjega svetovnega trga več kot cele serije člankov. Rusija razširja svoj delokrog od dne do dne. Ne buči, ne joče, skratka: tiho in oprezno gre po dobro začrtani poti. Tukaj bi jo mi morali posnemati. Pustimo že enkrat »rodoljubne* fraze pri miru ter bodimo trezni, delavni. Kričimo, da se bomo učili ruščine. Prav I Naučimo se. Ob jednem pa zasledujmo Rusijo pri delu. In iti nam ne bo treba tja, ampak pojdemo raje v Dalmacijo, v Bosno in Hercegovino, ali pa ostanemo doma ter začnemo delati doma! Kaj vse nam proza naša zemlja materinska, kaj vse! Ko bi mi vsaj to vedeli? Skušajmo zvedeti!_____ K naši kulturi. (Beležke.) „ Pisanice". — Pesmi za mladino. Zložil Oton Zupančič. Založil L. Schvventner. — Že dolgo časa nisem čital nobene zbirke »pesmij za mladino* s takim veseljem in »akim vživanjem kot — pisanice. Res je: za otroke za mladino je še najboljše komaj dobro. Upam pa, rta bodo ,,Pisanice" prav vsakemu zelo ugajale. Pa kak;; V\ tudi ne! Citajte samo n. pr. »Da mi biti j: d??vo" (str. 21.) aii pa »Pripovedka o nosku" (sir. 23.) ali koj na prvi strani „Mak" 1 Kako lepo in za otroke kakor nalašč. »Mak« n. pr. se jih večina nauči na pamet. In kričali bodo z veliko radostjo: , Mak, mak, mak — sredi polja kima, — mak, mik, mak — rdečo kapo ima*. Smejali se in ponavljali bodo: ,joj, joj, joj — rezka burja piše". Nekaj pesmij v zbirki sicer nikakor ne spada v njo, ali škodovale celoti ne bodo. Kar je tu pa tam nejasnega, to nadomesti krasen ritem. Ob jednem pa na človeka ostale pesmi tako vplivajo, da niti ne pomisli, da je res kaj poprej tu pa tam čital, česar ni razumel. Saj name je cela zbirka naredila tak vtis. V prav otroško razposajenost se me spravile posamezne pesmi, cela zbirka me pa — kakor že rečeno ¦— tako razveselila kakor nobena podobna že dolgo. Rečem samo: kdor kupi in prečita „Pisanice", vesel bo, ker spomnil se bo mile in krasne otroške dobe. Priporočam .Pisanice* v prvi vrsti starišem in pa otrokom ; škodile pa ne bodo nikomur, pa naj jih kupi bodisi star in mlad. Vsak najde v njih — svoje. In to je menda dovolj! Foulantovo svileno blago gld. 840 i» vif^! — 1* metrov! — poštnine ia carine prosto t Vzonisv* obratno poŠto; ravno tako JSme, bele ia . barvane .Hennebergove svile* od 45 kr. do gld. 14-65 m. G. Henneberg, tovarnar svile (2) (c in kr. dvorni zalagatelj) * i VELIKA ZALOGA ŠIVALNI! STMJEV M DVBKDLES 8AUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Munleipio št. 1 mehasična delavnica v Nunski ulici št 16. V zatopi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in I (Br<*z konkurence!) inozemskih. IB«r- Cene so od gld. SO naprej. -%OI Z nami ]• vsuka kankuranea namogeia ! St- toplo priporočamo z odličnim spoStovartjam udani S1MJNI6 & OEKLEVA. Samo gospodje vdobe; 1 zbirko 120 senzaeijondnih, jako inleresanfc-nih fotografij in novo zbirko prekomorsklh poseb-Hrtsiy, imajočo 1(» barvanih .slik posetne oblike. Ti dve zbirki staneli proti naprej vpoalanim zneskom le dve kroni (tudi v znamkah). Nadalje: 1 zbirka, obsegajoča 12 fF-Cablne«. fotografu, točni naravni posnetki, stane 9 kron. Povzetje 60 vinarjev vpP. Najceneja razpo§u>rev: Ignac Kami, Dunaj II., Jiigctrstrasse 26. I ii t ob Obidič. čevljar v Semeniškt isliei štev. 4 Ipa^" v Gorici, --^fl| priporoča se ia raznovrstna naročila po nert za gospe in gospode. Naročila se izvriufe hitro. Zaloga piva I. kranjske eksp. pivovarne na par T. Frdhlich-a na Vrhniki pri Ljubljani, odlikovana na razstavi v Rimu in Bruseljn s Častno diplomo in zlato svetinjo. Glavni zastal in zalila za Gsrica in dežela: Josip Rovan Gorica — RabatiSSe St. 18 - Gorica. Podružni zalogi: Fertai 2aiar, v Girici, ulica MctR št. 25. (gostilna J. Ciuffarin blizu Korna). Frane Firlai, gistilin m Giriftici pri JUta". Bolj kakor druga leta se lotos to i z-borno pivo posebno odlikuje v dobroti.— V zalogi se nahaja vedno zveze in dobro ulo-žano, da se lahko eerij. gg. odjemalcem postreže v popolno zadovoljstvo. Priporoča se rojakom v mestu in na dežeK z odličnim spoštovanjem udani Josip Rovan, glavni zastopnik. LIHIMENT. CAPSICICOMFUS. ' li mcM«rJwe lekarn« v Pragi pripoznano kot Izvratno bol ublažujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlgr. steklenicah z ndio žaSčilno znamko s »SIDROM« namreč, iz RICHTERJEVE; lekarne in vzame kol originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Riciterjeva iskana „pri zlatem \muf, \ PRAGI. 1.1 Prave in edine želodčne kapljice, lVar8t^Hnamka)- Zdravilna moč teh kapljic jo nepre-kosljiva. - Te kapljice uredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlieico _ popije. Okrope po- Sv. Anton Padov. kvarjeni želodec storč, da zgine v kratkem času omotica in životea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. —9 Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročltve in pošiljatve pa j edino le v lekarni Oistofoletti v Gorici. Zahvala. H Ginjeni po dokazih sočutja povodom nenadomestne zgube naše S nepozabne hčere, sestre in svasti, gospiee I Ida Gianola, izrekamo tem potom najsrčnejo zahvalo vsem častitim udeležencem pogreba in darovalcem v dobrodelne svrhe mesto nagrobnih vencev. Žalujoči ostali. »Goriška ljudska posojilnica". I Vabilo na redni občni zbor v smislu § 32. dr. pr., ki bo v dvorani »Slovenske Čitalnice" dne 29, aprila t. I. ob 9. predp. Dnevni red: i. Potrditev računov za 1. 1899. 2» Volitev ravnateljstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Nagrade ravnateljstvu. 6.. Poročilo nadzorstva o sklepih seje 30. marca 1.1. V Gorici, 20: aprila 1900. Nadzorstvo ,,Goriške ljudske posojilnice". p. , Letni račun z bilanco za leto 1899. je razpoložen v društvenih prostorih, da isti ¦ društveniki lahko pregledujejo ob uradnih dneh in urah. ¦' Po § .35. društvenih pravil sklepa občni zbor veljavno, kedar je zastopan naj- manj 10, del denarja, vloženega v deležih. >&&&batt&&^^&lb<^&l^ ^Krojaška zadruga" vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za spomlad in poletni čas, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Katngarn, Cheviot i. dr. Krasna izbera volnenin, perkal, Battist, satin, *Voile de Laine«, Zcphir i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za inožke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja. Na željo se ponije tudi nzorce, poštnine proste. ir- Trgovski pomočnik za manufakturo ali mešano blago m** išče službe -•« Spričevala dolgoletne prakse so na razpolago. Ponudbe je pošiljati na uprav-niStvo »Soče*. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena »Vzgoja in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hofe sam lahko in hitro navaditi vsepra potrebnega da more sebe in drupc blažiti in prav o!i-kaLi), ter se dobi za predplačilo 1 gld. .r»0 kr., po pošti 10 kr. ver, a i proti postnemu povzetju pri Jo« žefu Valenciču na Dunaju, III. Uez., Hauplstrasse N.o «4. 3. Htjre., II. Stk.. Th. 38. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar ako bi mu kupec poslal knjigo Se nerazrezann in ("isLo v treh dneh nazaj, ('ena je skrajno znižana; knjig je malo več. Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Biessner, y NMstl ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča prec. duhovščini in »Javnemu občinstvu svojo lastno izdclovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voficeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuj« točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo H cl.) tiskamo crk na perilo. (P. cl.) Odda se v najem že nad 30 Jot obstoječo trgovino z mešanim blagom, pokorijo in gostilno. Odda se posamezno ali skupno. Na-tanjčnoja pojasnila dajo lastnik sam: Franc Floreninl, trgovec in posestnik v Ajdovščini. JO S. V I N D Y Š tovarna strojev in livarna Praha - Smlohov, Vlnohradska ulica št. 94. priporoča TW3fl patontno »točilna stroja ' brez zamaševanja in s sočasnim zamašciijem steklenic, ZRAČNE TLAČILKE (lastna iznajdba) povsem nove, zboljSuue sestave, koti« s pumpo, Čistil« za stakla-tilca, zamaiilka in kaprevalka staklanie, tla&llka, parni «an> nil in saklopnica vs«>h vrst iz rdečega zlitka. medenine ali železa od najtnanjištfM do naj večjega obsejja. |gnr> Canik! na aahtavo brazplačno. ~**Q| Odlikovana mizarska delavnica in velika i zaloga vsakovrstnega pohištva i m Ivan Dojjak m v Solkann pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiču (Droe). -»»x<«<- Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stru- garski stroki od priprostega do najličnejšega izdelka. Izdeluje točno in po najnižjih etnah, da se ne boji nikake konkurence. BOGATO Hultminz postrežba. ZALOGA preskrbljena zaloga ¦hklaftsv ircmeia) v najrazličnejših vrstah. vseh, k mizarski in strugarski stroki spadajoči« potrebščin. Samo 1 krono za 3 žrebanja. L Zadnji mesec Glavni dobitki 60.000kron-15.000kron ,n 12.000kron v gotovini z 20?» odbitkom. Srečke banke za invalidne L•LLL&L;¦ po 1 krono | m, pehanje: 10. novembra 1900. priporočajo: 6. Gentllll, Jt. V. Jona, MleEielstadter 4V Comp.r A. Pincherie. mgjsmm i^^mmmmm