Odmevi Objavljamo v ccloti članek iz glasila de-lovnega kolektiva tovarnc farmaccvtskih in kemičnih izdelkov »Lek« iz Šiške »KO(LEK)-TIVA«, objavljen v šesti številki pod naslo-vom »LEK PRVI«. LEK prvi »JAVNA TRIBUNA« je razvrstila najboljše tovarne v občini Šiška V glasilu »Javna tribuna« občinc Šiška, številka 2/72, je bil na svojstven način izvr-šcn izbor desetih naj\ečjih dclovnih organi-zacij v občini. V tem »klubu deseterice« kot je avtor članka skupino poimcnoval, Lek do-minira s trctjinsko prcdnostjo prod ostalimi najboljšimi podjetji. Gotovo drži, da naši to-varni to mesto pripada, vendar je ncsprejem-ljiv sam pristop, še bolj pa mcrilo razvršča-nja. Kar oglcjmo si nekaj primcrov (po za-ključnih računih 1971). Delovna organizacija celotni dohodek v 000 din točke 1. Slovenija avto 707,897 10 2. Litostroj 527,531 9 3. Slov. vino (centr.) 432,756 8 4. Lek 302,584 7 5. Viator 289,211 6 Delovna organizacija dohodck v 000 din točke 1. Lek 124,375 10 2. Litostroj 115,879 9 3. Slovcnija vino 109,756 8 4. Viator 107,200 7 5. TDT 56,958 6 Delovna organizacija bruto skladi v 000 din točke 1. Lek 76,451 10 2. Slovenija vino 34,388 9 3. Pivovarna Union 29,087 8 4. Litostroj 21,633 7 5. Avtomontaža 19,321 6 Delovna organizacija število zaposlenih točke 1. Litostroj 3197 10 2. Viator 2446 9 3. Sloveniija vino 2033 8 4. TDT 1151 7 5. Lek 1000 6 V skupncm seštevku vseh točk jc Lek za-scdcl 1. mesto z 59 točkami. Slcdijo: 2. Slo-vcnija vino (40), 3. Slovcnija avto (39), 4. Pi-vovarna Union (38), 5. Litostroj (37), 6. TDT (31), 7. Avtomontaža (29), 8. Tiki (25), 9. Via-tor (24), 10. Color (22). Avlor upoštcva celotni dohodck na zapo-slenega, dohodck na zaposlencga in sklacle na zaposlencga. Negativna\ enem in šc bolj v drugem pri-mcru jc metodološka in sistcmatična zgre-šenost. Enačenje pomcna cclotnega dohodka, do-hodka ali skladov šc v laslni panogi vcčkrat ni dopustno, nikakor pa sc takcga načina nc moremo posluževati kar za celotno gospo-darstvo. Kako je tteba pristopiti k proučeva-nju ekonomske problematike? Najproj si moramo postavili cilj. Od dobro ali slabo postavljcnega cilja je največkrat odviscn uspch naloge in pra\ilne ugotovitve. Če tega ne znamo definirati, po-tem sploh ne vemo, kaj bi radi in rczultat takega gledanja je pogosto napačna razlaga. V scdajšnji situaciji je navedcni prikaz pred-nosti za našo tovarno lahko zclo problema-tičnega pomena. Če bodo šc vnaprej prodira-le težnjc tako imcnovanc »uravnilovko«, smo prvi, ki nas bodo pri\ili, čeprav vemo, da se nc moremo pa tudi ne smcmo primerjati s čisto trgovskimi organizacijaini ali podjclji brez ncke smisclnc povezave. V našcm primeru pa lahko trdimo, da je navcdcni poskus klasifikacije izraz pomanj-kanja logikc' in predvscm ckonomskcga zna-nja. Taki poskusi pa ne morejo nikomur ko-ristiti. Rccimo, da si jc avtor članka postavil nalogo, da prikaže vclikost podjetij v občini Šiška. Mislim, da jc potrebno najprcj obdc-lati pojem, kaj je veliko podjetje; lahko pa vzamemo za veiikost podjetja dclež, ki ga dosega v svoji panogi v domačem ali širšem prosForu. Morda jc še najpomcmbncjše, če upoštevamo ekonomske rezultate na zaposle-nega. Za občino jc lahko v določenem po-gledu pomembncjše zaposlovanje dela\cev. Torej je nujno, da ob postavljcnem cilju u-rcdimo izbor faklorjev, nato pa te faktorje ovrednolimo gledc na njihov poudarck in te-žo. Šelc nato preidcmo k izračunu in kon kretnim štovilkam. S. ODGOVOR: Naj nam tovariš S. ne zamcri, da ga vprašamo kar naravnost: če imatc več ckonomskcga znanja in več sprctnosli kakor mi, zakaj polcm nc sedetc in nc napišete za »Javno tribuno« novcga članka in nc poka-žete vsega s\ojega veTikcga znanja, s točno nakazanimi cilji, točno določeno strategijo in taktiko, s pravilno dozirano logiko itd.? Vaš članck v glasilu vašcga kolektiva žal ne komcnlira naših poglavitnih ciljov, ki so več kakor jasni: obvestiti in seznaniti širok krog bralcev, med njimi tudi tiste iz vaše tovarne, z delovnimi organizacijami, kolektivi, njiho-vim poslovanjem, zaposlenostjo itd. In šc nc-kaj: zaintercsirati tako bralcc kakor tudi tiste, ki lahko pišcjo in polcmizirajo, da sku-paj obravnavamo vse, kar se dogaja v na-šem gospodarstvu. Mcnimo, da smo za naš namcn imeli tako motodološko kakor fakto grafsko dovolj podatkov in smo v lalikotni »razpravi« vzbudili pri bralcu intercs, da vi-di, kdo sestavlja našc (občinsko) gospodar-stvo in da si o posameznih njego\ih dcjavni-kih zapomni nekaj podalkov. Prcpričani smo, da po dveh »igrali« vsa občina ve, da je »Lek« pr\i v občini, ko grc za skupno gospo-darstvo in da je pr\i, ko grc za industrijo. V prcjšnji štcvilki našcga lista smo objavili prispevek inžcnirja Gorjupa, ki je izračunal, da je »Lek« na drugcm mcstu tudi v izvozu. Te podalke si bo zapomnil skoraj vsak bra-lec, čctudi za ekonomista (nabilcga z zna-njcm) nič nc pomenijo. Toda mi smo ven-darle tisli dejavnik, ki mora obveščali, nc pa sc ukvarjati s proučcvanjem. Da ne bi tudi mi sanio namigovali, pričakujemo vaš čla-nck, ki ga bomo obja\ili z zadovoljslvom. posebno zato, kcr si dobronamerni bralcc zgoraj objavljencga članka Ialiko ustvari vtis, kakor da sc piscc irudi prikazati bral-ccm »Ko(lck)tiva«, kako jc rcs točno, da jc »Lck« prvi, \\-ndar da jc lu prvcnstveno plod primilivizma in nc znanstvene anali/.c. Ta primitivizcm ne kaže svojih pravih cil.jov. A kakšcn je namen, da jc nekdo scdcl in \/.-račimal, da jc »Lck« pr\i v občini? Te/.ko vprašanje. Zalo dcvalvirajmo inlormacijo. V. K.