162
Iz prakse za praV «>
ARHIVI XX 1907
Pedagoška dejavnost arhiva
(izkušnje n problemi Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici)
ALEKSANDRA PAVŠIČ-MILOST
Zakon o naravni in kuldirni dediščini govori o pedagoški dejavnosti arhivov v 94. clcnu, ko med drugimi nalogaiii našteva (udi ohvcznosl pripravljanja razstav in drugih oblik predstavljanja arhivskega gradiva Natančnejše pa je to opredeljeno v normativih in standardih za arhivsko dejavnost, ki govorijo prav o pripravljanju zgodovinskih učnih ur in predavani na podlagi arhivskega gradiva.
Potek pedagoške dejavnosti v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici od njegove ustanovitve pa do leta 1989 je bfl prid leti že podrobno opi ;an, zato se hom holj osredotočila na nekatere pro-hlcmc, ki sc na:n oh tem kažejo.
Pedagoško dejavnost, ki sc zadnja leta odvija v arhivu, hi lahko razdelili na tf sklope
1	pripravljanje zgodovinskih učnih ur
2	de!o z. zgodovinskimi krožk oziroma mla dimi raziskovale, nasploh
3	vodstva po arhivski h razstavah
K (očki 1
Zgodovinske učne ure se odvijajo v okviru rednega ptiuka spoznavanja družhc oziroma zgodovine na osnovnih in srednjih šolah. Z neka terimi učitelji se že oh začetku šolskega leta do govorimo za teme, ki naj hi jih ohdcla.i na osnovi arhivskega gradiva, in določimo okvirni časovni razpored posameznih tem, drugi sc na javljajo po potrehi šele med šolsk m letom. Naj več sc odzivajo novogoriške šole, loeirane blizu arhiva, ker učenci na poti nc izgub io preveč časa. Najmlajši, ki prihajajo na učne ure v arhiv, ohi skujejo četrti razred osnovne Šole. Pr tej starosti je najtežje spustiti sc na njihov nivo znanja in dojemanja. 5 i ti moramo namreč Čimbolj nazorni in konkretni. Zalo je Ircha izbirati teme, za katere obstojajo v arhivu ra/.lične vrslc za p. sov. Pn nas cclrlošolci obdelajo učno snov o gradr^ Nove Goricc. To je tema, za kalero jim lahko pakažcmc pisane, risane, i iskane, fotograllranc in filmanc zapise, kar jc zanje zelo zanimivo Poseb.'j bom opozorila na močan vtis, ki na na učence naredi Ti t mano arhivsko gradivo, i koda ;c le, da tega nmamo za vse učne vsebine, ki jih z učenci obravnavamo v arhivu. Sicer pa med uenimi urami prevladujejo uvodnc ure pri zgodo vini v šestih razredih osnovne šole in prvih letnikih srednjih šol, ko jc govora o zgodovinski znanost' n zgodovinskih ¡£lrih" Opravi sc .splošna predstavitev arhiva in neposredno seznanjanje z arhivskim gradivom kot pis" m zgodovinskim virom. Tudi v \išjih razredih povprečno dve učni
lemi v enem šolskem letu obdelamo v uriiivu (v sedmem razredu: Razsvetljenstvo s poudarkom na urbarju ,n katastru. Taborsko gibanje; v osmem razredu: Rapalska pogodba in boj za meje po prv svetovni vojni, primorski Slovenci med obema vojnama) Ob tem naj povem, da dobijo učenci osnovne informacije o obravnavani teiru že v šoli pn prejšnji uri zgodovine. V arhivu polcm temo obnov,mo oziroma jo na osnovi arhivskega grac,:va dodatno obdelamo. Izberemo nekaj dokumentov o ohravnavani temi ir. podrobneje predstavimo vsehiuo. Po dva učenca skupaj dti na fotokopijo dokumenta, arhivist, b izvaja lično uro, pa uporahija original in ga učencem tudi poka>.c, vendar ta dokumen1. nc kroži po predavalnici. Gluvnn dilcinii, s kutero sc srečujemo pri izvnjnrrjn ličndi ur. je namreč prav vprn.snnjc, nli nuj ucencu omogočimo fizični stiK z originalnim dokumentom ^ledc na ne-vnrnost poškodb To vprašanje jc zlasti pereče pri uvodnih učnih urah, ko govorimo o /godo vin:;kih virih Povsem nekaj drugega jc namreč, ec lahko učcncc "idi in otipa originalni doku ment, kot če mu jC na voljo lc fotokopija. Prva leta smo pri učnih mah kazali lc originalne dokumente m j h včasih da i i učeneem tudi v roke Kasneje smo ugotovili, da sc pri še tako pazi i vem ravnanju, če jc to sorazmerno pogosto, dokument vendarle nckoiiko obrahi, knjige pa sc razrahljajo. Zato smo izdelali harvne fotografije dokumentov in jih kot razstavne eksponate obe sili v predavalmci in na hodniku. Priskrbeli smo si tudi nekaj fotografij dokumentov drugih arhivov, zlasti listi nc s pečati ki jih v našem arhivu nimamo, .n seveda fotografijo najstarejšega ohranjenega dokumenta v Sloveniji Kadar gre za posamezne dokumente, jc to sorazmerno dobra rešitev, kadar želimo predstaviti dokumente vezane v knjige (zlate knjige, urbarji ..). pa je re produkcija lc hleda sled originala. V lak'h primerih arhivist, kL predava, še vedno pokaže original, nc dajemo pa ga učeneem v roke. Niisploh pri učnih uruli v uriiivu pogrešumo "ponaredke" d nkjimc.it o v, ki hi mi original spominjali nc lc po izgledu, limpuk tudi oh dotiku in hi jih iiČcnci brez pretirunegii stnil-.u pred poškodbo luhku prijeli v roke Zato na icm mestu ponavljam pohudo, ki je bila nekajkrat dana že na izvršnem odboru Arh vskega društva Slovenije, in sicer da hi v Kor.scrvatorski in restavratorski dclavnici Arhiva Slovenije izdelal' za vsak arhiv nekaj lakih primerkov.
Neke vrste ovira oziroma ležava pri iz.vcdl: učne ure jc ludi krutek čus, ki fcn miajti nčcnci
MÏH1VI XX 1997
Iz prakse za prakso
163
zanjo običajno na razpolago, Omenila sem že, da največ prihajajo v arhiv učenei b ižnjih šol, k. lahko obirk opravijo v okviru redne učne ure zgodovine in ne posegajo v urnik driigui pred inclov. Učitelji opozarjajo, da so zlasti na večjih iol.tb velike ležave z usklajevanjem upnikov, če bi želeli k redni uri dod.iti še kakšne Zato ostaja obisk arhiva v glavnem omejen na ene učno uro. od tega porabijo nekaj časa za pot, tako da za sjm "pouk" ostane dobrih dvajset miruL Ta čas je velikokrat prekratek za dobro izpeljavo ure, zlasti če učcnci poslgvljaju veliko vprašanj ali Če si želijo o slišanem tuui kaj zapisati Zalo so učitelji zadnja leta namenih za uvodno temo k pouku zgodovine dve šofski uri (eno za p.cdsla v i lev arhiva, drugo za zvrsti arhivskega gradiva). Zarai'i ozko odmerjenega časa \ prišla zelo prav kraj sil /.lože liku z osnovni nu informacijam o arhivu, ki bi jo razdelili med učence, da se med samo učno liro nt bi obremenjeval! z zapiso vanjtm. Zadnja leta so se na srednji11 šolah uveljavile lako imenovane biok ure (dve šolski uri skupaj brez odmora). Le-tc so se zlast: pn šolali, ki so bli/.u arhiva, izkazale kot iuealnc za ooisk arhiva. Učenci imajo dovolj časa za prihod in odhod, arhivi s t pa lahko v miru 'zpeljc dogovorjen program &H odgovarja na zaslav^ena vprašanja.
Šole, ki so blizu Nove Gorice, a vendar vezane na prevoz, izkoristijo za obisk anvva dni? boslovni ali kulturni dan. Takrat je na razpolago več časa, pojavi pa sc drug problem. Zaiadi avtobusnega prevoza prihajaia po dva oddelka naenkrat. Toliko učcnccv hkrau pa v našo pre davalnico ne gre Ker želijo v takih primerih vedno lc splošno predstavitev arhiva in gradiva, -ano problem rešili lako. da si en razred ogleda najprej skladišča in razi;lavo, ki jc takrat postavljena v preddverju, in šele potem zvrsti gradiva, druji pa obratno. Pri iem je treba paziti, da sla arlnv'sta, ki vodita, usklajena irr hkrati začenjata in kon ČUjda izvajanje.
Najmanj uspešni smo pri navezovanju stikov z oddaljenimi šolami, raj z nekalc im splon še nismo uspeli vzpostaviti sodelovanja, kljub temu, da ob vsakem iaeclku šolskega Leta pošljemo vsem šolam dopfs, kjer poleg obisk-' arhiva po nujamo tudi izvedb :) učnih ur nu šoli. Odz.vahi se jc lc ena Šola, s katero arhiv sodeluje nu izvedbi kulturnega dne s splošno predstavi i y:jo arhiva in posameznih zvrsl' urhivskcga_ gradiva. Gradivo pripelje naš dclavcc s sabo. pripravimo pa predvsem dokumente z območja sjlskega okoliša. Pri izvedbi teh učnih ur ni vccjib težav, razen žc prej omenjenega problema s časom, ..aj sc mora v enem dopoldnevu zvrsti »i veliko oddelkov
K ločki 2
Posledica dobrega sodelovanja s šolami (v lclu 1996 ie bilo npr. opravljenih 6f učnih ur) je tudi povečano število mladih raziskovalcev v ar h!vu. Učcnci poznajo ustanovo in sc ob seminarskih .n podobnih nalogah zatečejo k nam, ponavadi še preden si o neki temi poiščejo ustrezno liieraturo. Kakor sc niža starostna meja učcnccv, k: p. hajajo na učne ure, tako se niža tudi starostna meja uporabnikov za "raziskovalne" namene (nekajkrat so prišli tuui žc učenci če irlcga razreda osnovne šole). Tega povečanega zanimanja sir.o siocr zelo veseli, prinaša pa tudi nekatere težave. Ti učcnci namreč še niso sposobni povsem s i.iioiilojno uporabljanti arhivskega gradivn. C e želimo ugodili njihovim željam, potrebuje arhivski dclavcc /.a pripravo gradiva veliko več časa kol običajno, stalno pa mora biti prisoten tudi pri uporabi, s.ij obstaja večja nevarnost, da t poškodovali ali pomešali dokumente. Podobno velja ludi za delo z zgodovinski! ii krožki, s lc razliko, dit takrat prevzamejo velik del obveznosti njihovi mentop T' pregledajo grad vo, Še preden pripeljejo učence, in pripravijo zanje le zanimivejše dokumente, tako da sc jim n treba prebijali skozi velike količine gradiva. Člani zgodovinskih krožkov prihajajo v arlnv /.lasti ob pripravljanju republiških raz.skovalnih nalog.
K točki 3
Vodstva po arhivskin razstavah nam ne pri naŠJtjo kakih posebnih problemov. Tudi tu pa velja ugoto/'itcv, da sc odzivajo lc bližnje šole, ki niso vezane na prevoz. Ker pa včasih selimo razstave lud! v druge kraje, s tem približamo arhivsko gradivo tudi tamkajšnjim šolam. Obijk učcnccv na razstavah pa izrabimo ludi za pred slavilev arhiva in njegove dejavnosti.
Uporabljeni viri in literatura:
Zakon o naravni in kulturni dediščini, Uradni lislSRS, št. 1/81
Normativi in standardi zt) arhivsko dejavnost, PoroČcvalce Kulturne skupnosti Slovenije IV, Št. 18, Ljubljana 1982.
Jurij Rosa, Pedagoška dejavnost v Pokrr jinsk:m arhivu v Novi Gorici, Arhivi, Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, letnik XIII, številka 1 2
Evidenčna knjiga obiskov šolskih ¿kupin, Pokrajinski arh v v Novi Gorici ibirka doku menlarncga gradiva,