Zavisina llrsa (Nadaljevanje) »Kako naj to storim?« »He, he, he!« se je zarežalo bablje. »Kako moreš kaj takega vprašati? Jaz sem že večkrat videla, da sosedove kure letajo čez ograjo in v vašem vrtu škodo delajo. Pri prvi priliki ubij eno sosedovo kuro in jo potem *.krivaj vrzi na njihovo dvorišče. S tem se bo sovraštvo začelo. Tvojega moža bom pošteno prijela. Prepri.ana sem, da bo on s te!x>j držal.* »Toda Leganovim ne bomo mogli do živega. Tožili nas bodo. Tako bomo imeli kazen in srarrioto.« ?Kaj še! Kdo pa bo mogel kaj dokazati? Brez dokazov pa ni obaodbe.« Terezija se je ravnala po Uršinem nasvetu. Naslednjega jutra je Lenčka, sosedova najstarejša hči, našla na dvorišču ubito kuro. Ubita kura je bila ena tistih, ki jih je sama vzgojila in je ravno pred nekaj dnevi začela nssti. Lenčka je pogledala skozi ograjo in je tik ob njej opazila sledove. Jasno ji je bilo, da sta kuro ubila in vrgla na dvorišče ali sosed ali soseda. Z ubito kuro je šia v hišo. Pokazala jo je bratu. Ta stvari ni pripisoval važnosti in ie rekel: »Ne smeš zameriti sosedu, če tvoje kure podi iz svojega vrta. Sedaj je slučajno eno prehudo zadel in ubil. Seveda bi jo lahko sam prinesel sem in povedal, kaj se je zgodilo, a če ni storil tega, se svet tudi ne bo zrušil.« Lenčke bratove besede niso zadovoljile. Ker se sam ni zavzel za stvar, jo je hotela ona izvesti do konca. Vzela je kuro in šla z njo k sosedovim. Moža in ženo je našla v sobi; Terezija je še ležala, Ksaver pa si je pripravljal zajuterk. Lenčka je pokazala zakoncema kuro in rekla: »Glejta, to je ena naših najboljših kur. Danes sem jo našla poleg ograje mrtvo. Vse kaže, da jo je eden izmed vaju ubil in vrgel preko ograje.« Ksaver je gledal zdaj kuro, zdaj Lenčko. Cez čas je Jezno dejal: »Zapomni si, da tvoje kure nič ne brigajo ne mene, ne moje žene!« »In vendar je to kuro ubil eden izmed vaju. O tem pričajo sledovi ob ograji.« Ksaverja je pograbila jeza. Poskočil je. Pri tem je zadel ob mizo, prevrnil skodelico in izlil kavo. Skočil je proti Lenčki in zakričal: »Povedal sem ti, da midva nisva ubila tvoje kure! Sedaj pa se poberi, drugače te bom s silo vrgel ven!« Lenčka je odšla. Doma je z ogorčenjem opisala očetu in bratu ves dogodek, toda ni našla razumevanja. Odgovorila sta ji, da zaradi ene kure ne bosta uprizarjala kakih komedij. Sovraštvo Kolmanko je nekega dne odšel v mesto. Urša je za to zvedela. Vzela je palico in košaro ter hitro odšvedrala k Tereziji. Terezija jo je prijazno sprejela ter ji veselo pripovedovala, k*ko »e je končala zadeva s kuro. Urša si je zadovoljno mela roke in smehIjaje vzklikala: »Izvrstno, izvrstno! Bomo že pokazali Lenčki! Praviš, da je bila jezna? Gotovo se bo maščevala.« »Kaj pa nam more? Dokazati nič ne bo mogla.« »To je res, a maščevala se bo gotovo. Boš videla, da vam bo danes ponoči razbila šipe na oknu.« Terezija je prinesla tep kos belega kruha, kraee in nekaj belic. Urša je vse zložila v košaro. Nato se je poslovila. Med dnevom se ni zgodilo nič posebnega. Sosedje se niso videli in tako ni moglo priti do kakega prerekanja. Proti večeru se je Ksaver vrnil iz mesta. Bil je slabo razpoložen, zaradi tega se je kmalu vlegel spat. Terezija mu je kaj kmalu sledila... Okrog enajstih ponoči se je zaslišal žvenket stekla. V sobo sta priletela skozi okno dva kamna. »Kaj je to?« je zaklical Ksaver, ki ga je žvenket zbudil iz spanja. »Kaj je?« je odvrnila žena. »Pojdi ven, morda boš videl Lenčko ali njenega brata? To je maščevanje za kuro.« Ksaver je skočil iz postelje. Hitro je nataknil hlače in odhitel ven. Pregledal je vse kotičke, a nikogar ni našel. A komaj se je vrnil v hišo, se je iz soda, ki je Iežal na skednju, skobacala človeška postava. Previdno je pogledala okrog sebe, nato pa ob ograji oddrobila na cesto. Bila je< — zavistna Urša. Kolmanko ni mogel zaspati. Premetaval se je v postelji in snoval. maščevalne naklape. Žena ga je pa podpihovala. Sklenila sta, da bosta ob dani priliki sosedu vrnila milo za drago. Med dnevom sta zakonca temnih obrazov hodila okrog hiše in se jezno ozirala proti sosedovim. Leganovi so mislili, da je to zaradi kure in si niso delali prevelikih skrbi... (Konec sledi) flt'