ra
PBIMOkSKI DNEVNIK
 	GLASILO
Jjtojc. . Štev. 115 (2734)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, nedelja 16. maja 1954
Danes popoldne ob 16. uri in zvečer ob 20,30 uri gostuje
LJUBLJANSKA DRAMA
s Cankarjevo dramo »Hlapci** v Avditoriju, (Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11.)
Cena 25 lir
UjjEVSKA KONFERENCA V PREHODU V NOVO FAZO? 1 Grški tisk o obisku ZAKLJUČEK DRUGEGA KONGRESA-EKONOMISTOV FLRJ V PORTOROŽU
Velik prispevek znanstvenega proučevanja perečih problemov novega gosp. sistema
zaupni razgovori delegacij
{ped eno in drugo uradno sejo
Jttgovor načelnikov delegacij treh zahodnih velesil o včerajšnjem Molotovovem govoru - Eden pri Ntollu Smithu zaradi glasov o ameriški intervenciji v Indokini - Izmenjava pisem med Bidauitom in zaradi ranjencev iz Dien Bien Fuja - Komentarji zahodnega tiska o zadnji seji konference
tane 'EVA. 15. — V Ženevi jj bilo uradnih sej, pač fiikov man)kalo sestankov in IHi , .m.ed raznimi delegaci-feio .Okoriščajo dvodnevni
pSovo:
pripravljanje na bo Iibihodniega tedna h. 4?°nferenca, kot vse ka-v fazo zaupnih raz-
TOV.
“'tancoski
...—. zunanji minister niPs •	angleški	zu-
Jiaji
minister Anthony Eden
8(j5e®e^ški državni podtajnik lis
Smith so se sestali da.
^Predpoldne ob 11. uri na ■- j V . angleške delegacije in JI *’ kot zatrjujejo v krofe	delegacij,	o	sta-
trihn^ na3 ga zavzamejo na C njl seji o Indokini. Hl_ seJp se je Bedeli Smith ijl0 anjal s siamskim dele-W t Yanom- ki ie eden iz-“ predsednikov konfe-“Ce 0 Koreji.
?! strjujejo, so trije zale,' ministri na današnjem NprrU sklenili, da bodo it j “ francosko stališče, da lenit- v Indokini najprej Itv-.i1. Premirje in šele nato fes-i- 0 Politični ureditvi
fef )a\ in da je torej pre-feih Prv' ‘n giavni cilj se-tem razS°vorov v Ženevi.
%
i
ttUjjj1 so ministri sklenili za-
jUjsL 8e le kitajsko in viet-!;;Vj 0 stališče o istočasni re-W v?iaških in političnih itj j?8).’, .temveč tudi sovjet-
ra» —kot ga je včeraj Molotov, da je treba fei , s sklenitvijo premirja W tudi «nekaj» političnih
|SV|
Jlolotovovem včerajšnjem
"tu.
v katerem je sovjetski
minister načelno pri-Sfe 8a mednarodno nadzorih fed
U)
Wel,
ln mu privabi pred ^tsk;» možnost nadaljnjih
premirjem v Indo-na jamstvo držav, ki kujejo konference, pa 'C ministri baje strinjali fe jh, da gre za zelo zvit mLt1 manever, ki naj W“4 na francosko javno
feu, SIUIJIUM
*tsk>h koncesij, fe^derajšnjemu Molotovo-^Mnfi?Voru pripominjajo v 1 p 8 krogih naslednje:
Ife iftanek na zahodno za-SuP0 mednarodnem nad-tfem Pac* morebitnim pre-'fe j Pomeni korak naprej. '•iVLjkušnje s Koreje, kjer % ,. !?ki in švedski zastop-krat obtoževali svoje ;« 0l 'n češkoslovaške ko-:festistrukcije, silijo k pre-}■ vi,.
;;'fei Z81 pristanek na fran-. Predlog, naj vseli de-,'5,lfer/av. ki se udeležujejo 0 Indokini, jamči
tkžajj sporazum, ki bi bil
« v Ženevi, f it 8aPrej. Toda
pomeni
potreb-
VvP0iasndo. ali si hoče Pridržati pravico do
Ur. J. Brilej s|,risPel v ZOA
j»5j Y°RK, 15.
Kfe _ ,v Ncw York z le-
Danes
Iti Ju« fk° Londona novi j, Ojm0 vanske delegacije ..Brij * veleposlanik dr. Jo-i.!eieli J,.,Na letališču so ga -	elani jugoslovanske
. .6 fJri r'
asu1.8
ev v Neve Yorku.
veta, s katero bi blokiral vsakršno akcijo v primeru kršitve premirja.
3. Sovjetsko vztrajanje pri tem, da vprašanji Laosa in Kambodže nista ločeni od vprašanja Vietnama, daje predvidevati, da bodo pogajanja še dolgo trajala, zlasti še, če bo ZSSR še nadalje vztrajala pri zahtevi, naj Zahod prizna revolucionarni vladi Laosa in Kambodže.
4. Sovjetski zunanji minister ni pojasnil, katera politična vprašanja bi merala biti rešena obenem s premirjem; če bi Molotov razumel pod tem splošne volitve v Indokini. Zahod tega pogoja ne bi sprejel.
To so komentarji zahodnih krogov, ki v mnogočem pripisujejo ZSSR namene, ki jih verjetno niti nima, ker so ji problemi azijskih narodov le adut v njeni politični igri.
Sicer pa zatrjujejo v dobro obveščenih grogih, da .ie Sovjetska zveza že spremenila svoje stališče, glede revolucionarnih vlad Laosa in Kambodže in da ji Kitajska v tej spremembi stališča sledi.. Po teh informacijah bi ZSSR zahtevala odslej samo, r,aj dovolijo obema revolucionarnima vladama, da prikažeta svoje stališče, ne pa aa bi sodelovali kot polnopravni delegaciji na konferenci. Že včeraj je Molotov zatrdil ne svo-tiskovni konferenci, da bi bili delegati «bolje obveščeni. ko bi slišali tudi predstavnike« obeh vlad. .Nekoliko kasneje je predstavnik kitajske delegacije izjavil, da bi bilo primerno, ko bi '(poslušali« mnenje obeh revolucionarnih vlad.
Danes kasno popoldne se je angleški zunanji minister Eden 45 minut razgovarjal z načelnikom ameriške . delegacije Bedellom Smithom.1 Ob 19. uri pa . je. Bedeli Smith sprejel južnokorejskega zunanjega ministra Pjungjuntaja. Po razgovoru je ta .izjavil, da ni dobil nobenih novih navodil iz Seula glede vprašanja volitev na Koreji. Dodal je, da se je z ameriškim državnim podtajnikom razgovarjal o delu konference o Koreji.
Medtem sta Molotov in Bi-dault izmenjala pisma o vprašanju evakuacije ranjencev iz Dien Bien Fuja. Bidault se v vojem pismu pritožuje, da
zultat Edenovih razgovorov s Cuenlajem in Molotovom. List nadaljuje, da je Eden poskušal zvedeti za mnenje obeh ministrov glede načrta, da se ob premirju v Indokini čete obeh taborov koncentrirajo v določenih omejenih conah, in pravi; «Ce ni želja, da se doseže sporazum na tej osnovi, so možnosti za širše sporazumevanje zelo pičle«.
Tudi francoski tisk je mnenja. da je bil včeraj v Ženevi dosežen določen napredek. Francoski Usti izražajo predvsem mnenje, da poskuša Molotov začeti dvogovor, ki se zdi Moskvi v sedanjem trenutku najbolj koristen, namreč dvogovor med ZSSR in Anglijo. O angleški vlogi na konferenci piše neodvisni socialistični »Combat«, da je Eden «v veliki meri razčistil ideje, ko je v dveh spomenicah povzel možnosti za sporazum o Indokini in Koreji. Toda napačno bi bilo misliti — nadaljuje list — da sta si Eden in Bedeli Smith v celoti razdelila delo, in da poskuša prvi na vsak način doseči sporazum. drugi pa pripravlja zavezniško intervencijo, ker je prepričan v neuspeh konference«.
Tudi «Franc Tireur« prav tako levo usmerjen list, poudarja važnost Molotovovih koncesij, vendar dodaja; ((Bistveno vprašanje pa je; ali hočejo Vietminh in njegovi mogočni zavezniki tesno povezovati premirje s sporazumom o politični bodočnosti Indokine? Razlike v tem vprašanju so ogromne. Molotov sicer sprejema jamstva in nadzorstvo nad izvajanjem premirja noče pa ničesar povedati o najmanjšem nadzorstvu nad volitvami. Je to njegova zadnja beseda?«
Komentar «Politike»
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 15, — ((Politika« ugotavlja v komentarju o dosedanjem poteku ženevske konference, da čeprav konferenca traja že tri tedne, kaže, da ne bo kmalu končana. Se je čas, da se stvari popravijo toda za to je potrebno podvzeti realistične in sprejemljive predloge za rešitev vprašanj, ki so na dnev-
nem interesu, pogleda bolj hrabro stvarnosti v oči. Ce se ne krene po tej poti, potem se ne bi mogli pričakovati neki posebni rezultati konference, in tudi ne bi mogli krivde zvaliti na druge. To bi pa še bolj zadržalo proces pomiritve in povečalo tendence, ki se pojavljajo na raznih straneh, da se na ožjih sestankih, mimo Združenih narodov, rešujejo svetovna vprašanja. Da je ta pot negotova ne samo za interese malih držav, temveč tudi velikih, se lahko z gotovostjo sklepa že iz samih pobud po takih sestankih, ki dovoljujejo trojno zvezo kot najbolj učinkovito, poudarja ob zaključku ((Politika«.
B. B.
maršala Tita v Grčiji
ATENE. 15. — Grški vladni list «Vima» poudarja, da bo obisk maršala Tita v Grčiji mnogo prispeval k razvoju sodelovanja med tremi balkanskimi državami. Zato grško ljudstvo z velikim zanimanjem pričakuje prihoda visokega gosta, poudarja list v članku z naslovom «Tesno sodelovanje treh držav je spremenilo lice Balkana«.
Razvoj balkanskega pakta je hiter, piše list dalje, in je opravičil upanj, dši-thh tri države polagale v to sodelovanje. Obenem pa je ta pakt postal tudi vzor resničnega prijateljstva in mirnega sožitja narodov. Po kratkem opisu odnosov med Jugoslavijo in Grčijo od začetka druge svetovne vojne opozarja pisec članka na stike in medsebojne obiske predstavnikov Turčije. Jugoslavije in Grčije pred podpisom balkanskega pakta. Z ustanovitvijo stalnega tajništva pa je ta organizacija bila izpopolnjena, tako da je spravila v sklad sodelovanje treh držav na vseh področih njihove delavnosti. Na koncu poudarja list, da pričakujejo zdaj sklicanje sve-
Pismo maršalu Titu - Predsednik Hasan Brkič o organizaciji s samoupravo delavstva - Štiri skupine problemov, ki zahtevajo takojšnje nadaljnje proučevanje
(Od našega posebnega dopisnika)
PORTOROŽ, 15. — Danes je bil zaključen drugi kongres Zveze društev ekonomistov Jugoslavije s pismom predsedniku republike Titu. v katerem je med drugim rečeno:
nGlede na dejstva, da se kongres vrši v Portorožu, v krajih, ki so neločljivi del naše narodne skupnosti, čutimo potrebo, da tudi ob tej priložnosti izrazimo veliko hvaležnost za Vaše napore kakor tudi vseh naših voditeljev, da se vprašanja okrog Svobodnega tržaškega ozemlja rešijo na podlagi pravičnosti, enakopravnosti ob popolnem spoštovanju suverenosti naših naro-
dov upoštevajoč pri tem ne-
ta treh zunanjih ministrov v obhodnost miru na svetu in Beogradu, ki bodo sprejeli krepitev mednarodnega sode-sklep o nadaljnjem razvoju lovanja. Pri teh svojih napo-sodelovanja,	J	rih ste imeli in boste imeli
vedno soglasno podporo vseh naših narodov«.
V začetku pisma se udeleženci kongresa zahvaljujejo maršalu Titu za visoko oceno, ki jo je dal njihovemu delu in poudarjajo, da bo proučevanje in znanstvena obdelava vprašanj o jugoslovanskem gospodarskem razvoju in njegovih nadaljnjih smernic kakor tudi proučevanje podobnih problemov razvoja svetovnega gospodarstva omogočilo, da bodo se krepkeje rasli delavski sveti in komune, ki predstavljajo celice jugoslovanske socialistične demokracije. ((Revolucionarno delo — nadaljuje pismo — ene generacije bi bilo veliko, čeprav bi se doseglo manj. kot je doseženo pri nas. Toda z Vašim vodstvom in vodstvom Zveze komunistov, so se pre-
GENERHL ELY POIDE V INDOKINO
2 novimi navodili za gen. Havarre
Rezerviranost v londonskih krogih v zvezi z napovedjo irancosko-ameriških razgovorov * Churchill bo v ponedeljek obrazložil stališče britanske vlade - Novi viet-minški napadi na področju Fuly • Zavlačevanje odvažanja ranjencev iz Dien Bien Fuja
med prvimi 450 evakuiranimi nem redu. Po vsem kaže. da ranjenci ni niti enega Vietnamca, čeprav je bilo v spo-
;,8lh jJ . Pri Združenih na-Hišle ^Soslovanskih pred-
15
!i«s ti- ’ ~ V Bonnu so ‘C''Dsu!'anra'' jugoslovan-W> pi-,,, sporazum o odgo-vl?sti i Ju8°slovanskih ob-'iiikjpi.J? kreditov za naba-al°e opreme v Nem-
razuntu o evakuaciji določeno, da obsega dogovor tudi pripadnike vietnamske domačinske vojske. Molotov pa je predlagal Bidaultu, naj naveže neposreden stik z vietmm-ško delegacijo v Ženevi, da bi razčisti! to vprašanje.
O popoldanskem razgovoru med Edenom in Bedellom Smithom je predstavnik angleške delegacije izjavil, da je dal pobudo za razgovore Eden v zvezi z vestmi, ki jih .ie objavil ameriški tisk. da se bodo v kratkem začeli razgovori med Parizom in Wa shingtonom o pogojih, v katerih bi se ZDA utegnile odločiti za direktno vojaško intervencijo v Indokini. Angleški predstavnik je dodal, da se je Eden z Bedellom Smithom razgovarjal ((izčrpno in jasno« o «vsem položaju v Indokini«.
Medtem izražajo angleški listi v komentarjih o včerajšnji seji konference o Indokini »previden optimizem«. Posebni dopisnik «Timesa» poudarja važnost včerajšnjih Molotovovih koncesij in zatrjuje, da je novo sovjetsko stališče re-
DitimRUč
PARIZ. 15. — Svet za o-brambo se je danes ponovno sestal pod predsedstvom predsednika republike.	Seja je
trajala tri ure in na njej so pripravili ukrepe v zvezi z vojaškim položajem v Indokini. Tretja seja je bila sklicana za zvečer.
Pozneje so uradno javili, da so na seji sklenili,	da bo v
Indokino odpotoval	načelnik
glavnega štaba francoskih sil general Paul Ely. ki bo imel nalogo objasniti generalu Navarre nova navodila vlade. General bo odpotoval nemudoma z letalom iz Pariza. Kakor poročajo, bo	generala
spremljal tudi generalni inšpektor teritorialne	obrambe
general Albert Salan. Obema pa se bo baje pridružil še namestnik načelnika glavnega štaba za letalstvo general Pierre Pelissier.
V britanskem zunanjem ministrstvu se vzdržujejo komentarjev o napovedanih franco-sko-ameriških razgovorih, na
je to v veliki meri odvisno j katerih naj bi objasnili stali-od Francije, katere vpliv bi šče ZDA v primeru, da bi se prav v glavnem vprašanju. t.| vojaški položaj v Indokini po-j. o Indokini, bil odločilen,1 slabšal.
in od sposobnosti Francije, da v interesu pomiritve v Aziji in verjetno tudi v last-
V londonskih pooblaščenih krogih pa vsekakor izjavljajo, da britanska vlada ni bila
AMERIŠKA PRIZADEVANJA
za azilski obrambni pakt
Ra/govori obrambnega tajnika Wilsona na japonskem • Gaitskell o pogoj h ra sklenitev pakta - Dulles o pogajanjih i ZSSR
... - -\Dt'likj „
1 n».J!rve®a mala 50 v Z*nevi nosili delavci n'5*, ki izražajo željo, naj bi ženevska renca imela uspeh.
transpa-
konte-
TOKIO, 15. — Ameriški o-brantbm tajnik Charles Wil-son se je razgovarjal včeraj z japonskim zunanjim ministrom Okazakijem, danes predpoldne pa z ministrskim predsednikom Sigerom Jošidom.
Po vesteh iz dopro obveščenih krogov se je v teh razgovorih Wilson poskušal izogniti številnim vprašanjem japonskih državnikov glede ameriške politike na Daljnem vzhodu in se je omejil na izjavo, da je položaj na Daljnem vzhodu postal resen in da bo ameriška vlada lahko jasneje pojasnila svojo politiko do Vzhodne Azije prihodnji mesec, ko bo Jošida obiskal Washington.
Wilson se je v razgovorih tudi zahvalil Japoncem za njihovo sodelovanje z ZDA po podpisu mirovne pogodbe.
Predpoldne je Wilsona sprejel japonski cesar Hirohito. Popoldne pa je ameriški o-brambni tajnik obiskal ameriško oporišče v Jojosuki.
Jutri se bo Wilson odpeljal v Seul, od tam pa v Taipeh, na Okinavo, v Hongkong, v Manilo n na Havajske otoke.
Zdi se, da je glavni namen Wilsonovega potovanja tipanje terena v zvezi z ameriškimi načrti za ustanovitev jugovzhodnoazijskega obrambnega pakta, zlasti pa proučevanje vojaških vprašanj v tej zvezi.	.	.
Iz Londona pa poročajo, da je bivši laburistični finančni minister Hugh Gaitskell govoril v Amptillu v Bedfoidshiru in dejal, da je načelo varnostnega pakta za jugovzhodno Azijo popolnoma v skladu z zunanjo politiko laburistične stranke v zadnjih 25 letih. Gaitskell je dejal, da je treba preprečiti «ekspanzijo kitajskega komunističnega imperializma proti jugu, skozi
Gaitskell je dodal, da je treba kljub temu obravnavati sklepanje tega varnostnega pakta z največjo previdnostjo in da bi po njegovem mne. nju morali biti izpolnjeni naslednji štirje pogoji;
1. varnostni pakt ne sme v nobenem primeru pomeniti o-brambe kolonializma;
2. v paktu ne sme na noben način sodelovati nacionalistična Kitajska;
3. v okviru tega pakta ne sme nihče prevzemati obveznosti, ki jih ni mogoče izpolniti;
4. potreben je sporazum o tem z Indijo, Pakistanom in Ceylonom.
NEW YORK, 15. — Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je govoril danes v Williamsburgu v državi Virginia o proslavi »obletnice resolucije države Virginia za ameriško neodvisnost«. Dulles je svaril pred zaupanjem izjavam sovjetskih voditeljev, ki govore o možnosti mirnega soobstoja obeh sistemov. Dulles je dejal, da se je doslej pogajal s sovjeti o raznih vprašanjih, o uporabi atomske energije, o Avstriji, o Koreji in zdaj o Indokini, da pa se je vedno znašel «pred isto metodo; ZSSR nikoli ne izpusti tega, kar ima v roki«. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da so pogajanja nepotrebna, ker nihče ne more s takšno gotovostjo gledati v bodočnost, da bi lahko kategorično zatrdil, da je vojna neizbežna in da so poskusi pomirjenja zaman.
V besedilu svojega govora je Dulles kasneje spremenil stavek »ne izključujemo možnosti sporazumov omejenega značaja« z naslednjimi besedami «Vztrajali bomo v naporih, da se nadaljujejo pogajanja o vprašanjih Nemčije, Avstrije, Indokine jn a
Indokino in Siam, do Burme | tomske energije«. Državno na eni strani in dp Malajske i tajništvo ni hotelo povedati, in Indonezije na drugi stra- zakaj je Dulles spremenil ori-ni».	ginalni tekst svojega govora.
vprašana za mnenje in niti obveščena o nameravanih razgovorih. Dodaja se. da francoska vlada ni vprašala Velike Britanije, naj bi sporočila, kakšno stališče bi zavzela v primeru poslabšanja položaja v Indokini,
Molk uradnih krogov tolmačijo v Londonu s tem, da bo Churchill osebno obrazlo-zii britansko stališče v svoji izjavi, ki jo bo v ponedeljek podal v spodnji zbornici.
V WashingtQ).u za‘rjujcio v nekaterih krogih, da je načelnik ameriškega glavnega štaba admiral Radford še vedno mnenja, da bi neposredna intervencija v Indokini lahko bila odločilnega pomena za ohranitev Južnovzhodne Azije. Admiral in drugi člani glavnega štaba so baje mnenja, da bi neposredna letalska in pomorska podpora zadostovala in da ne bi bilo potrebno uporabiti zavezniških kopne-nih sil.
Načelnik ameriške vojaške misije v Indokini general 0'Daniel opisuje v svojih poročilih vojaški položaj za zelo resnega. Prav tako zatrjujejo v washingtonskih krogih, da se po mnenju načelnikov glavnega štaba Tailandija ne bi dala vojaško braniti, če bi Indokina padla. Po mnenju vojaških strokovnjakov bi lahko nudili učinkovit odpor med Tailandijo in britansko Malajo. Tu naj bi koncentrirali zavezniške čete, zato da ubranijo še ostalo Južnovzhodno Azijo.
Iz Hanoja pa javljajo, da francosko letalstvo dalje obstreljuje Hošiminhove oddelke, ki vedno močneje pritiskajo na nekatere prednje postojanke na področju Fuly 35 milj južnovzhodno od Hanoia, in na področju Tai Binh 50 milj južnovzhodno od Hanoia. Največje število vietminških čet je koncentrirano na področju Dan-Xa južnovzhodno od Tai Binha. Račuhajo, da je na tem področju okoli 12.000 vietminških vojakov.
Fuly je važno mesto za francosko obrambo na področju delte. Tai Binh pa je okoli 40 milj južnozahodno od pristanišča Haifong. skozi katero prihaja ameriška pomoč v Indokino. Zdi se, da hočejo Hošiminhove sile prerezati pot, k; veže Nam-Dinh s Hanoiem.
V zvezi z odvažanjem ranjencev iz Dien Bien Fuja pa javljajo, da je bilo do sedaj mogoče odpeljati samo 11 ranjencev. Ker je letališče v Dien Bien Fu še neuporabno za večja letala, lahko tu pristajajo samo helikopterji in cnorootorna letala. Zaradi tega je francosko poveljstvo stavilo nasprotnemu poveljstvu nove predloge, o katerih se je razgovarjal načelnik sanitetne skupine dr. Huard. Ta se je popoldne vrnil s helikopterjem v Hanoi in je takoj poročal o svojih razgovorih. Nič ni znanega o francoskih predlogih in o odgovoru nanje. Zdi se. da je francosko poveljstvo predlagalo, naj bi pri popravljanju letališča sodelovali tudi francoski tehniki.
V Hanoiu pa so mnenja, da ima nasprotnik ves interes kolikor mogoče zavleči odvažanje ranjencev iz Dien Bien Fuja. To odvažanje bi utegnilo trajati več ko en mesec, če bi se nadaljevalo v sedanjem tempu, kar bi nasprotniku zadostovalo, da premesti znatne sile na področje delte. Francosko poveljstvo se je namreč obvezalo, da francoska letala ne bodo letela nad Dien Bien Fujem in nad cesto, ki vodi iz Dien Bien Fuja.
LauMi v Pragi?
LONDON. 15. — Kakor je znano, je policija v Salzbur-
gu v Avstriji v preteklem januarju sporočila, da je bivši češkoslovaški ministrski podpredsednik Bohumil Laušman, ki je živel tam v emigraciji, nenadoma izginil. Laušman je leta 1950 zbežal iz CSR na Bavarsko in se tam prijavil ameriškim oblastem. V letu 1951 je bil v Jugoslaviji in je tam imel več predavanj in pisal je tudi članke, v katerih je opisoval sovjetsko imperialistično in napadalno politiko ter razkrival kominformistic-ne spletke.
Danes pa je praški radio oddajal Laušmanovo izjavo, v kateri Laušman pravi, da mu je povratek v domovino nalagala vest, potem ko je štiri leta živel kot izseljenec «v stalnih moralnih mukah« in ko je od blizu spoznal a-meriško politiko. V izjavi, ki se pripisuje Laušmanu, je tudi rečeno, da je prostovoljno prekoračil češkoslovaško mejo 19. decembra in da se je prijavil vladnim oblastem, katerim da je hvaležen, ker so mu dale možnost podati to izjavo.
Laušman je tudi izjavil, da so češkoslovaški izseljenci «v službi Američanov, ki se jih poslužujejo za svoje vojne načrte« in da Američani vežba-jo v svojih taboriščih vohune in bivše pripadnike nemških SS-ovcev, kateri naj bi sestavljali kadre bodoče okupacij-
ske vojske v CSR,
Laušman je dalje izjavil, da je lahko ugotovil, «kako so Američani v Evropi osovraženi«, ter je dodal: »Prepričal sem se, da so vse akcije, tudi pod socialistično krinko, proti sedanjemu češkoslovaškemu režimu zaman in škodljive in da je treba s konstruktivnim delom pomagati uveljavljenju socializma v CSK«.
Na koncu poziva Laušman češkoslovaške izseljence, naj prenehajo s svojim delovanjem. in zaključuje; »Vrnil sem se v domovino, da plačam za svojo krivdo, čeprav vem, da bo kazen samo delna. in da ponudim svoje delo«.
Kakor je znano, so v zahodnih krogih, ko je Laušman izginil iz Salzburga, postavljali s tem v zvezi tri domneve: 1. da je bil Laušman ugrabljen; 2. da so ga češkoslovaški agenti prepričali. naj se vrne. z obljubo, da mu bo prizaneseno: 3. da je Laušman ves čas svoje emigracije vršil vohunsko služba za CSR in za Sovjetsko zvezo.
TOKIO, 15. — Tokijske pomorske oblasti so danes sporočile. da se štiri japonske ribiške ladje, katej-ih posadke štejejo skupno 450 mož, niso še vrnile po tajfunu, ki je divjal v začetku tega tedna ob obalah otoka Hokkaido,
! maknile in postale stvarnost sile, ki izvirajo iz delavskega samoupravljanja, ki že danes predstavljajo trdno osnovo našega družabnega in gospodarskega sistema. To je edina pot graditve resničnih socialističnih odnosov«.
V pismu se končno poudarja: «Vi ste, dragi tovariš Tito, bilj na čelu našega ljudstva v razdobju, ko je z revolucijo razbilo jarem neljudskih in izdajalskih okupatorskih režimov. Vi ste na čelu naše revolucije tudi danes, ko se prvič v zgodovini razvija in gradi nov družabni sistem, resnični gospodarski red. To so uspehi naše revolucije, ki po svojih ciljih prekašajo meje naše države«.
Pred zaključkom kongresa je posegel v diskusijo predsednik Zveze društev ekonomistov Jugoslavije Hasan Brkič. Med drugim je poudaril, da so predpisi, ki jih je ljudska oblast izdala letos, poskus, da se odnosi upravljanja v samem podjetju in društveni odnosi, na katerih je zgrajen ves gospodarski sistem, fiksirajo v tem sistemu, da se fiksira nov položaj podjetja. njegovo mesto in njegova vloga v funkcioniranju vsega sistema. Kongres je napravil prvo analizo teh predpisov in ekonomisti bodo morali s tem delom nadaljevati, kajti takšna analiza predstavlja velik prispevek, da bo jugoslovanska zakonodaja, go-spodarsko-pravna, na liniji razvoja socialističnih odnosov.
«že dosedanja praksa kaže — je nadaljeval predsednik Zveze — da nekateri pravni preedpisi otežujejo uspešno funkcioniranje podjetij, kakor tudi njihovo uspešno uvrščanje v ves mehanizem našega gospodarstva. Tako predpisi kakor tudi instrument v njihovem praktičnem delovanju morajo biti predmet direktne praktične analize. V kolikor bodo ekonomisti v svoji teoretični obdelavi vseh vprašanj dali odgovor na delovanje teh instrumentov v praktičnem poslovanju podjetja, bodo dali s tem hkrati velik prispevek pravni kodifikaciji teh odnosov. Naša gospodarska teorija o podjetju se razlikuje od teorije kapitalističnega podjetja, ker se bistvene oznake naših podjetij ne morejo znanstveno analizirati ločeno od vseh družbenih odnosov, v katerih naša podjetja delujejo. V tem oziru mora iti naše nadaljnje raziskovalno delo vzporedno z razvojem naše splošne teorije o gospodarskem sistemu Jugoslavije«.
«Mi moramo skrbeti, da zavarujemo interese delavcev, interese delovnega kolektiva za racionalno izkoriščanje sredstev, za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela. Pri tem moramo upoštevati naše pogoje izhajajoč iz tega, da je naša država v svojem
Nehru o indijski udeležbi pri ženevskih pogajanjih
Pred novimi indijskimi pobudami glede Azije ? - Indijski predsednik vlade optimist glede možnosti sporazuma o Indokini
NOVI DELHI, 15. — Med | panskih vojnih zločincev. V debato o zunanji politiki v I zvezi z nedavno konferenco
indijskem parlamentu je ministrski predsednik Nehru govoril o mednarodnem položaju. Pri tem je poudaril željo Indije, da pride do mirne rešitve vprašanja francoskih ozemelj v Indiji, ter je izrekel zadovoljstvo, ker je bil med Indijo in Kitajsko sklenjen sporazum o Tibetu.
V zvezi z ženevsko konferenco je Nehru izjavil, da nagla rešitev težav glede postopka predstavlja ugoden znak, ki daje mnogo upanja. «Od sklepov konference — je dejal Nehru — je odvisen razvoj svetovnega položaja.« Dodal je, da je usoda Azije v veliki meri odvisna od tega, kar se dogaja v Indokini in na Koreji. Glede Indokine je dejal, da je edina mogoča rešitev na podlagi sporazuma med obema prizadetima strankama in ne na podlagi vsiljenih sklepov. Izrekel je prepričanje, da obstaja v 2enevi iskrena želja po rešitvi in da se kljub nasprotjem kaže vedno večja možnost sporazuma.
V zvezi z morebitno udeležbo Indije pri ženevskih pogajanjih je Nehru izjavil; «Ce položaj terja pobudo z naše strani ali pa našo udeležbo, se mi ne moremo izogniti tej odgovornosti in ostati ob strani Ce bomo imeli priliko biti koristni, bomo zadevo skrbno proučili.« Ko je s tem v zvezi govoril o kolektivni varnosti, je Nehru dejal; »Kolektivni mir predstavlja edino kolektivno varnost. Oboroževanje ne ustvarja ozračja miru. pač pa ozračje strahu«
Nehru je svoj govor zaključil z napadom na Veliko Britanijo, ker je bila Indija izključena iz komisije, ki razpravlja o pomilostitvi ja-
v Colombo je izjavil, da »čeprav obstajajo nasprotja, obstaja tudi obširno področje soglasja.«
Zafrulah Kan se razgovarja v Kairu
KABACI. 15 — Pakistanski radio javlja, da je ministrski predsednik Mohamed Ali zanikal vest, ki jo je danes objavil »Times of Karachi«, da je pakistanski zunanji minister Zafrulah Kan odstopil.
Zafrulah Kan je včeraj prišel v Kairo, kjer bo ostal dva dni. Ob svojem prihodu je izjavil, da ja zaprosil za razgovor z egiptovskim ministrskim predsednikom Naserjem, da se z njim razgovarja o «važnih vprašanjih«. Sestal se bo tudi predsednikom republike Nagibom in z drugimi člani egiptovske vlade,
V krogih pakistanskega poslaništva izjavljajo, da bo Ža-frulah Kan verjetno jutri pred svojim odhodom podal izjave za tisk.
Egiptovski zunanji minister Favzi, ki se je dve uri in pol razgovarjal z Zafrula-hom Kanom, je časnikarjem izjavil, da je pakistanski zunanji minister prišel v Kairo, da obrazloži egiptovskim voditeljem #vzfoke», zaradi katerih je Pakistan sklenil zavezniško pogodbo s Turčijo še pred rešitvijo angleško-egiptovskega spora zaradi Sueza.
Favzi ni povedal, ali ga je pakistanska obrazložitev zadovoljila. Dodal je, da si je i£a-frulah Kan »po svojih močeh prizadeval, da egiptovski vladi pojasni nesporazum«.
Na zadevno vprašanje je Favzi izjavil, da Egipt ni bil
povabljen, naj bi se vključil v turško-pakistansko zavezništvo in tudi ne na sodelovanje pri kakršnem koli obrambnem načrtu za Srednji vzhod, ker je splošno znano tia Egipt ne bo upošteval nobenega takega predloga, dokler ne bo rešen spor o Sueškem prekopu.
Fašisti povzročajo pretepe tudi v Milanu
MILANO, 15. — Pretepi med študenti, ki so se pred dnevi začeli v Rimu, so se danes nadaljevali v Milanu. Povzročitelji pretepov so bili v obeh mestih neofašisti. Kot v Rimu, se je tudi v Milanu začel pretep med razpravljanjem medfakultetnega sveta študentov o predlogu, da se primerno proslavi odporniško gibanje v Italiji.
Pretep, ki se je začel v dvorani rektorata, ki je bila dana na razpolago študentskemu odboru, se je kmalu razširil na ulico. Policija je zaprla vse dohode k rektoratu in končno razpršila pretepajoče se študente. Aretirali so dvanajst oseb, ki pa so jih kasneje izpustili.
Do resnejših izgredov pa je prišlo včeraj, v Genovi med stavkajočimi delavci in policijo. Bilo je več kot dvajset ranjenih.
Poskus pretepa je bil včeraj tudi v senatu, kjer sta se na seji notranjepolitične komisije spopadla demokristjan Januzzi in kominformist Gra-megna, ker je ta po daljšem prerekanju o proceduralnih vprašanjih zabrusil Januzziju. da je «buffone#. Oba senatorja sta se začela obdelovati s pestmi, kar je prisililo predsednika. da je prekinil sejo.
razvoju dosegla neko določeno raven proizvajalnih sil«. Nato je Hasan Brkič poudaril, da so nepravilne tiste koncepcije, ki izhajajo v buržoaznem smislu iz ekonomsko-pravne individualitete, ker se s tem istovetita dve različni stvari: samoupravljanje z gospodarskim položajem podjetja v sistemu. Položaj jugoslovanskih podjetij je takšen, da je podjetje vezano na celotni družbeni sistem in mora delovati v tem sistemu. Zato se ne more govoriti o neki «absolutni svobodi« podjetja in samoupravo ima delovni kolektiv, a podjetje deluje kot ekonomska celica pod objektivnimi zakonitostmi gospodarstva, katerim se mora nujno podvreči Nujno pa je, da oo v nadaljnjem razvoju odnos komune in podjetja postajal vedno pomembnejši.
Ko je govoril o plačilnem sistemu, je dejal, da je tudi ljudska skupščina poudarila, da gre za začasno rešitev plačilnega sistema in da se iščejo nove rešitve. S praktično analizo bo mogoče rešiti vprašanje razdelitve dohodkov podjetja tako, da bo razdelitev zajamčila reprodukcijo socialističnih odnosov, po drugi strani pa bo dala pobudo za povečanje proizvodnje. za boljše izkoriščanje proizvajalnih sredstev in povečanje produktivnosti dela.
Vsi se strinjamo, da ni nikogar, ki bi ugovarjal prednosti sistema samoupravljanja v gospodarstvu nad vsemi drugimi gospodarskimi sistemi. Različna mnenja obstajajo le zaradi nerazjasnjenih stvari in zaradi zelo različnih vidikov. Zato ie potrebno prav to področje osvetliti s pomočjo široko obdelane teorije odnosov, tako v samem podjetju, kakor tudi odnosov podjetja do komune in njegovega vključevanja v ves jugoslovanski . sistem. Na ta načina bomo ustvarili podlago za izdelavo socialistične teorije podjetja, izhajajoč i* dejstva, daj.je podjetje zgodovinsko nujna organizacijska oblika gospodarstva.«
Te ugotovitve Hasana Brkiča so se nanašale na najaktualnejše vprašanje, o katerem se je razpravljalo na kongresu, na vprašanja organizacije podjetij, pri čemer je. kakor včeraj, tudi danes razpravljalo veliko število udeležencev kongresa. .Sledila je razprava o referatu «U-niverzitetna vzgoja ekonomistov« prav tako ob zelo številnih intervencijah, zlasti profesorjev univerze.
Kongres je dal nalogo štirim skupinam strokovnjakov, da povzamejo iz posameznih referatov in iz diskusije sklepe. Prva skupina, ki je, proučevala organizacijo podjetja, je dala kongresu predlog, naj se začne s širšo razpravo o organizaciji v podjetjih, da bi se izkristalizirala mnenja glede tega vprašanja. S tem delom naj bi se začelo takoj in posamezna društva ekonomistov naj bi obdelala naslednje probleme: obseg in struktura investicij v gospodarstvu; politika cen; davčna politika ter njene pozitivne in negativne posledice; kmetijsko kreditiranje; organizacija trga; ekonomski pogoji za aplikacijo agrotehnike; vprašanje predelave kmetijskih proizvodov; organizacija kmetijske službe; državna kmetijska posestva in končno problematika zadrug.
Druga skupina, ki je proučevala funkcioniranje gospodarskega sistema, je predlagala, naj posamezna republiška društva proučujejo, v kakšnem obsegu posamezni ukrepi ublažujejo razlike v odnosih podjetje-komuna in v kakšni meri vplivajo na spod. bujanje podjetij k večji produktivnosti. Tretja skupina je na kongresu priporočila, naj bi se podrobno pregledal kreditni sistem, zlasti kratkočasno kreditiranje.
Četrta sKupina, ki je proučevala stanovanjsko vprašanje, je dala sledeča priporočila; 1. da ekonomska društva ob sodelovanju z društvi inženirjev in tehnikov ter drugih organizacij proučijo ves problem; 2. da se prouči možnost povečanja stanovanjskega fonda; 3. ustvarjanje fonda stanovanjske izgradnje; 4. racionalnejša graditev; 5. ekonomska najemnina za stanovanja; 6. izkušnje družbenega upravljanja s stanovanji; 7. predpisi, zlasti individualna izgradnja in 8. popularizacija individualne gradnje stanovanj.
S. B.
7 rudarjev mrtvih zaradi požara v belgijskem rudniku
BRUSELJ, 15, — Preteklo noč je v nekem rudniku v Quaregnonu nastal velik požar. Sedem rudarjev je zgubilo življenje. Med žrtvami so trije Alžirci. dva Belgijca, en Francoz in en Italijan Požar je nastal v globini 715 metrov in vzroki še niso znani.
la. maja 1®
SPOM[XWKl l>\EVI
17. maja 1945 j« zasedala prva skupščina odposlancev mesta Trsta, na kateri je bil izvoljen mestni osvobodilni svet.
	1 ';
M	
11 m	Ig
DANES, nedelja 1«- ma)J
Janez, M1 ade n a j. Sonce vzide ob 4.34 in..z?« iuni 19.29. Dolžina dneva 14.53	,
vzide ob 18.30 in zatone od J' JUTRI, ponedeljek 17. Paskal, DuSoje
MEPOZflBMA UPRIZORITEV IGRE «MATIČEK SE ŽE1VII» S11V10ČI V AVDITORIJI
Slavnostno razpoloženje ob prvem gostovanj u lj ubij anske Drame v Trstu
Prihod in sprejem gostov na postaji - Zdiavici v «Gregorčičevi dvorani» - Posdrav upravnika SNG tov. dr. Budala, predstavnika SHPZ, kulturnih ustanov in prosvetnih društev - Besede direktorja ljubljanske Drame tov. Klopčiča - Slavnost po uprizoritvi na odru, darila in cvetje...
Včeraj p opoldne so prispeli iz Ljubljane z orient-ezpres-som vodstvo in člani ljubljanske Drame — skupnu o-krog 90 oseb —■ na svoje prvo ojicialno gostovanje v Trstu. Drage goste so na železniški postaji sprejeli vodstvo in člani tržaškega SNG, predstavniki raznih lokalnih slovenskih kulturnih ustanov, kulturni ataše pri jug. ekonomski delegaciji, novinarji ter večje število ljubitelje« dramske umetnosti. Takoj po prihodu so se gostje podali na sedež SHPZ v Ul. Homa 15. kjer jim je bila v «Gregorčičevi» dvorani prirejena majhna zakuska. Tu sta v imenu sindikata obeh dramskih kolektivov izmenjala zdravici tov. Lukeš, član SNG in tov. Valič, član ljubljanske Drame ter pri tem poudarila predvsem pomembnost tega gostovanja za utrjevanje kulturnih stikov zamejskih Slovencev z osrednjimi umetniškimi ustanovami v domovini in za kulturni razvoj tržaških Slovencev sploh.
Tov, Lukeš pa pri tem seveda ni mogel mimo dejstva, da vrhunsko slovensko gleda-dišCe iz Ljubljane ne bo moglo nastopiti v Trstu t? primerni dvorani iz enostavnega razloga, ker tržaški Slovenci danes take dvorane nimamo. Nimamo pa je zaradi popolnega nerazumevanja odgovornih oblasti m predstavnikov ZVU do naših kulturnih potreb in pravic, saj je bila doslej brez uspeha vsa naša borba, da bi nam bila povrnjena škoda, ki nam jo je fašizem povzročil na kulturnem področju, predvsem pa, da bi nam bila v primerni in našim potrebam odgovarjajoči obliki nadomeščena izguba Narodnega doma v središču mesta, ki so nam ga fašisti kmalu po prihodu Italije v Trst požgali.
A če bi bilo pri naših italijanskih someščanih, odnosno, pri njihovih sedanjih predstavnikih v občinski upravi le trohica kulturnosti, hi reprezentančno slovnsko gledališče danes kljub temu lahko nastopilo v primernejši dvorani kot je ona v Avditoriju ZVU, ki je prirejena le za koncertne prireditve, ne pa za dramske uprizoritve. Mislimo pri tem predvsem na občinsko gledališče »Verdi«, ki je vzdrževano iz občinskih sredstev in do katerega imamo tržaški Slovenci kot enakovredni davkoplačevalci in avtohtoni etnični del Trsta popolno pravico. Toda vrata gledališča »Verdi« so odprta za gostujoče skupine vseh mogočih narodnosti, le za edino stalno dramsko gledališče v Trstu, t.j. za naše SNG, ne in seveda toliko manj za gostujoče umetniške skupine iz Slovenije in Jugoslavije, Šovinizem iredentistične oligarhije v Trstu se tu manifestira v vsej svoji barbarski nekulturnosti, kakršni danes prav gotovo ni primere ne samo v Evropi pač pa tildi v ostalem svetu ne, izvzi mši morda kakšne najbolj zaostale kolonije. A tudi za la kulturni in pravni škanriul so poleg italijanskih šovinistov ua oblasti krivi odgovorni ljudje pri ZVU, ki mirno dopuščajo, da se taka edinstvena diskriminacija proti naši narodnostni enoti, nemoteno izvaja in celo iz dneva v dan stopnjuje.
Toda vsa ta porazna dejstva ne morejo zmanjšati velikega pomena tega prvega gostovanja ljubljanske Drame v našem mestu. To gostovanje potrjuje, da vsiljena meja ni in ne more oiti mejnik v kulturnem življenju vsega slovenskega ljudstva; potrjuje, da obstaja živa notranja potreba, da so kulturni stiki s slovenskim kulturnim centrom čim bolj pogosti in čvrsti; potrjuje, da tržaški Slovenci zavestno težimo k naši kulturni rasti, v kateri smo že dosegli vrhunce, ki nas stapljajo v isto vrsto z najkulturnejšimt narodi Bvrope.
Prav zato pa je pozornost vseh tržaških Slovencev v teh dveh dneh posvečena temu izrednemu kulturnemu dogodku «n v isti meri dragim gostom, kar je tako mogočno prišlo do izraza tudi na sinočnji uprizoritvi prve slovenske igre v «Matiček se Ženi« v Avditoriju.
Ni sicer naloga kronista, da govori o uprizoritvi kot taki, da podaja oceno itd. A tudi kronist ne more mimo ugotivitve, da je bila sinočnja uprizoritev Linhurtove komedije »Matiček se ženi« izredna umetniška stvaritev, kakršno lahko podajo le igralci velikega formata (odveč je na tem mestu naštevanje imen, saj je vsak zase umetnik), rastoči na bogatih tradicijah slovenske dramske umetnosti 'n v pogojih svobodnega ustvarjanja. Naravnost prevzela nas je dovršenost posameznih kreacij od baronove irt Matičkove, od Rozaline in Nežikine do Ga-
odru, njih govorica in tudi stilizirana kuliserija postane ob tem domača in godbeni ter pevski vložki zvene kot ena enem gradi na Goren-skim blizu ene vasi«.
Številno občinstvo, ki je živo spremljalo dogajanje na odru, je po vsaikem premoru obilno nagrajevalo nastopajoče, a zaključek je bil resnični izbruh mogočnih občutkov, ki so se nabirali z rastočim ritmom skozi pet dejanj. Ko so se po efektni zaključni sceni zbrali na odru vsi nastopajoči skupno s člani našega SNG, se odobravanje in ploskanje n; poleglo vse, dokler ni povzel besedo upravnik SNG tov. dr. Andrej Budal in izrazil misli in čustva vseh prisotnih v dvorani, ko je v imenu SNG pozdravil drage goste, se jim zahvalil za prihod v Trst in izrazil upanje, da to pestovanje ne bo poslednje. Svoje besede je tov. dr. Budal zaključil z vzklikom «Naj živi odrska umetnost, ki po svoje utrjuje in pospešuje bratstvo med narodi. Naj živijo naši gostje v visoki službi gledališke umetnosti.u
Za tov. upravnikov so go-ste pozdravili še: tov. Nakrst > v imenu sindikata SNU, tov. dr. Mikuletič v imenu SHPZ, tov. dr. Demšar v imenu Glasbene Matice ter zastopniki študijske knjižnice, prosvetnih društev iilvau Cankar«, «Simon Gregorčiči> m iz Barkovelj.
Vsem, govornikom in občinstvu se je zahvalil direktor ljubljanske Drame tov. Mile Klopčič. Poudaril je, Ja se je s tem prvim gostovanjem ljubljanske Drame izpolnila davna želja njenega kolektiva. ki izvira iz ljubezni do našega Trsta, do našega morja in iz globokih prijateljskih in tovariških vezi s kolektivom SNG, ki je večkrat z u-spehom nastopilo na ljubljanskih odrih. Druži nas isto sovraštvo do krivic m ista borbenost za pravice — je poudaril tov. Klopčič — in še izrazil upanje, da se bodo medsebojna gostovanja nadaljevala v obojestransko korist.
Tov. Klopčič se je tudi zahvalil za številna darila, lo-vorjeve vence in cvetje, s katerim so gledalci na koncu naravnost obsuli drage in mile nam goste,
Odhajali smo polni globokih vtisov, ki nas bodo še dolgo spremljali in spominjali na to,prvo oficialno gostovanje "osrednje slovenske dramske ustanove v Trstu.
Sprejem igralcev ljubljanske Drame na tržaški postaji.
ZAOSTRITEV KRIZE V MALI INDUSTRIJI, OBRTNIŠTVU IN TRGOVINI
ZA PRENEHANJE SODNIH POSTOPKOV PROTI MALIM PODJETJEM V KRIZI
Sestanek koordinacijskega odbora z rimskimi emisarji za proučevanje predlogov za olajšanje krize ni dal konkretnih rezultatov
Kriza tržaških malih podjetij se vedno bolj zaostruje. Te dni je več tržaških obrtnikov in malih industrijcev podpisalo resolucijo, s katero opozarjajo oblast na resen položaj nekaterih podjetij. V resoluciji omenjajo primer livarne «Mario Bevilacqua», ki je zašlo v finančne težave in m moglo v času plačati socialne dajatve in davke. Zaradi tega je bil proti temu podjetju izveden sodni postopek in so mu postavili na licitacijo več strojev velike vrednosti za 46.000 lir, ki lih je bilo podjetje dolžno davčni upravi in zavodu za socialno zavarovanje. V teh dneh bodo v tem podjetju izvedli novo licitacijo strojev, če ne oo moglo plačati drugih obvez.
Skupina malih industrijcev in obrtnikov opozarja pristojno oblasti da so še druga mala podjetja, ki so v resnem finančnem položaju in zahtevajo takojšnjo suspenzijo sodnega postopka proti podjetju »Mario Bevilacqua» in drugim podjetjem, dokler se ne izboljša gospodarski položaj malih podjetij.
Zvedelo se je tudi, da so se predstavniki koordinacijskega odbora tržaških srednjih in malih podjetij v pe-
tek sestali z dr, Vitellijem. dr. Sartorijem, conskim predsednikom dr Micellijem, županom Bartoiijem in predsednikom tržaške trgovinske zbornice Cosulichem. Prisotni so bili tudi predstavniki ta-koimenovanih štirih italijanskih strank. Na sestanku ni prišlo do nobenih konkretnih rezultatov. Zaradi tega so odločili. da se ponovno sestanejo, da «proučijo predloge«, ki jih je dal koordinacijski odbor.
Kot vidimo so bili na omenjenem sestanku zbrani vsi odgovorni rimski emisarji, vsa tržaška šovinistična druščina z Bartoiijem na čelu. Ni še znano kaj so na sestanku govorili. Toda zadnji pritisk na koordinacijski odbor tržaških srednjih in malih podjetij, poskus ustanavljanje neke nove organizacije malih trgovcev in trgovcev na drobno, ki naj bi bila povezana naravnost na odgovarjajočo osrednjo italijansko organizacijo, vsakovrstni manevri da bi razbili enotnost srednjih in malih podjetij, vse to dokazuje, da hočejo’tržaški šovinisti in rimski emisarji na vsak način preprečiti novo morebitno protestno zaporo 1.3.000 srednjih in malih podjetij v Trstu.
Sej« izvršnega odbora OF za Tržaško ozemlja
V ponedeljek 17 t. m. ob
20. uri bo na sedežu v Ul. R. Manna 28 seja izvršnega odbora OF za Tržaško ozemlje.
Tajništvo
VUERA) ^OPOLDNE KONČANA RAZPRAVA PROTI RAVNATELJU DRUŽBE «LOMBARDO - VENETA»
..Commendatore" Carmelo Sgroi obsojen
na S in pol Set zapora, a bo sedel le še štiri
Na podlagi zadnje amnestije so mu oprostili 3 leta zapora m 60 003 lir globa, eno leto in pol pa je že odsedel v preiskovalnem zaporu - Varnostni ukrepi policije po končani razpravi
tfH &
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 16. maja 1954 ob 16. in ob 20.31 uri v AVDITORIJU v TRSTU
„Hlapei“
drama v petih dejanjih
Spisal: Ivan Cankar Režiser: Slavko Jan Scenograf: ing. arch. Viktor Molka
Predstave izven abonmaja.
Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11. - tel. 31-119. danes 16. od 11. do 13.
in od 14. do 20.30.
J torek 16. maja 19S4 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU
Bettijeva drama
zZlGdin na Koz jem stoku»
Pevski zbor prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini priredi danes 16. t. m. ob 16. uri
v dvorani kulturnega doma «Igo Gruden« svoj prvi letošnji
ko-nce-U
z bogatim sporedom.
Vljudno vabimo vse Nabrežince in okoličane, da se polnoštevilno udeleže te kulturne prireditve.	ODBOR
Obsodbo Sgroija je prisol-1 van.ja javnih služb.
no občinstvo, sestavljeno ve činoma iz ogoljufanih oseb, sprejelo z mrmranjem. Seveda ni manjkalo grozečih vzkli. kov in da bi policija obvarovala obsojenca pred morebitnim napadom razjarjene množice, so poslali občinstvo hitro iz dvorane in tudi izpraznili hodnik. Vzklikov ni bilo več, toda pogledi prevarancev bi Sgroiju, če bi si jim upai pogledati v oči, zadostovali. Toda on je s sklonjeno glavo sledil agentom in izginil, v zadovoljstvo vseh, za vrati hodnika, ki pelje v zapor.
Tožilec je v začetku včerajšnje razprave takoj izjavil, da ne namerava več spregovoriti, ker je pač vse jasno. Nekaj minut po 9. uri se je sodišče umaknilo v sejno dvorano in se vrnilo šele okoli 11.25, ko je predsednik preči-tal obsodbo.
Carmelo Sgroi je kriv sleparskega bankrota z izločitvijo obtežilne okolnosti, da je vodil trgovsko družbo proti zakonskim predpisom (ta o* kolnost je odpadla, ker je Sgroi po milanskem bankrotu izplačal vse dolgove in povrnil vso škodo, kar ga je seveda rešilo sodnega postopka), kakor tudi goljufije. Zaradi tega ga sodišče obsoja na 8 let in 6 mesecev zapora ter na plačilo 60,000 lir globe in sodnih stroškov, kakor tudi na dosmrtno prepoved izvrše-
Nadalje ne bo smel Sgroi za dobo 10 let ker je pač nezmožen, imeti nobeno vodilno mesto pri nobenem podjetju.
Sodišče mu nadalje oprošča, na podlagi zadnje amnestije, 3 leta zapora in celotno denarno kazen ter prekinja postopek pravtako zaradi amnestije v zvezi z obtožbo navadnega bankrota.
Praktično je bil torej Sgroi obsojen na 5 in pol leta zapora. Ker pa je poldrugo leto že presedel v preiskovalnem zaporu, mu ostaja še 4 leta.
S Sgroijevo obsodbo je bilo torej zadoščeno pravici. A ogoljufane osebe? Mar se bodo morale zadovoljiti — obsodba je za one. ki so izgubili 100, 200 ali 300.000 lir kaj klavrno zadoščenje — z gledanjem v gole zidove «Sgroije-vih hiš«, ki nemo in zapuščeno štrlijo v nebo? Sgroiju so pošiljali zahvalne in pohvalne telegrame, ogoljufanih ljudi pa se ni nihče niti s telegrami spomnil. Morda bi se našel način, ki bi jih spomnil na njihovo odgovornost:	predla-
gamo, da se pošlje vsem onim, ki so »commendatorjaa obsipavali s telegrami in pismi, prepis njegove obsodbe. Toliko v spomin. Sgroi pa naj si telegrame, kakor si jih je že razobesil v predsodbi svoje pisarne, izobesi v svoji celici. Upajmo, da v Coroneu
ne bo imel in tudi ne potreboval predsodbe,
Preds. Gnezda, tož, Grubis-si, zapisn. Magliacca, obramba odv. Borgna in odv. Bocca-lella iz Milana.
MILA OBSODBA NAPADALCA SLABOTNK ZKNSKK V UPLINI
Kominformistični župan Lovriha obsojen na 1 mesec in 10 dni zapora
Kazen je pogojna, vendar bo moral plačati sodne stroške, povrniti škodo ter plačati stroške odvetniku zasebne stranke
šparjeve in »ihtnega hlapca.
gledaš te igralce imaš občutek, da ne gledaš igralcev,
r
pač pa resnične osebe i? te prve slovenske komedije, tako naravno, iskreno in sproščeno je njihovo kretanje po
Dušan Lovriha, kominformistični župan dolinske občine. je ,bil včeraj obsojen pred okrajnim sodiičem, kjer se je moral zagovarjati, da je novembra iani povzročil telesne poškodbe tov. Dori Samčevi. Lovriha torej je kriv. to je končno mnenje sodišča, ki je obtoženca obsolilo, kljub temu, da je tožilec ga-hteval njegovo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Lovriha je med razpravo kakor pač vsak drug obtoženec zanikal obtožbo. Toda pred dnevi je poslal svojega strica k Samčevi družini s prošnjo, da tožiteljica prekliče tožbo.	Mar	ni to	indi-
rektno priznanje krivde? Zaman je skušal Lovrihov zagovornik ironizirati z zdravniškimi spričevali, ki so navajali praske in druge poškodbe enkrat na eni, drugič na drugi nogi. To je bila pač njihova graje vredna pomota, toda nihče ni more zanikati dejstva, da	praske in	pod-
plutbe niso obstajale. In če so obstajale 17 ali 15 dni pomeni, da jih je nekdo povzročil. In ta ni nihče drugi kot Lovriha, Zaman so bila njegova zanikanja, kajti če bi si bil Lovriha svest svoje nedolžnosti,	bi	takoj	tožil
Samčevo zaradi klevetanja. Tega pa ni storil.
Tudi sodnik je skušal ob začetku razprave poravnati spor z umaknitvijo tožbe, toda Samčeva, katero je Lovriha baje užalil	tudj	med	zasli-
ševanjem bolne Pangerčeve (na njenem domu pretekli torek). ni odstopila od svojega stališč« in izjavil«, da prepušča zadevo sodišču in naj pravica izpregovori.
Sodnik — Pogovorite se raje z odvetnikom.
Samčeva — O teh zadevah odločam sama. Ponavljam naj bo pravici zadoščeno
Odv. Kukanja, ki zastopa koristi Samčeve, je uvodoma pojasnil, da je zadeva jasna in da ne more biti nikakega dvoma o Lovrihovi krivdi, ki je surovo napadel slabotno žensko. Zato gg mora sodišče spoznati za krivega in ga obsoditi tudi na povračilo škode in na plačilo odvetnika zasebne stranke. Za tožilca pa zadeva ni bila jas-nu Ro njegovem se med razpravo ni moglo ugotoviti, če je obtoženec kriv ali nedolžen (in poškodbe?) in je _a-to predlagal njegovo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Odv. Bologna je nato spregovoril v korist obtoženca, vendar je njegove trditve odv. Kukanja ob koncu govora takoj pobil in jih zavrgel, še posebno tisti del zagovora, s katerim je hotel odvetnik dokazati, da je Samčeva s prenašanjem «Primor»kega dnevnika« provocirala Lovriho.
Sodnik je sestavil in nato prečital razsodbo, po kateri je obsodil Lovriho na 1 mesec in 10 dni zapora ter na plačilo sodnih stroškov, povračilo škode, katere višino bo določilo civilno sodišče in na plačilo stroškov odvetnika zasebne stranke. Zaporna kazen je pogojna in vrhu tega mu je ne bodo niti vpisali v kazenski list. Dodati mora mo da je sodnik priznal Lovrih! razne olajševalne okol-nosti, med katerimi je verjetno tudi «provokacija Samčeve s primorskim dnevnikom« Vsekakor lepo »pričevalo za »demokratičnega župana«. Upajmo, da bo odslej držal roke raje v žepu in no-g« rabil za kake koristnejše stvari, kot pa za brcanje žensk, pa čeprav bi te prenašale »Primorski dnevnik«.
Sodnik — Lugnani, zapisn. — Masutto, odvetnik zr.seb.
stranke — odv. Kukanja, o-bramba — odv. V. Bologna,
Emigracija v Kanado
Zavezniška vojaška uprava sporoča, da bo v kratkem obiskala Trst kanadska komisija za begunce, ki bo izbrala za emigracijo v poštev prihajajoče beguce iz vzhodne Evrope, ki živijo v begunskih taboriščih. Begunci se bodo dokončno naselili v Kanadi pod pokroviteljstvom Medvladnega odbora za preseljevanje iz Evrope.
Zavezniška vojaška uprava in odbor želita poudariti, da se ta posebni načrt nanaša samo na tiste begunce, ki so bili prijavljanj in so živeli v begunskih taboriščih pred 31. decembrom 1951.
Poveljstvo finančne straže v Trstu naznanja;
Policijski oddelek finunčne straže v Trstu je 12. 5. 1954 ob 19,30 zaplenil na železniški postaji Sesljan-Vižovlje 13.800 vtihotapljenih ameriških cigaret.
Cigarete so bile v 53 kg težkem omotu, ki je bil poslan kot potna prtljaga in kot vsebina so bili navedeni «tapec«rijski predmeti«.
V teku je preiskava, da bi izsledili krivce.
Ponesrečen poskus roparskega napada
Ob 18.30 so morali policijski agenti oditi v tretje nadstropje stavbe št. 12 v Ul,, del Toro, kjer jim je 61-let-na Annunziata Redivo vsa prestrašena povedala, da je malo prej nekdo pozvonil, nakar je ona vprašala, ra zaprtimi vrati seveda, kdo je. Ko je dobila odgovor »prijatelj« je vrata odprla, a v tistem trenutku je neki približno 30-letni neznanec v sivi obleki z naglo kretnjo potegnil iz žepa samokres in ji ga naperil na čelo ter jo skušal s tem prisiliti, da bi se umaknila v notranjost. Mož ni spregovoril niti besedice, temveč jo je samo porival proti notranjosti, vse d'kler m ona zakričala, prestrašen se je neznanec obrnil in stekel po stopnicah. Na nadaljnje kričanje so prišli tudi sosedje in ostali prebivalci stavbe na stopnišče, vendar ni bilo o neznancu več ne duha ne sluha.
Policija je uvedla preiskavo.
DEMANTI CIME
Nobenih pogajanj o novih kvotah za izseljevanje !
Glede na vesti v delu lokalnega tiska, ki smo jih včeraj omenili tudi mi, o možnosti zvišanja emigracijske kvote s tržaškega področja v Avstralijo, sporoča Medvladni odbor za evropsko emigracijo (CIME), da ni glede tega v teku nobenih pogajanj in da so zaradi tega omenjene vesti brez vsake podlage.
Seveda se ta demanti nanaša le na vest o pogajanjih, ki naj bi bila v teku, kot je pisal kierofašlstlčnt popol-dnevnlk »Le Ultime Noti-zie». Toda že samo dejstvo, da se je ta vest z določeno tendenco pojavila prav v klerofašističnem listu dokazuje, da si lokalni iredentisti in šovinisti močno želijo in tudi prizadevajo, da bi do novih emigracij Tržačanov v Avstralijo prišlo in to čim-prej. V interesu iredentistov je namreč da izvedejo člm-prej svoj širokopotezni načrt izselitve čimvečjega števila domačinov in v prvi vrsti Slovencev In da z novimi doseljevanji ljudi iz Italije in ustaljevanjem ezulov pospešijo Izvedbo denacionalizacije našega področja.
To je tudi edini cilj iredentistov, ker je očitno, da je vprašanje krize tu le izgovor.
Na Opčinah proslava «Dneva ameriške vojske»
Včeraj dopoldne je bila na dvorišču ameriških vojašnic na Opčinah slavnostna proslava »Dneva ameriške vojske«, ki ga letos proslavljajo pod geslom «Moč za mir«. Vojaške vaje, ki so prikazovale pomoč ranjenemu vojaku in njegov prenos s helikopterjem v zaledje,so si ogledali številni povabljenci, med katerimi smo opazili gen. Win-tertona, razne visoke zavezniške oficirje, šefa jug. delegacije prof. Zemljaka in njegovega namestnika B. Gorjana, druge diplomatske predstavnike ter razne osebnosti iz tržaškega javnega življenja. Po končanih vajah, med katerimi je tudi poveljnik področja gen. Winterton opravil polet s helikopterjem, so si gostje ogledali razstavljeno orožje, ki ga uporabljajo p-meriške edinice na našem področju. Tako je bilo videti vse od revolverjev in pušk do minometalcev, topov in tankov, poleg tega pa še razno tehnično opremo.
Ob 12. uri je bila slavnost, med katero je skozi ves čas igrala vojaška godba, zaključena, popoldne pa je bila na ameriškem vojaškem' igrišču na Opčinah tekma v base -ballu med igralci dveh klubov, pripadnikov ameriške vojske na našem področju.
l/.lel ASIŽZ na Štjak
6. junija t. 1. bo proslava X. obletnice I. konference SPŽZ (Slovenske protifašistične ženske zveze). Proslava bo na Štjaku nad Vipavo, kjer je bila takrat konferenca.
ASI2Z pripravlja za to priložnost izlet na Štjak, katerega se lahko udeležijo članice ASI2Z, njihovi tovariši in svojci. '
Vpisovanje v Ul. R. Manna 29 od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Cena izletu je 650 lir. Izlet bo z avtobusi.
Razna obvestila
Sindikat slovenskih šolnikov na STO - Trst vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v risalnici svetoivanske šole danes 16. maja 1954 točno ob 9. uri.
Dnevni red:	1. poročila glav-
nega in nad/ornega odbora ter pododborov; 2. diskusija in potrditev letnega obračuna; 3. volt tev glavnega in nadzornega odbora ter razsodišča; 4. slučajnosti.	Glavni	odbor
Nesreča ameriškeqa vojaka
Nekemy ameriškemu vojaku se je včeraj ob 11.35 pripetila nesreča. Ko je v Drevoredu Miramare izstopal iz tramvaja, ga je podrl avto, pri čemer je dobil hude poškodbe. Prelomil si je lobanjo in si pretresel možgane. Sedaj se zdravi v 7. vojaški bolnici.
Dokler o nesreči ne bodo obvestili sorodnikov, ime ponesrečenca ne bo javljeno.
Tatovi v stanovanju
32-ietni Giordano Pullizer Finali iz Vicolo Scaglioni 24, je prijavil policiji, da so neznani zlikovci v noči med 13. in 14. t. m, s pomočjo ključev, ki jih je njegova mati pozabila v vratih, prišli v stanovanje in ukradli poleg nočnih srajc in nalivnih peres tudi vilice, žlice in kozarec vse v srebru ter mu s tem povzročili 110.1)00 lir škode.
Vpisovanje otrok za kolonije v Sloveniji
Opozarjamo starše na vpisovanje otrok v starosti od 6. do 14. leta v otroške kolonije v Sloveniji. Zaradi čim boljše organizacije letošnjih kolonij in ker je število mest omejeno, pozivamo starše, da z vpisom pohitijo. Vpisovanje vsak dan med 9, in 12, uro na sedežu Podpornega društva v Ul. R. Manna it. 29, kjer lahko dobite tudi vsa natančnejša pojasnila.
Vpisovanje za kolonije za III. okraj v Ulici Mon-tecchi štev. 6/IV. nadstropje. vsak dan od 17. do 19. ure
V Skednju vpisovanje od ponedeljka dalje na sedežu št. 124 vsak večer od 19.—20. ure.
Za Lonjer se vpisuje v prosvetnem društvu v Lonjerju v ponedeljek, sredo in torek od 19.30 do 21. ure.
Za Opčine. Bane in Konkonel vpisovanje na Opčinah na sedežu, Kon-konelska 1, od 19. do '20. ure.
Za Prosek vpisovanje pri Kocmanu Danilu Prosek št. 52.
Za Plavje pri Coku Uvetku, Plavje št, 161.
Za Padriče, Gropado in Bazovico vpisovanje v Bazovici.
PODPORNO DRUŠTVO ZA STO odsek za počitniške kolonije
» OD VČERAJ DO DANES j
GLASBENA MATICA TRST
Sez. 1953-54 XI. koncert
V sredo 19. maja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU
Koncert
komornega orkestra iz Ljubljane
Solista :
JELKA STANIČ-KREK in ALBERT DERMELJ.
Dirigent:
KARLO RUPEL.
Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15/11 (SHPZ) v ponedeljek, torek in sredo od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. Vabila bodo na razpolago tudi v Barkovljah v drogeriji Scheimer. pri Sv. Ivanu v tobakarni Prosen ter na Opčinah v pekarni Čok.
PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH
obvešča, da bo koncert, ki bi moral biti 7. maja v Avditoriju, z istim sporedom 24. maja.
v Trstu
obvešča da predavanje dr. Bratka Krefta iz tehničnih razlogov odpade.
PROSVETNO DRUŠTVO V BAZOVICI
vabi svoje člane in P7* jatelje na predstavo s venskega filma
VESNA
(filmska komedija) ki bo danes 16- *• m'
Ponovitev na PROSEČ jutri 17. t nn
( GLEDALIŠČE VERPl)
Nadaljuje se pri blaga)*
dališča prodaja vstopnic	,,
koncert orkestra Trzasu	. (!V
menije pod vodstvom	-jo-
ta VVilliama Steinberga ‘	,,
delovanjem harfista ri	^
Zabaleta. ki bo v torek. gramu bodo skladbe Jaillefereja in Beethovna.
NEDELJA, 1«. maja l**4, JlI«0!1L0VA5t'®;
C O A A T«sl
254,6 m ali tl78 KC «
k »00 l*'®1
Poročila v slov. ob 19.00 in 23.30.	.	.	j5	SIJ
7.45 Jutranja glasba, ■ na5*_ venske narodne B.30 neaeU** kmetovalce; 9.00 Vesela ,, G)a*r 9.15 Mladinski tednik:d-’ jniflU ba po željah; 15.00 Med slove«> kamnarji; 16.00 Sporedl skih narodnih pesmn 'ih	J *
memadni koncert; 17.0« * ffttk gesla vi ja; 18.15 Jurlna m jjrt na; 18.30 30’ veselih rittno^jp, Zadnja poročila v
23.10
lahko
Glasba za
1 KS l' H-
306.1 m ali 980 kC-se ^ 8.30 Lahke melodije:LjAvSfe; ti Jaka oddaja;. 9.15 Va»
ih
11.10 Priljubljene '-ahMncert * 11.35 Prokofjev:
:la vi r :n orkester;,. iŽ operne melodije; 14.30 gi#vPJ lahkih orkestrov; li},w,-i/ih
pevci; 15.30 koncert ruS^i!^i lalajk; 15.50 Glasbena « z>fd.
16.00 Malo za Salo -	ib#*,
17.00 Koncert dekli«8**/1 Arnk iz Bazovice; 18.00	B** Koncert za viol.ro
19.10 Nesmrtne .	\iariJ8
Glasbena medigra; iO.JJL n Lipovšek: Orglar kan^a^ liste, zbor in ork.; ^
! komentar; 21.00 Verdi.
| opera v 3 dejanjih.
K I« U V * 3 '*. « 0
327,1 m, 202,1 m, ŽlT. jjdO,
Poročila ob 6.00, 1. < 15.00, 19.00 in 22.00. .	v«*;,
8.15 Domače P®«11 V g
nediel.isko lutro: 9.00	t A
Od «fS«£
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« pri SV. JAKOBU priredi danes 16. maja 1954
knjižno razstavo
Iti bo odprta od 9. do 13. in od 15. do 19. ure
v društvenih prostorih v Ul. Montecchi štev. 6.
KROG
TRŽAŠKIH SLOVENK
bo imel v četrtek 20. t. m. Ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani svoje redno predavanje.
Govoril bo univerzitetni profesor tržaške univerze in slavist Umberto Urbani
o temi :
Jugoslovanska književnost v italijanskih prevodih
našo vas; 9.30
melodije; 10.00	v	wi»
Srednje glasbene Soie ^j; i Mani, dirigent: Jakov^fM sporedu: J. S. Bach, , 30.tv in L. v. Beethoven; *'ni sr\ Lahek opoldanski red	vmes ob; 13.3° Jrjjj v>‘r
poslušalci; 13.40 Fonce ,va ki; 14.00 Otroška Pr®%il»r Ernest Adamič: Zgodba^ 0 it*. kapusu - resnična zgorjLj miku; 14.30 Pisan sp in plesov narodov -m« ncr 17.00 Prenos m-edn>aroa“ ■ metne tekme Anglija . lutUJ,, goslavija s stadiona v 19.30	Georges Bizet,
opera v 4 dejanjih.
poi
Mo
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13, maja se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 6.
CIVILNE POROKE:	inženir
Gustav Schoemer In uradmlca Nlcea Rimini, trgovec Israel Ro-sario in gospodinja Maria Po-letti, kovinar Sergio Garbels in Šivilja Ada Agostma Simetti.
CERKVENE POROKE:	Me	r
Oino Busico In šivilja Norina Beneich, obrtnik Armando Pro-ietti in gospodinja Virginia Mar-chetti, zdravnik Pietro Petronio in gospodinja Maria Fiorelia Cassini.
UMRLI SO: 80-letna Anna Za-vagna, 49-letni Vittorio Vessel, 57-letni Mario Longo 77-letna Glovanna Marussich vd UUvello, 97-letna Elisatoetta Vendrame vd. Nobile, 78-letna Olga Rocchelli vd, Lanti, 63-letni Masslnio Schacht.
PHIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: it Raverine prazna
ital, ladja »Mantova«, iz Hajfe
s 731 t raznega blaga jug. ladja »Kupa«, iz Chloggle prazna Ital. ladja »Edgardo«, z Reke prazna grška	ladja	#Astypalea»,	Iz	Rot-
terdama s 5254 t premoga Ital. ladja «Edera», Iz Splita prazna grška	ladja	«Vii'glnia»,	Iz	Ale-
ksandrije s 3066 t raznega blaga Jug. ladja »Titograd«, iz Pireja prazna Ital.	ladja »Vildren«, iz
Smirne s 4250 t raznega blaga amer.	ladja	»Talnaron«.	-
ODHODI: proti Ravennl s 510 t olja ital, ladja »Fernanda«, proti Torvlscosl z 240 t premoga ital. Jadrnica «Annette», proti Reki s 17 t raznega blaga Jug. ladja »Kupa«, proti Reki z 2680 t raznega blaga amer. ladja «Exbrook», proti Benetkam z 2195 t raznega blaga Ital. ladja «Cltta di Alessandria«.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 18,5, najnižja 13,5, ob 17. url 18,4. Zračni tlak 1012,5 s'anoviten. Vlaga
58 odst., nebo 2/10 pooblačeno,
morje skoraj mirno, temperatura morja 13 stopinj.
LOTERIJA
BARI	63	45	84	31	89
CAGLIARI	17	50	75	13	16
FIRENZE	58	71	14	46	24
GENOVA	58	55	87	63	28
MILANO	1	34	90	60	a
NAPOLI	19	79	76	52	15
PALERMO	2	26	44	54	64
ROMA	30	88	61	39	34
TORINO	77	88	89	45	61
VENEZIA	4	66	48	17	63
NOČNA SLUŽBA LEKARN!
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 3: Benussi, Ul. Cavana 11; Al Gale-no, Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravaslnl, Trg deli« Llbertš »; Harabaglia v Barkovljah in Nl-roli v Skednju,
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA FRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 316 - 6«
Gasilci	2	-	22
Policija 2 • 23
Hossetti. 15.00: «Noč na strehah«, J. Massey in bratje Marx. Ezcelstor. 15.00: »Kje Je svoboda«, Toto, V. Molnar.
Fenlce. 14.30: «Latinski ljubimci«, L. Turner.
Naziooale. 14.45:	«TlhOtapci v
Macau«, T, Curtis, J. Dru. Fllodrammatico. 14.30:	«Plima
smrti«, B. Stanwyck, B, Sulii-van,
Arcobaleno. 13.30: »Kako bi se oročiia z milijonarjem«, M. lonroe, B, Grable.
Audltorlura. 15.00: «KJe je svoboda«, Toto,	V Molnar.
Astra Rojan. 13.00: «PrincesinJa Balija«, B, Cro»by, D, Lamour, Cristallo. (Trg Peruglrvo) 14.00: «Morski roparji sedmih morij« J. Payne, D. Reed.
Grattaclelo, 13.30: «Kako bi se poročila z	milijonarjem«,	M.
Monroe, B.	Grable,
Alabarda. 13.30: »Vrni sel«, Y.
Šanson, A. Nazzarl, .
Arleton. 14.00: «Morski ropar zelenega otoka«, B. Lancaster. Armonla, 14.30: »Mojih šest kaznjencev«, W. Mltcnell, G. Roland.
Aarori. 14.00: »Legenda o Robin Hoodu«, E.	Flynn,
Garibaldi. 14.00:	»Na mostu
vzdihljajev«, G. Rottl,
Ideale, 14.30: »OavaiUerla rustica-na«. M. Brltt, E, Manni,
Impero. 14.30: »Nemirno življenje«, E. Taylor, F. Lamas. Halla. 14.30: »Plaža«, M. Carol, R, Vallone.	Mladoletnim	pre-
povedano.
Vlale. 14.30: »Krik zasledovanega«, V. Gassman.
Kino ob morju, 14.30:	»Tolpa
ubijalcev«, E. Robinson. Mastimo. 14.30: «Plymouthski pustolovci«, Sv Tra«y.
Moderno. 14.00: «vesela vdova«, L. Turner.
Savona. 14.00: «LI1!», L. Caron, Sv Marko. 14.00: «Mešanka Iz Šacramenla«, R. Scott.
Secoto. 16,00:	«Oč»rlJlv vrt«,
Gianl in Plnoto.
Vittorio Veneto. 14.00: «Zend!n Jetnik«, S. Granger,
Azzurro. 13.30: »Konjenik samotne doline«, A. Ladd.
Belvedere. 14.00: «Oklnawa», R, VVidmark.
Marconi. 14.30: »Saharska legija« A. Ladd.
Novo cine, 14.00: »Nezveste«, G.
Lollobrlglda.
Odeon. 14.00: »Afrika pod morji« S, Barclay.
Radio. 14,30: «CilJ Budimpešta«, D Andrevvs.
Veiiezia. 14.30:	«Most neustraš-
I nih«, R, Scott,
Izlet v Cerkno pri ^
za partizanov STO . #e izlet v Cerkno pri M” % )» junija t. 1. in ne 6. k t ljeno. Vpisovanje do	•
Vabljeni vsi člani. oriPtJ,no Motoklub Skedenj ‘postaj motociklistični izlet Vniscv'5{) in Idrijo 30. maja. do 20. maja. Za 6. >« jsl«\jj: pa pripravlja motošlb pč\ Ljubljano in na B ®?jn 6“^, Sežana, Vipava, Tolrh	■',ub1J3, #
Vršič, Jesenice, Bled^aid,nii vr Postojna, Sežana,	vp|5Lte
vpisovanja je 26. t. tn. ^ n Ja bodo vsak dan od 18. do 20. ure na Motoklub »Mladost#	. v j,
organizira enodnevni .-jjj
stojno - Štjak dne 6. J ot)|{3t Vpisovanje se vrši na Pv mestih in se zaključi	org»h
Mctoklub »Amaton« pjo (1 ra 30. t, m. izlet v ^gio (j Postojno. Vpisovanje	lui)3 j,
člane na sedežu nno'C ^ 17. do 19 ure vsak	^
sobot do 20. t. m. ll0» - t Motoklub »Adria« tl\ei - ji IJe priredi enodnevni '	08 ,|
m. na Reko. VpiSOY «1. v &r do 20. t. m. od 20. d° v# Sedežu v Dolini. Y jZjeta.. ^
ne, da se udeležijo OF Dolina - Milje p ob p< (l» dnevni 'zlet na R**0 jin ,i partizanskega tabora satn® j ne prireditve, Iz 1*1 J ^ se / člane, katere vabimo, gi jf noštevilno udeleže: 1 ^ idip z avtobusom. VP1S° ‘	i
dežu v Dolini in n» d„ >■ mestih po vaseh od m. v večernih urah
ADEX
RlC°
29. in 30- n,!lja izlet v
BUZET ROC
ŠTANJEL BRANIK fl ILIRSKO BIS*
MOST NA sol* TOLMIN
30. maJa ,9S< izlet v
KOMEN vojscico 2()
Vpisovanje
  	'	.	|9)4
5. In 6. Junj izlet V
DRAGUC
PAZIN
6. junij* |9* izlet v
fOSTOJNO REKO	..
SEŽANO	A
i«is'
Dostikrat nam je žipot pri razpoznavt ni, zato zdravnik če
bolez-
OB DANAŠNJEM GOSTOVANJU LJUBLJANSKE DRAME V AVDITORIJU ^
'
PIKAH ? TESTU lili
io n karievimi «Hlapci» ItM »3ma julijanskega SNG ?.avda našega moderne-ljj0 !ka’ čiSar dela spa-,.r v železen repertoar sle-K C®a slovenskega gledali-ln Praviloma v vsakole-
repertoar. «Hlapci» so do-aa odru ljubljanske
‘veli Ve I slehe:
z® mnogo uprizoritev, rn° je dobivalo to de-
t sv°jo boljšo upodobitev; ki a\j0V' režiji in v sceni io j . Pa je dobilo svo-jsj oslei najbolj uspelo o-teu Premiero je doži-ls * uprizoritev leta 1948 )t rides®tletnico Cankarje-(•:, SmrH 'n odtlej so «Hlap-v lei obliki na stalnem Se r.t0ariu ljubljanske Dra-
Vji Z niimi je Drama gosto-b»du ' V Zagrebu 'n Beo-
p.	ter P°vs°d doživljala
^ e triumfe s to predstavo. („aic Trst prihaja Drama z Sieri° zasedbo kakor na pre-Stst 1 t*vema izjemama; na-5V	Lipaha, ki je igral
iat 1°> nastopa Lojze Potolč ln namesto obolelega S., a Skrbinška igralec 5 Jurijan. Glavno vlogo,
Vja ' Seve
Jermana, igra Sta-
er, njegovo mater Mi-, °an"
t
tir Cesar’ zdravnika Vladi-
^ and°va, učiteljico Lojzko Iv9ll „ Levarjeva, Kalandra
Skrbinšek, nadučitelja fjVlra Gregorin, Komarja tiev ^°v^> Geni Mila Ka-£ a’ Minko Juvanpva. i. Carjevi «Hlapci» dol-
imeli srečne usode.
)6j i sam sploh ni doži-i(t alene odrske ostvaritve, )(5tiv>last’- in reakcija niso it 2 1 uprizoritve. Tako se itičg0<lilo> da jo bila drama i) ] na na odru šele kakšnih itt P° njeni objavi, in si-
Trstu. Tu je tedaj
• st°vensko gledališko ai® režiser in igralec
V
k „1,.Lokarjeve umetnosti
IkT:" ^rbinšek, velik lju-
,Velik. uspegni odrski po-
'tit; Va^ec Cankarjevih dram-Itjjji tekstov. In v njegovi •tuj ta drama doživela t/j °drslct krst 31. maja i,j u Trstu, Naj zaradi zali^ st’ ponatisnemo poti^..0 tej predstavi, ki jo l»lt Plsat — m— v tržaškem 'i, ,rnem vestniku «Nji-IV, Juntje 1919. Glasi se: tf. CANKAR:	J.ILAP-
3>0 r.arna v petih dejanjih.
7 v onih časih — •tj. °°Qu! — namreč vče-za prav če dobro \ .s ‘u*0, je danes v bi-tt . e 1 ako in bo jutri men-malo drugače, nam-'to i.kar nam naš Cankar M n 2lu° predoču je v svo-*o v ^'nljivih .Hlapcih'. Ka-'lo s« 'U° Cankar zadel t>kga°^0 dramo, vidimo že teJ, a n‘ bil nihče z nje-,co zadovoljen, ne 'V. n'n hlapci-učitelji, ne l1 iz erikalni gospodarji, 'H deistva, da se igra tfjpj, au°itni literarnim in u . vrlinam od leta 1910,
le
l*šla v Schmentnerjevi
ne bo uprizorila. o raani®re’, .oziri', pa
• iua: P° do točno danes Senj0 n' uprizorila na Sernj sl°venskem odru in ,5 dnj1 Trsta menda drugod
K7a°
N n ’1~
NT^^uje’, ki ga igra 'Sni ue moralnega po-Si(jy ®' temveč strankarsko-
V j° itd.
t j,ors*u smo srečnejši v I* lii' u; videli smo na-NilcjPce’ da si še v dile-.""tslcj’ Wendar v dobri dile-S nPrizoritvi. Igra je Sl,, ana s tako vrlino, da tn igralca — hočeš Potegne s seboj,
saj je ta igra pravi biser naše dramatske umetnosti, toliko kar tiče tehnike strukture, kolikor literarnih vrednot, ki jih je Cankar vložil vanjo. In tako se dogaja, da kljub prozorno jasni tendenci ta eminentno socialna drama prav nič ne utrpi na svoji umetniški lepoti. Človek jo uživa prekinprek, tudi če bi slučajno ne bil s Cankarjem enih misli.
Vsebina? — V družbo slovenske inteligence (osobito ,naprednega’ učiteljstva) trešči novica o klerikalni zmagi pri volitvah. In zdaj se razodene ono, o čemer je učiteljica Lojzka dejala, da bi bilo bolje, da bi se ne razodelo. Najhujši kričač vpog-ne prvi svoje hrbtišče. Drugo dejanje nas postavi sredi med ,očiščenje’. Vsi so se že potuhnili pred župnikom, le eden še ne, Jerman. S tem je napovedan boj med njim in predstaviteljem klerikalne stranke, boj, ki se ga Jerman loti očividno s prešibkimi moči, V tretjem dejanju spoznamo učitelja Jermana bolje, vidimo da ni iz one snovi, iz katere se mesijo junaki ali mučeniki. Le —-sanjač je; slabič. To je pač tragika njegovega značaja, ki jo sam spoznava, ali spoznanje prihaja prekasno. V četrtem dejanju si Jerman s svojim nastopom na zborovanju zapečati svojo usodo. Malodušnost se ga loteva še pred zborovanjem, s svojo nerodnostjo še bolj razjari nahujskano množico, tako da pride do poboja. In tako pride, da Jerman, osamljen, potrt zaradi neuspeha, nasičen gnusa do življenja slednjič klone ponosno glavo. Vendar ne povsem, tesno špranjo u-panja glede nadaljnje usode junaka nam pusti Cankar vendarle odprto. Kam je nameril potem Jerman roko v roki s tovarišico Lojzko svoje korake? —
Cankar nam v tej drami pokaže z iztegnjenim prstom naravnost predse: Glejte socialne razmere; glejte ljv,ai.. ki jih porajajo te razmerel In tako bo vedno, dokler bo na svetu vladala ona oblika človeške družbe, ki razpre-deluje človeštvo v dva razreda: v gospodarje in v hlapce. Poedinca, ki bi se hotel upirati tem razmeram, zlomi gospodujoča klika brez usmiljenja, — Ali Cankar ne slika samo, Cankar tudi uči, ter nam pokaže pot iz te zagate. In ta pot je: Narod si bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo in ne talar’, in tudi ne sanjač. „Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte!» Metoda je čisto enostavna, kovač Kalander nam jo pove: Organizirajte se vi nemaniči, vi hlapci; danes boste trije, jutri vas bo sedem itd. in z rastočim številom bo rastel vaš ugled in vaš vpliv.
Cankar v tej drami ni nameraval prikazati omahljivosti kot posebno šibkost učiteljskega stanu, res je, in kdor bi ga hotel tako u meti, ga enostavno napak umeva. Pač pa je hotel Cankar s to igro, kakor že prej (leta 1906) z «Martinom Kačurjem)), zaklicati ravno slovenskemu učiteljstvu glasen: «Quo vadis?» Ali ga je učiteljstvo umelo? Le v malem, malem delu; vsaj do sedaj.
Taka je tedaj ta Cankarjeva igra. — Njena prva uprizoritev na domačem o-dru je izpadla, kakor že
omenjeno, dobro. «Jermana» je igral g. Kralj mestoma prav izborno, le tuintam je popuščal. Ugajal je posebno njegov govor na zborovanju v 4. dejanju, ki je bil že po svoji nervozni intonaciji povsem verističen. Dozdeva se mi samo, da se g. Kralj še vedno bori z jezikom. Si-menčev «župnik» je bil tak, kakor bi si ga boljšega le težko mogli misliti. Tudi g. Terčič se je dobro vživel v vlogo «nadučitelja» ter nam ga podal brez večje hibe. Gabrščkov «Komar» je bil skoro do pičice zadet, ravno tako Martinčevičev «ffi>astja». Zelo hvaležno vlogo sKalan-
dra)) je prevzel g, Sila, ter nam ga postavil v maski, kretnjah in govoru brezhibno na oder. Gdč. Kavčičeva nam je s temperamentno igro predočila velesimpatič-no «Lojzko», kakor smo si jo zamislili. Ostale manjše vloge so bile izvedene deloma hvalevredno, deloma manj. Skupna igra je bila mestoma prav dobra, osobito je ugajal prizor v krčmi. Igralci, posebno glavnih vlog, so želi obilo pohvale. Vtis igre na občinstvo, ki je do zadnjega napolnilo gledališče, je bil čim možno najboljši. S «fflapci» se je letošnja sezona zaključila.))
Stane Sever (Jerman) in Milan Skrbinšek (župnik) v Cankarjevih »Hlapcihn,
RAZSTAVA PLTNAJSTORICE SLOVENSKIH UMETNIKOV V LJUBLJANI
VSA RAZNOLIKOST STREMLJENJ
V SODOBNEM LIKOVNEM USTVARJANJU
V prostorih Moderne galerije je bila ob prvomajskih praznikih odprta razstava del petnajstorice slovenskih likovnih umetnikov. Ti slikarji, grafiki in kiparji, med katerimi so Božidar Jakaci France Mihelič, Miha Maleš, Gojmir Anton Kos, Riko Debenjak, Stane Kregar, Nikolaj Omerza, Marij Pregelj, Maksim Sedej, Evgen Sajovic. Gabrijel Stupica, Zdenko in Boris Kalin, Frančišek Smerdu in Karel Putrih, formalno ne sestavljajo nobene likovno - umetnostne skupine, čeprav je večina od njih pripadala skupini «neodvisnih». Nasprotno pa sodijo ti umetniki po svoji umetniški moči in dejavnosti med najvidnejše predstavnike sodobne slovenske likovne umetnosti. Zato je razstava v Moderni galeriji v nekem pogledu reprezentančna razstava sodobne slovenske likovno-umetnostne ustvarjalnosti.
«Ceprav — ali ker — razstavljavcev ne veže noben
skupen program, ampak samo skupna zrelost«, — tako je zapisal v katalogu Zoran Kržišnik, — ((prinaša razstava mnogo različnih a-spektov naše sodobne tvornosti, skorajda nekak prerez skozi slovensko umetniško ustvarjanje	današnjih
dni. Umetniške	osebnosti
ustvarjalcev so dosegle podobno stopnjo obliko valno-sti: vsi so umetniško delovali že pred drugo svetovno vojno, pokazali	že tedaj
smer in bistvo svojega posebnega zanimanja, svoj umetniški stil v najširšem smislu besede, ki je imanentno	dan posameznemu
umetniku in samo njemu. Vsi so prešli vojno in čutili vpliv tega doživetja v svojem delu. Vse je pretresla nagla dejavnost povojnih dni obnove in izgradnje in vsi so	zabeležili njenega
duha v svojih stvaritvah. In v dobi, ko smo stopili v fazo novega, umirjenejšega. mogočnega družabnega razvoja z	blagodejnim učinkom na	vse panoge umet-
nosti, se je pri vseh spet izkristaliziral njih osebni izraz, samo prečiščen po doživetjih preteklih dni in iz-zorel hkrati s človeškim dozorevanjem umetnikov.«
Seveda so poleg teh momentov, ki družijo sedanje razstavljavce, tudi stvari, ki jih razlikujejo. 2e dolžina umetniške poti je vzrok, da so nekateri še sredi iskanja novih poti, drugi pa so že docela ustaljeni. Nekateri so po svoji umetniški sili močnejši, drugi šibkejši. Pri enih je poudarek na risbi, pri drugih na barvi, tretji iščejo bistva v predmetu, ki ga upodabljajo. Toda kljub vsemu temu, je sedanja razstava petnajstih najvidnejših slovenskih likovnih u-metnikov. pravi umetnostni dogodek. Temu je dokaz tudi veliko zanimanje slovenske javnosti, pa tudi prve kritike in prva poročila v dnevnem tisku.
Na razstavi so slovenski upodabljajoči umetniki razstavili svoja najnovejša dela, nastala večinoma lani,
to pa olja, grafike in plastike. Razstavljenih je skupno	sedemdeset	del,	med njimi	25	plastik.	Od	slikarjev
so največ del prispevali Miha Maleš, Božidar Jakac in France Mihelič; med kiparji pa	je	najmočneje	zastopan
Karel Putrih.
V katalogu razčlenjuje pisec uvoda razstavljena dela ter karakterizira umetnost posameznih umetnikov. Pri Božidarju Jakcu prikazuje njegovo umetniško pot, ki se	je	razvila	do	liričnega
realizma z manj poudarjeno čustvenostjo, zato pa z ostrejšim opazovanjem zunanje podobe in preprosto interpretacijo, razumljivo slehernemu gledalcu. Zlasti poudarja njegov pomfen za razvoj slovenske grafike in za njen dvig na raven vrhunske evropske grafike.
Gojmir Anton Kos razstavlja " izključno olja. Kakor so njegove slike barvno slikovite, tako je pestra tudi vsebina njegovih platen. Razstavljena dela so tihožitje, portret in podoba cvetlic.
Samo z grafičnimi deli je tokrat zastopan France Mihelič, katerega še vedno privlačuje Ptujsko polje s slikovitimi folklornimi motivi.
Docela svojstven je Gabrijel Stupica. Razstavlja samo olja, motiv njegovih platen pa je izključno človeška figura in tihožitje. Ljubi temne tone. Na temnem ozadju oblikuje človeške like. ki jih svojstveno osvetljuje.
Maksim Sedej, oblikovalec intimne domačnosti, je v zadnjem času stopil iz tega sveta. Se vedno pa so predvsem človeške figure tiste, ki jih upodablja.
Miha Maleš s svojimi razstavljenimi deli prikazuje pot naše likovne umetnosti iz ekspresionistične periode, čeprav je ostal do danes zvest nekaterim elementom svojega začetnega ustvarjanja. Med njegovimi razstavljenimi deli prevladujejo litografije in barvne monoti-pije.
Nasprotno razstavlja Riko Debenjak izključno olja. V razstavljenih delih upodablja predvsem kraški svet, ki ga zadnje čase najbolj privlačuje.
Nikolaj Omerza sodi med slikarje, ki teže zlasti za izražanjem vrednosti barve, kar je očitno predvsem pri njegovih portretih
Povsem svojstvene so slike Marija Breglja, portreti in vedute. Evgen Sajovic prenaša na platno z dosledno objektivnostjo.
Kiparstvo predstavljajo na sedanji razstavi štirje oblikovalci, ki imajo nedvomno za razmah slovenske plastike velike zasluge. Dočim je teža dela za Borisa Kalina v upodabljanju lepot človeškega, zlasti ženskega telesa, je težišče ustvarjanja Smerduja v mali plastiki. V iskanju forme je med vsemi najbolj neutruden Karel Putrih, dočim je umetnost Zdenka Kalina dobila povsem nove značilnosti
Naš tede
pregled
Zadnje dni se dozdeva, da se ženevska konferenca vendarle nekako premika z mrtve točke — morda tudi zato, ker je praktično končan uvodni del, ko so posamezne delegacije na plenarnih sejah razlagale svoje stališče in postavljale svoje, se razume, maksimalne zahteve. Slo je nekako za deklarativni del konference, ki se je v glavnem zaključil s tem, da je Bidau.lt končno le prikazal francosko stališče glede Indokine. Delegacija manjših, ne neposredno zainteresiranih držav pri tem seveda niso mogle kdo ve kaj povedati, med delegacijami velesil pa edino angleška ni izrazila nekega ostro formuliranega stališča. Eden je nastopil bolj z nekakimi okvirnimi formulami, v katere bi bilo mogoče strpati one postavke v stališčih nasprotnih strank, ki se vsaj kolikor toliko približujejo.
Za ponedeljek je napovedana ožja, tajna seja o Indokini. Obenem je Eden predlagal, naj se nadaljnje obravnavanje korejskega vprašanja poveri ožjemu odboru sedmih držav (ZDA, ZSSR. Anglija, Francija, Kitajska in obe Koreji), Zdi se torej, da prehaja konferenca v razdobje ožjih razgovorov za zaprtimi vrati, ki imajo to prednost, da lahko gre delo bolj uspešno izpod rok in da je tudi trgovina s koncesijami po načelu «do ut des» olajšana.
Pa je položaj že dozorel tako daleč, da je mogoče s tem načinom dela upati na uspeh?
V indokitajskem vprašanju je nedvomno važna koncesija, ki jo je napravil Molotov v petek s pristankom na načelo mednarodnega nadzorstva nad izvajanjem morebitnega premirja in na predlog, da bi premirje jamčile države, l.i se udeležujejo konference. V korejskem vprašanju je bil dosežen napredek v toliko, da so zahodne delegacije — razen južnokorejske — opustile strogo tolmačenje resoluc'je OZN iz jeseni 1950, da je treba izvesti svobodne volitve pod mednarodnim nadzorstvom samo v Severni Koreji. Seveda so, zlasti glede Indokine, razlike v mnenjih še vedno ogromne. Predvsem pa je glede Koreje velika ovira dejstvo, da razdelitev med Severno in Južno Korejo dejansko predstavlja razdelitev interesnih področij ZDA tn ZSSR in da je že od leta 1945 tako trdno fiksirana, da je niti triletna vojna ni mogla bistveno premakniti z 38. vzporednika.
Molotovov pristanek na mednarodno nadzorstvo nad premirjem je v očitnem nasprotju s poprej ostro in v nepopustljivi obliki formuliranim stališčem kitajske in viet-minške delegacije, da je treba nadzorstvo prepustiti mešani komisiji obeh vojskujočih se strank, Baodajevim in Hoši-minhovim Vietnamcem, ob izključitvi Francije.
Ze poprej so se pojavljali glasovi o nasprotjih med Moskvo in Pekingom prav glede Indokine. Prezgodaj je še reči, ali je ta Molotovov korak vidnejši izraz teh nasprotij —
JEZIK IN BOLEZEN
ka- f pogosto na sluznici pod jezikom majhne čire, medtem ko često že kar je jezik pri pljučnici skoro avtomatično zahteva od bolni-1 takšen kot pri tifusu. Jezik
Člani ljubljanske Drame ob svojem prihodu v Trst.
«tno gledališče
nov«
tedjl
i*5' in ^ub'jan® ob Vegovi ,, ''ji j °kolici Križank, je teftl6ni1Ve desetletji precej sv°jo podobo. Z
ra pridobitev
podobo. Vegove ulice, , n Uv‘io Napoleonovega I, Wjvz graditvijo Narodne . W. rzitetne knjižnice je
ltl eiel t •
C 'JtUDa- Ubljane dobil d0' 1 'zraz. Postal je !tHkQ Pa enota, prometu ,	, . °dmaknjen predel
j.^hljane, ki so mu
C^na'VKie. deloma pa ne"
L tih v. bl’2>na univerze in j * !V. JSok°šolskih ustanov. ’Obtann n° Podobo. Vso !|j l* st je nekoliko mo-0 KrjjV’na samostanskega vto(e 'ank. Toda kako je
O«'
«.i b
objekte
u1*^'‘'“rediti, in to s so-se ,skroTnnimi sredstvi, 0a ko. prepriča vsak-
k M
Ca
’es obišče ta pre-
p'ed
zadnjikrat videl
dvema letoma.
!*? obi‘!čniku. temu veli-^e^a °Valcu Ljubljane, H <?elo 0s,pei° ustvariti ve-
stal je nov. arhitektonsko ob-lbo, razen tega so tu postavili likovan objekt, skladen s ce- majhen lapidarij, zbirko na-‘ " grobnikov iz rimske in kasnejših dob.
Nato je prišlo na vrsto desno večje dvorišče, kjer bo v kratkem dokončano novo letno gledališče Ljubljane. 'To bo predstavljajo nedvomno veliko pridobitev za Ljubljano, ki tako ustanovo že vrsto let močno pogreša.
Zanimivo je, kako se je Plečnik lotil preurejanja samostanskega dvorišča. Tik ob vhodu je stala prej stara pritlična stavba, ki je služila za obrtniško delavnico. Po Plečnikovem načrtu je niso podrli, temveč preuredili. V stavbi so odstranili stene, da je nastal en sam prostor, ki bo lahko služil za manjše umetniške razstave. Seveda so preuredili tudi zunanjost stavbe, uredili majhno teraso in napravili okna, ki so arhitek tonsko skladna z odprtinami v zidu okoli bodočega gledališča Na levi strani dvorišča
lotmm okoljem tega dela Ljubljane.
Najprej so se lotili obnove cerkve same, ki predstavlja sicer zanimiv arhitektonski spomenik 18. stoletja, Tu ni bilo sicer nobenih posebnih problemov, vendar je nova podoba povsem drugačna, kot je bila stara. Rumenkasta sivina zidov se je umaknila sveži barvi. Dopolnjuje jo surovi kamen, kateremu so z odstranitvijo ometa, dali priti na prosto. Samostansko obzidje je mojster Plečnik preuredil s tem. da je odstranil omet in ima obzidje svojo naravno podobo. Razen tega so po njegovem načrtu obzidje na več mestih preluknjali, v velike odprtine pa vstavili baročne rešetke iz umetno kovanega železa Nato so se lotili (vsa obnovitvena dela vodi ljubljanski Mestni muzej) preurejanja -	--	dvorišča levo od cerkve. Za-
H*ij' ^®kdanjih zapušče- j puščeno in zanemarjeno dvo-danes ni več. Na-|rišče je dobilo urejeno podo-
arkade. k)i bodo služile tudi | mest. Toda ker niso našli ni-kot galerija za obiskovalce česar, sklepajo, da rimska E-gledaliških predstav. Porticus mona tu ni imela jarka okoli
bo v prvem nadstropju okrašen s sgrafiti, spodnji zid arkad pa ne bo ometan, marveč fugiran, da bodo vidni kamni in opeka. Zadnjo stran bodočega gledališča predstavlja poslopje šole za umetno obrt, s širokimi baročnimi za-steklenimi hodniki. Celotno fasado so docela obnovili, jo okrasili s sgrafiti in vstavili napis, ki si ga je izbral mojster Plečnik sam, Pred to steno bodo postavili tudi prosce-nij, ki bo služil za oder.
Desno stran gledališča zaključuje zid, zgrajen na ostankih srednjeveškega in rimskega zidu. Ko so pred kratkim začeli kopati temelje za električne in vodovodne napeljave gledališča, so naleteli na temelje rimskega zidu. Izkopali so tudi kamen z napisom iz prvih stoletij in našli tudi nekaj novcev. Kopali so v globino nekaj metrov, hoteč naj-
ob stavbi bivšega samostanu ti ostanke jarka, ki je navad' so prizidali porticus, majhne | no obdajal obzidje rimskih
zidu. To najbrž zato, ker se je teren na tej strani strmo spuščal proti Ljubljanici, ki ni posebno daleč. Na tem zidu, ki zapira avditorij z za-padne strani, bo tudi majhna galerija. Manjkajo pa še drevesa, ki jih bodo posadili.
Vsa gradbena dela so v glavnem končana. Z nastopom lepega vremena bodo dokončno izdelali arkade na levi strani. Zdaj kopljejo tla, kjer bodo uredili napeljave za elektriko, vodovod in naredili tlak. Ta bo kremehit in se bo v terasah polagoma spuščal od vhoda proti prosce-niju. Ko bodo opravili še n kaj manjših del (ureditev razsvetljavo, posaditev drevja in okrasnega grmičja, ureditev vhoda) bo gledališče končano Računajo, da bodo lahko že v letošnjem poletju prve predstave. To pa bo nedvomno velika pridobitev za Ljubljano.
S. R.
ka, da mu pokaže jezik. Zdravniki starih časov so bili v tem še bolj dosledni, kajti mislili so, da se na jeziku zrcali stanje želodčne sluznice. Ze ljudska modrost pravi, da je obložen jezik znak, da z želodcem ni nekaj v redu, toda nihče ne ve zanesljivo, če je temu res tako. Po mnenju starih zdravnikov je suh jezik z več ali manj jasnimi oblogami znale pomanjkljivega izločevanja sline ter slabega apetita, izrazito rdeč jezik potrebuje alkalijev, bel pa kisline. Modrikast jezik pa nam na splošno razkriva, da je kri preslabo oskrbljena s kisikom, bled in ohlapen jezik pa govori o prebavnih motnjah.
Ne glede na ta stara mnenja obstaja res cela vrsta bolezni, pri katerih so spremembe na jeziku tako značilne, da postavi zdravnik lahko na’ podlagi teh sprememb točno diagnozo. Da omenimo najprej samo tifus, kjer je jezik v pričetku obolenja mehek, vlažen in obložen, obloga pa ima obliko črke V, katere konica gleda navzad. Poleg tega je že v začetku bolezni močno obarvana tudi konica jezika in robovi, medtem ko vidimo tudi na hrbtišču jezika rdeče madeže. V nadaljnjem poteku bolezni postaja jezik še bolj rdeč, je suh, končno rjavkast ter včasih celo črn-kast. Ko bolezen pojenjuje, postaja jezik vlažen in belkast Tudi pri davici je jezik obložen, toda ni preveč suh. Pri zlatenici je jezik zaradi v krvi se nahajajočega žolča močno obložen ter obarvan. Zelo značilen je jezik pri škr-latinki, kjer lahko iz barve jezika postavimo diagnozo že pred izbruhom kožnega izpuščaja. Jezik je izrazito mali-naste barve, ker so na jeziku posebno izrazito vidne brbončice. Pri ošpicah je rdeča le konica in robovi, hrbtišče pa je obloženo, V pričetku bolezni vidimo tako na sluznici ustne votline kot tudi na jeziku belomodrikaste madeže. Pri oslovskem kašlju vidimo
jetičnih je gladek in obložen ter ima normalno temperaturo.
Suh, rjav in razpokan jezik, ki se prileplja na nebo ter ima močno izražene brbončice, je značilen za sladkorno bolezen, Pri adisonki, katere najvidnejši znak je bronasta barva kože in sluznice, vidimo na jeziku često črne madeže. Pri malariji je jezik širok in do roba močno obložen, poleg tega je jezik tudi močno zatečen in napolnjuje vsa usta. Pri pričetku gripe so žrelni loki in ustna sluznica vneti, zdravnik pa lahko postavi iz rdeče črte, ki se vije od ene strani žrela na drugo, diagnozo. Tudi pri per-niciozni anemiji je jezik s svojo gladko površino zelo značilen. Pri' čirih na želodcu najdemo na sredini jezika pogosto majhne, za milimeter
velike temne lise, medtem ko sluznica rada krvavi pri različnih krvnih boleznih. Pogosto vidimo na jeziku tudi tako imenovane afte. So to najprej sivi mehurčki, ki počijo in na njihovem mestu nastanejo za lečo velike razjede z rdečim robom. Vzroka za njihov nastanek ne vemo, v ustih jih izpiramo s kamiličnim čajem. Omeniti moramo še tudi ustne gobice ali soor, ki je bolezen ustne sluznice in jezika. Bolezen je najbolj pogosta pri dojenčkih, vidimo jo pa tudi pri odraslih, zlasti pri sladkorno bolnih in tifoz-nih. Bolezen povzroča glivica oidium albicans ki se naseli na nebnicah, kjer dela belkaste obloge.
Iz vsega omenjenega vidimo, da je pri večini bolezni prizadeta sluznica ust in jezika, kar nas opominja, da moramo pri vsaki bolezni prav posebno negovati tudi ustno duplino in jezik
Dr. S. B.
Težko je čakala letošnje sonce.
(Foto Magajna!
nedvomno pa kakega posebnega soglasja ne razkriva.
Predstavnik kitajske delegacije je sicer še isti večer izjavil, da tudi njegova vlada pristaja na Molotovov predlog — toda kaj je končno hotel drugega? Od vsakih vidnih nesoglasij bi imela Kitajska, ki je že tako v križnem ognju in ki se lahko naslanja na ne gotovo podporo ZSSR, samo škodo,
V ameriških krogih trdijo, da so nesoglasja med Moskvo in Pekingom v vprašanju Indokine ta, da bi Moskva rada čimprej končala vojno, Peking pa bi jo rad nadaljeval. Tako preproste stvari verjetno ne bodo. Tudi Peking v se. danjem položaju od nadaljevanja vojne najbrž nima posebnih koristi, ker poglablja njegovo izolacijo. Toda prenehanje vojne, zlasti zdaj, ko nasprotnik vojaško ni v najboljšem položaju, je obenem adut, s katerim je mogoče kaj doseči na drugem področju, Jasno pa je, da Moskva in Peking ne moreta hkrati izrabiti tega aduta, ker se pač njune želje razhajajo: Maoce-tung potrebuje predvsem normalizacijo svojega mednarodnega položaja, Moskva pa igra na evropske karte, medtem ko ji izolacija Kitajske ni ne-všečna, ker ohranja podrejenost sovjetski politiki. V tej igri dveh različnih interesov je Molotov v prvi rundi očitno prehitel Cuenlaja. Obenem izginja v tej igri nekam v ozadje Hošiminh, tisti, ki se dejansko bori.
V. tej politiki izmenjav, ki se v grobih obrisih plaši; evropska vojska za Indokino ali sprejem Kitajske v OZN za Indokino, je Molotovovo delo lažje, ker lahko taktizira in ker se začasno lahko zadovolji tudi z delnim uspehom, na primer z ohromitvijo Francije. Na drugi strani pa vse kaže, da so vojaški uspehi Vietminha in neuspehi ameriške azijske politike okrepili kitajsko stališče.
V nerodnem položaju se je na konferenci znašla Francija, na eni strani zaradi vojaških neuspehov v Indokini, ki se jim zdaj pridružuje vietmin-ška ofenziva ob ustju Rdeče reke, na drugi strani pa zaradi negotovega položaja La-nielove vlade, ki jo Bidault predstavlja r Ženevi.
Izid glasovanja o zaupnici, ki jo je zahteval Laniel, jasno kaže, da se vlada ohranja pri življenju samo zaradi konference, ali vsaj v glavnem zaradi konference, ker lahko med vzroke, da se parlament boji vreči vlado štejemo tudi strah pred novimi volitvami, zlasti med vladnimi strankami, Francija brez vlade pač ne bi imela upanja, da bi v Ženevi lahko dosegla kaj u-godnega — pa tudi samo nadaljevanje konference, vsaj kar se tiče Indokine bi bilo v nevarnosti.
Da znana francoska duhovitost še ni izumrla, kaže izjava, s katero je Bidault v Ženevi komentiral izid glasovanja, na katerem je Laniel dosegel odložitev razprave o Indokini v narodni skupščini z bornima dvema glasovoma razlike: uDobili smo dvojno število glasov od tistega, ki smo ga potrebovali,..)) Toda «esprit» ne more zakriti dejstva, da se v Franciji nadaljuje latentna vladna kriza in da se drži Laniel pokonci samo še z miloščino poslancev, To pa v veliki meri vpliva na položaj francoske delegacije v Ženevi, Zato ponouni glasovi, da se Pariz razgovarja z Washingtonom o možnosti direktne ameriške pomoči v Indokini, niso več presenetljivi. Ameriške možnosti pa so tu precej omejene, kar kaže že neuspeh Dullesovega poskusa ostrega nastopanja. Morda so zadnje Dullesove besede, da je mogoče jugovzhodno Azijo braniti tudi brez Indokine, opozorilo Francozom, naj ne upajo preveč.
Skratka, na konferenci, ki obravnava zapletena azijska vprašanja, problematiko področja, kjer je marsikaj še neustaljeno, v nastajanju in raz_ voju, ni opaziti one stroge ločenosti front, ki se je kljub raznim sredobežnim silam vendarle disciplinirano vzdrževala v Berlinu. Ne vzhodni ne zahodni tabor nista dve monolitni, ostro izoblikovani fronti, čeprav se oba trudita, da bi to prikazala.
* 8) #
Ženevska konferenca skupno z vprašanji, ki so z njo povezana, je dejansko potisnila v ozadje ostalo mednarodno dogajanje. Edino tržaško vprašanje se ponovno pojavlja na površju, Kaj je dejansko v ozadju, je težko reči. Vsekakor pa je mogoče ugotoviti, da zadnje izjave italijanskega zunanjega ministra Piceionija, ki se je po daljši karanteni zaradi Montagneve afere le pojavil pred parlamentom, čeprav zaenkrat samo pred zunanjepolitično komisij o, ne dajejo upanja na skorajšen sporazum in rešitev.
Položaj na konferenci pa se bo morda nekoliko razbistril v prihodnjem tednu, ki ga nekateri že vnaprej imenujejo «teden zaupnih razgovorove,
& c.
ZA MLADINSKI LITERARNI NATEČAJ
(*Jpihni cltlllhcihlcii' H&hutu)
Ko se je prepričal, da je vse tiho in se ni bati presenečenja, je stopil izmed borov in se zagledal v dolino. Mesec, ki se je v presledkih kazal izmed oblakov, je s svojo medlo svetlobo osvetljeval tu pa tam po dolini raztresene hiše in male njivice, ki sosevmesečini zdele kot krpe na beračevi obleci. Gole veje včasih tako košate in ponosne lipe na Zupanovem dvorišču so štrlele proti nebu kot koščeni prsti uboge stare matere ki joče ob še gorkem truplu sina in prosi iz nebes kazen za ubijalce. Tam zadaj nekje je njegova mala koča.
Nandi je gledal in mislil na tiste srečne dni, ki jih je preživel med temi revnimi hišami, med temi malimi njivami. Da, tako lepo je bilo življenje na tej ubogi kraški zemlji, dokler niso prišit oni in... Prekleti! Nandi je stisnil zobe in roka mu je sama od sebe segla po brzostrelki, ki mu je visela na prsih. Se enkrat se je ozrl po dolini m debela solza mu je kanila na bledo lice. Nato se je obrnil in nadaljeval pot.
Hodil je hitro in žalostno gledal v tla predse. Od časa do časa je stresel z glavo, kot bi hotel odgnati hude, nezaželene misli, in potem mu je pogled nekaj časa begal po rosnih vejah borov, po gtmih, po razmočenem kolovozu, nato pa se je zopet zamislil in zopet gledal v tla predse. Ko je že nekaj časa tako hodil, se je ustavil, da bi videl ali ni morda zašel. Kraja ni takoj spoznal, zato je začel zaskrbljeno gledati okoli sebe; toda komaj je naredil nekaj korakov naprej, je opazil stezico, ki služi za bližnjico v Zapolje. Razveselil se je. Vedel je, da ni mogel zgrešiti, saj je poznal te kraje kot svojo dlan, toda vseeno se je nekoliko prestrašil, kajti ni mislil, da bo dospel tako hitro. Se trenutek je postal, nato je zavil s kolovoza na stezo in kmalu izginil med borovci in grmovjem.
Cez dobre pol ure so se iz teme pred njim prikazali temni obrisi hiš, oviti s komaj opazno tančico megle. Zapolje, Mesec na nebu je medtem že popolnoma izginil in nikjer ni bilo videti nobene luči, ne čuti najmanjšega šuma. Slišati je bilo le rahlo pripogibanje vej. Drugače je bilo vse tiho, popolnoma tiho.
"Prevelika tišina.* je zasumil Nandi in prijel Za brzostrelko, ter jo naperil v temo predse. Se nekaj pogledov na levo in desno, nato je šinil s steze čez kolovoz in preskočil majhen zid ob njem ter se znašel v nekem sadovnjaku. Zadržal je dih in napeto poslušal. Nikogar. Oddahnil se je in šel naprej proti vratom.
"Stoj!*, je nenadoma zaslišal iz teme pred sabo, čim je prišel iz sadovnjaka.
"Stojim,* je skoraj podzavestno brez obotavljanja presenečen odgovoril. kKdo si?»
Nandi se je stresel: ni vedel, kako naj odgovori. Res, da mu je komandir zagotovil, da — kot poročajo — ni nevarnosti, ampak kaj če so medtem časom beli... Toda hitro se je odločil. Itak, ako ima opravka s sovražnikom, ne more ubežati,
,"Nandi iz...»
"Nandi?* ga je prekinil oni iz teme, ki ga je verjetno spoznal. "Prid i! Toda roke kvišku še za trenutek».
Nandiju se je odvalil kamen od srca. Približala sta se drug drugemu in neznanec, ki je držal z eno roko proti njemu naperjeno italijansko mušketo, mu je z žepno svetilko posvetil v obraz. Ko ga je spoznal, mu je podal desnico. Tedaj ga je tudi Nandi spoznal:
«Zdravo, Pino! Sestanek?»
«Sestanek,» je odgovoril kratko oni m mu z roko pokazal proti najbližji hiši. Spregovorila sta še nekaj besed, nato pa ga je Nandi pozdravil in šel. Neka težka mora, ki ga je tlačila vso pot, mu je zopet legla v dušo.
Trudnih korakov se je približal pokazani mu hiši, potrkal in vstopil.
"Smrt jašizmu!»
"Svobodo narodni* mu je odgovorilo nekaj mož, ki so sedeli zbrani okoli mize, in mlado, morda sedemnajstletno dekle, ki jim je na ognjišču kuhala čaj.
"O, Nandi!s se je veselo začudil Franc, gospodar. Vstal je, mu prišel naproti in mu začel prisrčno stiskati roko. "Sedi, prosim, sedi.* je hitel ponujajoč mu svojo stolico, "Ančka, skoči v sosednjo sobo po eno.,v toda dekle se je že vrnila s stolico in jo dala očetu.
Ko je bilo pozdravov in raznih skoraj nepomembnih priložnostnih vprašanj konec, je Nandi obesil brzostrelko na stolico tn takoj prešel na stvar.
sprišel sem po ukazu tovariša komandirja, da se pomenimo, kako bi se dal urediti dovoz hrane,* In so začeli na
dolgo in široko govoriti o tem, o poskusih mobiliziranja, o popravljanju zvez edinic s te-renci in podobno. Medtem je dekle prinesla čaj in ko so ga popili, je Nandi še hotel vedeti o stanju sovražnikovih čet v okolici, o njihovem gibanju in o zadnjik dogodkih.
Nato je začel Lojze, okoli dvainštiridesetleten mož, ki je bil iz iste vasi kot Nandi, pripovedovati neko smešno prigodbo, ki naj bi se bila pripetila enemu izmed italijanskih. oficirjev, ki so prtšti prvič v njegovo vas. Vsi so se smejali, le Nandi je tiho poslušal in s prsti bobnal po mizi, Z njegovega bledega o-braza je odsevalo nekaj tako temnega, tako žalostnega, da je Lojze takoj utihnil, ko je to opazil. Tudi ostali so utihniti. Ančka je prinesla žganja in kozarčke in Franc je natočil. Nandi je odklonil:
"Ne bom pil, hvala.»
«Ne boš pil?* se je začudil Franc.
"Ne, hvala.* je odgovoril Nandi, čeprav bi najrajši pil, pil brez prestanka, dokler se bi upijanil, Pa tudi, ako bi pil in če bi pil še tako mnogo, Nandi se ne bi mogel u-pijaniti, se ne bi mogel... Se vedno bobnajoč s prsti po mizi , se je obrnil k Lojzetu:
"Ti, kako pa je z mojo ženo?*
"Dobro.*
"Lojze, vprašal sem te, kako je z mojo ženo.* je dejal Nandi mirno, toda z nekim rahlim, komaj zaznavnim naglasom jeze. "Partizanu se po. ve resnica v obraz,» je še dostavil trdo.
Vsi so bili kot okameneli. Lojze je najprej prebledel, nato zardel, nervozno vrtel med tresočimi se prsti prazen kozarček in gledal zdaj v rob mize, zdaj po ostalih, kot bi pri njih iskal pomoči.
"Pa.~ eh!... No, vidiš.:.a je po dolgem molku z muko izdavil, toda dalje ni mogel.
"Kaj hočeš, Nandi...* je skušal pomagati Lojzetu Franc, toda Nandi ga je prekinil:
"Se daje Italijanu?* je vprašal naravnost. Lojzeta je streslo. Komaj vidno je prikimal.
"Hvala.* Nandi je vstal, si obesil brzostrelko okoli vratu, da mu je visela prosto na prsi, in v dveh korakih bil pri vratih Ozrl se je. Oči vseh so bile uprte vanj. Stal je ob vratih visok, neobrit, bled v obraz, z veliko brazgotino na čelu nad desnim očesom, oblečen v sivozelen italijanski jopič, z revolverjem in bombami za pasom in z nemško brzostrelko na prsih. Oči so mu nekaj trenutkov nemirno begale od obraza do obraza: vsi so ga gledali enako plašno, enako boječe.
"Zdravo!* Obrnil se je, odprl vrata in izginil v noč.
Sežanseo dekle na delu v »Tovarni pletenin*.
ZA LJUBITELJE FILATELIJE
Stopile so v veljavo 1. julija- 1879 * Posebnosti pri žigosanju in zobčanju * Zbiranje teh znamk je zelo otežkočeno
Boj za razdelitev Turčije, ki je bila gospodarica najvažnejših zvez in poti proti Vzhodu, se je med evropskimi- velesilami razvijal že od osemnajstega stoletja. V devetnajstem stoletju, po porazu Rusije v krimski vojni, je Romunija — opirajoč se na Francijo — proglasila leta 1861 svojo samostojnost in u-stanovila kneževino Romunijo. Toda prve znamke te kneževine so prišle v promet šele leta 1865.
Po celi vrsti vstaj srbskega ljudstva, se je kmalu nato tudi Srbija osvobodila turške odvisnosti. Prve srbske znamke so izšle leta 1866 s sliko kneza Obrenoviča.
Bosna in Hercegovina pa sta še nadalje ostali pod turško oblastjo: tu so krožile turške znamke. Berlinski kongres pa je 29. junija 1878 določil Av-stro-Ogrsko kot okupacijsko silo Bosne in Hercegovine.
Trideset let pozneje pa je Av-stro-Ogrska ti dve deželi kratko in malo anektirala.
Od začetka okupacije do u-vedbe samostojnih znamk, ki so izšle 1. julija 1879. so bile v rabi avstrijske znamke iz leta 1867 in madžarske iz leta 1874. Te znamke, največ v vrednosti od 5 in 10 krajcarjev z bosensko-hercegov-skim žigom so zelo redke, ker je bilo vojaštvo oproščeno frankature. medtem ko je bi la civilnemu prebivalstvu dovoljena uporaba vojaške pošte (Feldpost) šele z 19. jan. 1879 za pisma in z 11. marcem istega leta za denarne pošiljke.
Bosna in Hercegovina sta bili že od začetka okupacije samostojni upravni deželi, ki nista spadali ne k Avstriji ne •k Ogrski; ampak sta bili podrejeni vojnemu ministrstvu na Dunaju.
Dne 16. nocembra 1879 so bili do tedaj nestalni vojaški
OB DESETI OBLETNICI II. k					(ONGRESA USAOJ	
M	liitivst i	V 1	M	h1	1 fftecis	ejšu
Potopis Mitje Vošnjaka o potovanju na kongres						
Mesec je ravnokar posvetil izza oblakov in osvetlil visoko postavo, ki je zavila s kolovoza po stezici v dolino. Mož se je za trenutek ustavil, kot bi kaj gledal ali premišljeval in se stisnil pod neki bor. Lahen veter je vel med vejami visokih, raskavih borov, kot so raskave roke ljudi, ki to revno, z znojem in krvjo prepojeno zemljo obdelujejo, in te kapljice, te drobne kapljice, ki so padale z vej v travo in se svetlikale v mesečini kot tisoči biserov, oh, te so podobne solzam mater ubitih ali po gozdovih skrivajočih se sinov, le da so solze mnogo večje, večje in grenkejše. O, če so grenkejše solze mater ubitih!
Ko se je ozrl nazaj proti kolovozu, mu je mesec osvetli obraz: neobrit, bled obraz z veliko brazgotino nad desnih očesom: bil je Nandi, Se vedno je stal in mislil. Debela kaplja je počasi spolzela po veji, se utrgala in mu padla na vrat. Stresel se je. Toda nt se stresel zaradi kaplje, o ne, še čutil je ni; stresel se je ob misli na svojo ženo. Se trenutek je postal, nato se je spustil po strmini navzdol.
Noge so se mu vdirale v blato, ko je kmalu nato stopal med hišami, ki so stale raztresene tu pa tam na obeh straneh kolovoza. Hodil je previdno in se od časa do časa ustavil, da bi prisluhnil, čeprav je vedel, da v vasi ni sovražnikove postojanke. Noben pes ni zalajal, ali ker so bili vajeni talcih nočnih obiskovalcev ali ker jih sploh ni bilo. Ko se je izza ovinka prikazala njegova mala hiša, je obstal, Kako majhna in revna je bila! Majhna in revna... Spomnil se je, kaj mu je odgovorila njegova mlada žena nekoč, ko sta se pod večer vračala s polja in je tudi takrat tako zavzdihnil. "Je pa naša ljubezen toliko večja.* Da, tako mu je odgovorila. — Ah, to je ta tvoja ljubezen prekleta!
II.
Med razgovorom so se pokazali ognjeni zublji nad sosednjimi vasmi. Kmalu je bilo obzorje polno dima. Le čudno, da so našli še toliko hiš. da jih sedaj lahko požigajo, ko so že nekajkrat opu-stošilj vso Liko!
Divizija se je premaknila v smeri nemškega predora, mi pa smo ostali sami. Le star zemljevid so nam pustili v pomoč. In takrat, ko je bila dragocena vsaka minuta, me je poklical potnik, ki je prišel iz Moskve, in. želel z nami do Slovenije, da od tam nadaljuje pot v Italijo. Pokazal mi je obširno pismo, ki ga je pisal Eccoli (mislim, da je bil to sam Togliatti), zahteval da ga preberem in' se potem uprl naši odločitvi. Zahteval je, da krenemo po najkrajši poti proti severu. Kaj ga briga nemška ofenziva! V Moskvi so mu obljubili, da se bo vozil z avtomobilom, le tu pa tam da bo treba jahati in sedaj na lepem ofenziva ter pleševica!
Tudi pozneje nam je ta spremljevalec povzročal nemajhne skrbi. Na vrhovih Ple-ševice, ki jih je na debelo prekrival sneg, je neprestano nergal: «Zakaj niste tu postavili barak; zakaj niste pripravili zalog hrane; zakaj, zakaj; tudi pri nas v Moskvi vsi pravijo, da je treba že enkrat končati s partizanščino!*
Vkljub protestom moskovskega potnika smo ukrenili po svoje. Brez oddiha smo hiteli, da pridemo pravočasno čez cesto, ki vodi iz Udbine v Mazin. Ko smo, ne več hodili, ampak tekli čez cesto, smo zaslišali ropot tankov. Nekaj metrov od ceste je bil gozd. Komaj je naša zaščitnica prišla
do gozda, je pridrvela po cesti kolona tankov. Iz prvega so kar tako za vsak primer, užgali po gozdu in potem vozili naprej. Opazili nas niso in prva nevarnost je bila mimo: niso nam preprečili poti k Rleševici!
EN SAM KOS
koruznega kruha
V dolini so gorela naselja. Mi pa smo se med gozdovi vzpenjali po pobočjih Pleše-vice. Srečavali smo bolnice, ki so evakuirale na varnejše kraje. Del ranjencev, ki so kolikor toliko okrevali, se nam je pridruževal. Poizkušali se bodo prebijati z nami. Drugi so .si sami iskali varnejših zavetij, ker so domnevali, da bodo bolnice po gozdovih izdane. Naša kolona je postajala vse bolj • neokretna, pot je bila vse bolj sfrma, mi pa od Prvara še nismo jedli.
V gozdu, že precej visoko, nas je ustavila patrola. Kmalu smo se sporazumeli. Bili so stari liški kmetje, ki niso več mogli v partizane., Sli so skupaj z ženami in. otroki v hribe. Vsa vas je pobegnila, preselila se je visoko v. planino in živela tam v novih razmerah svoje staro življenje naprej. Vse, kar so le mogli, so vzeli s seboj, predvsem pa živino. Sedeli jn ležali so pod zaščito mogočnih smrek in gledali, kako v dolini gore njihovi domovi.
Čakali so, da bo konec o-fenzive, da se bodo lahko spet vrnili. Pri tem pa so trepetali v strahu, da ne bi prišla do njih kaka posebna enota, ki bi iskala pobegle kmete. V nekaj primerih so že zasledili v gozdu begunce in jih vse poklali.
Po nasvetu domačinov smo se vzpenjali vedno više. Gozd
je ostal pod nami, le še osamljena drevesca so nam nudila kritje, ko smo končno dosegli skoraj povsem goli, globoko zasneženi greben. Polegli smo v sneg, izčrpani, prezebli, sestradani in se začeli razgledovati. Na levi je bila Lika. Po cesti, ki vodi iz Udbine v Korenico, se je razvijal nepretrgan, živahen promet. Tanki, kamioni, motocikli. Zvečer so vzdolž ceste zakurili ognje. Na desni smo videli Bihač. Na cestah okrog njega, je bilo prav tako živahno kakor na liški strani. Po obeh straneh je napredovala nemška ofenziva, mi pa smo stali visoko v planini pod katero so bile oorbe in čakali, da krenemo naprej. Srbno smo se skrivali pred letali, ki so nizko preletavala greben planinske verige in se spuščala ali na liško ali na krajiško stran.
Prepričan sem, da smo vsi izgubili občutek za čas. Nismo več vedeli, koliko časa se že plazimo po ozkem grebenu. Mnogi so izgubljali tudi zanimanje za vse, kar je bilo okrog njih. Ob vsakem počitku smo se prešteli in skrbno pregledali ali ni morda kdo v snegu obsedel, kajti obsedel bi za vedno. Le en občutek je živel v nas; bili smo lačni, strahovito lačni. In lakota nas je priganjala naprej, Ze samo premikanje, sama skrb za svoj obstoj je predstavljala strahovit napor.
Človek bi se razjokal, ko je gledal, kako so se pomikala naprej dekleta, stara morda 15 let, ki so prišla v nizkih čevljih iz Trsta. Od čevljev ni že skoraj nič več ostalo, cunje vseh vrst, so morale priti na pomoč. Na nogah so rasli vse globlji krvavi žulji.
Vsak korak je bil boleč, v kolikor nismo za bolečine že o-topeli. Le eno smo še čutili — lakoto!
V tistih dnevih in nočeh se je pokazala neverjetna iznajdljivost. Nekateri smo se spomnili na zobno pasto, ki smo jo kupili v Krašiču. In tako smo pričeli jesti edino, kar nam je ostalo, skupaj s snegom, da je šlo laže po grlu. Drugi pa so si pomagali z divjim česnom, ki je tu in tam rastel izpod snega. Lakota seveda ni bila nič manjša.
Pomikali smo se naprej, kot da sanjamo, ali kot da gremo za lastnim pogrebom. V nočeh smo se spuščali niže, do gozda, zakurili ognje in dremali ob njih. Zaradi mraza ni bilo mogoče zaspati. Vsak dan je bilo več raztrganih škornjev in čevljev, vsak dan več žuljev. Konca pa ni hotelo biti. Spet smo se vračali na vTh Pleševice.
Takrat sem občudoval Majdo Cilčevo. Na nogah so se ji odprle že zaceljene rane. Bila je izčrpana do skrajnosti, vendar ni niti za hip pozabila svojega partizanskega poklica. Ostala je bolničarka. Bila ie zdaj na začetku, zdaj na koncu kolone, predhodnici je pomagala nositi strojnice, poleg tega pa je imela še toliko moči, da ni pozabila na svoj nasmeh. Ce bi v svojem življenju ne storila ničesar drugega kot to, kar je žrtvovala za tovariše na Ple-ševici, bi si že s tem zasiu-žila naziv narodnega heroja.
Končno se je greben začel spuščati. Prišli smo do gozda. Snega je bilo vse manj, in čudo, iz zime smo prišli spet v pomlad.
(Ilustriral Jože Ciuha)
poštni uradi (Feldpost) preurejeni v stalne (K.K Militaer Post).
Danes si bomo ogledali prve bosensko-hercegovske znamke. ki so stopile v veljavo 1. julija 1879, ker ravno te vzbujajo v filatelistu-specialistu veliko zanimanje pri zbiranju posebnosti na znamkah.
Vinjeta na znamkah te dobe je vedno ista; avstro-ogr-ski dvoglavi orel. Zaradi jezikovnega spora, ki je tedaj bil v Avstro-Ogrski, so tiskali te znamke brez vsakega besedila, da ne bi dali nobeni narodnosti prednosti. Številke vrednost prve serije se nahajajo v zgornjem kotu znamke: črke so bele na barvni podlagi. Domačini so to vrednoto imenovali novčico, Nemci pa «kreuzerje».
Samo vodni tisk je v nemščini: sprva se je ta tisk glasil «Briefmarken», pozneje pa «Zeitungsmarken». Zaradi različnosti črk v vodnem tisku, ki teče po celi poli, so nastale za specialiste kar štiri vrste znamk.
Žigosanje znamk se je vršilo takole; poleg imena poštnega urada v domačem jeziku, je bila še neka rimska ali arabska številka; prva nam pove, da se je dotični poštni urad nahajal v Bosni, arabska številka pa, da je bila znamka žigosana v Hercegovini. Do leta 1890 so bili v rabi žigi z besedilom «K. K. Milit. Post*, pozneje pa «K. und K. Milit. Post*.
Prva serija bosensko-herce-govskih znamk sestoji iz devet vrednot. V svoji prvi izdaji. od leta 1879 do leta 1894 so bile te znamke tiskane v kamenotisku, nato pa do leta 1900 v knjigotisku. Za tisk so se uporabile trj navidezno e-nake plošče, a pod drobnogledom zaznavamo na sliki dvoglavega orla male — a za filatelista-specialista odločilne razlike v risbi, tako da jih lahko uvrščamo med posebnosti.
Razlika je tudi v vrst; uporabljenega papirja. Velika razlika pa je v odtenkih barv iste nominale.
Največja zmešnjava pa je nastala v zobčanju. Za prve naklade znamk so uporabljali drugačne stroje za zobča-nje, kot za avstrijske znamke. Del teh strojev se je nahajal v slabem stanju; zobje na teh strojih so se premikali ali so bilj upognjeni. S takimi stroji seveda ni bilo mogoče točno zobčati in zato je nastala cela . vrsta znamk z različnim zobčanjem, tako_ da dela urejevanje take zbtf&e preglavice tudi najsposobnejšemu specialistu. Leta 1890 so bili uporabljeni isti stroji. ki so jih uporabljali tudi za zobčanje avstrijskih znamk. Pri nekaterih znamkah imamo enakomerno zobčanje, pri mnogih drugih pa mešano zobčanje
Medtem ko so imele znamke prve plošče številke vrednot v zgornjih kotih, so imele znamke druge in tretje plošče številke na spodnjih robovih: tudi te številke so bile bele na barvani podlagi, z razliko od znamk, ki so prišle v promet leta 1900, ko so bile številke črne na beli podlagi, ne glede na barvo znamke.
Tu ne moremo omeniti vseh posebnosti bosensko-hercegov-skih znamk prve izdaje, ker bi bila razprava o tem preobširna. Kdor hoče imeti dobro urejeno zbirko teh znamk specializirano zbirko, si mora oskrbeti specialne katalo ge in razprave v nemškem in angleškem jeziku.
PRAVLJICE, PESMICE IH USAHKE ZA NASE NAJMLAJSE
KAKO	JE
DELALA DEŽ
(Nadaljevanje na 5. strani)
Za grmom je sedela lisica in opazovala, kako kmet moli za dež. Ko jc končal, pristopi k njemu in ga ogovori: "Kaj se mučiš, jaz ti napravim dež, kakršnega še ni bilo na svetu. Samo pečeno gos mi daj.*
Domenila sta se. Kmet je obilno pogostil lisico, celo pipo sta prižgala.
"No, sedaj pa napravi dež,* je rekel	kmet,	ko	je	že pa-
del mrak.
"Takoj,* je rekla lisica m stopila iz hiše. Zunaj je pomočila rep v vodnjak in hitro splezala na streho. Postavila se je nad vrata in zavpila:
"Ze pada!*
Kmet je stopil ven, tedaj lisica otrese svoj košati rep in kmet je bil moker ko miš. Takoj je stekel nazaj v hišo.
"Kako	ti je	bilo	všeč?* je
vprašala	lisica,	ko	se	je vr-
nila.
"Dobro, dobro, samo grmenja ni nič bilo*, je odgovoril kmet.
Cisto sem pozabila*, reče lisica, steče zopet nazaj na dvorišče	in spleza	na	streho.
Spotoma pobere počen lonec in začne na vso moč tolči po njem.
«Bo sedaj dobro?* vpraša lisica, ko je bila spet v hiši.
"Ze, ampak zakaj se ni nič bliskalo?*
"Vidiš, to sem tudi pozabila. Staram se, postajam raztresena,* je že nejevoljno odgovarjala lisica in še enkrat splezala na streho.
Ko je kmet stopil ven, ga je z vso močjo udarila po o-čeh, tako da je videl vse zvezde in se kar zgrudil na tla.
"Se je dobro bliskalo?* ga je vprašala lisica.
«Da, da,* je stokal kmet.
"O, ti si pa bolan!» je začela lisica, "hudo bolan. Poznam to bolezen. Takoj moraš v posteljo, sicer boš umrl. In se ne smeš premakniti, dokler se ne vrnem, /skati grem neko mažo, ki te gotovo o-zdravi.*
Naslednji dan pokliče gospodar zopet slugo in mu naroči;
"Pojdi, vzemi najslabso ovco iz moje črede. Zakolji jo in prinesi mi najslabši kos.* Sluga gre, zakolje ovco in prinese zopet jezik in srce.
»Kaj naj to pomeni?* vpraša gospod. "Saj si včeraj prinesel enaka kosa kot najboljša!»
"Gospod,* di sluga. "Nič ni na svetu boljšega od dobrega srca in jezika in nič ni slabše kot slabo srce in hudoben jezik-*
Jezik in srce
Nekoč je ukazal gospod slugi:
"Pojdi, poišči najboljšo ot>-co v moji čredi. Zakolji jo in prinesi mi najboljši kosi*
Sluga gre, zakolje ovco m prinese gospodarju jezik in srce„
V&A *
GOLAR MANKO:
ISacek in jajca
No, iz žabje pasi je ta zgodba! Od kod drugod pa naj bi bila? in to o Nacku govori, kajpak!
Je bil Nacek dečko, da jih devet dolin ni premoglo in že pol hriba povrhu ne. Kar verjemite.!*
Torej čujmo zgodbo o Nacku.
Nacek je hodil že peto le-
si mislil, da imamo pri kosilu kar pet jajc, ko sem skuhala samo tri. Pa si bomo jajca razdelili tako-le; oče bo dobil dve jajci, jaz eno, ti pa tisti jajci, ki bosta ostali še v skledi. Saj ti ne bosta škodili, kaj ne?!*
Nato je mati vzela iz sklede jajci za očeta in eno zase. Nacek je pa še dolgo premišljeval, kam sta izginili njegovi dve jajci.
to v prvi razred in je bil že sila pameten. Učitelj je včasih kar strmel vanj in začuden skimaval z glavo. Take je Nacek uganil. Pa ne samo v šoli, tudi doma se je Nacek včasih takih znebil, da je domači kuža zijal od začudenja.
Nekega dne je rekel materi, ko je pripravljala jajca za kosilo:
"Glejte mati, v skledi so trj jajca. Zdaj pa čujte mojo modrost. V šoli me je naučil Bahiroo Tunek, ki sediva že pet let v isti klopi. Čeprav so v košarici le tri jajca, vam jih bom naštel pet.*
Mati je začudeno gledala svojega Nacka. j Nacek pa je predel dalje: 'Zakaj in kako peti Le glejte tn čujte! Tam, kjer so tri jajca, sta tudi dve jajci. Tri jajca in dve jajci je torej pet jajc. To bo menda držalo! Kaj ne, mati!*
Mati je še nekaj časa strmela v Nackovo modrost, potem pa dejala:
"Dobro si povedal, ljubi sin! In kar je res, je res! Kdo bi
TRST, UL. C. B ATT ISTI 23 I. Tel. 44 208 Telegr. IMPEXPORl -TRlES l E
Volk in maček
Ljudje se poženejo v lov za volkom. Pobegne jim v vas. Ob plotu zagleda mačko in ji takole dč:
"Prosim te, povej mi, kdo je. dober človek v tej vasi. K njemu grem, da me skrije, sicer gorje meni.*
"Pojdi k Stefanu,* odvrne maček volku.
"Ne morem, jagnje sem mu pojedel.*
"Potem pojdi k Janezu.* "Tudi k njemu ne morem ker sem mu zadavil vola.*
"Pa pojdi k Marku, on je dober človek-*
"Tudi njemu sem pred nedavnim zadavil konja.*
"Potem pojdi pa k Milanu, tudi on je dober človek.* "Tudi k njemu ne smem iti, tudi njemu sem raztrgal tele.*
«E, moj bratec,* mu de ros ček, «saj si vsem prizadejal samo hudo. Kako moreš sploh pričakovati, da bo kdo s tabo dober?*
UVAŽA:
Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZ VAZA:
tekstil,kolonialno blago in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
Tovorni prevozi ♦ Tel. št, 5(il)ll ♦ Usuli ni avtobusni Pre
avtogaraža *
M E HA NIC Si O DKi.AVhllCO
Ulica Moreri 7 - R O ) ^
TRST
Mb bo vam žal, ako si boste nabavili ČBvlje v trgovini
L
TRST - Trg tra i Rivi 2.
Tel. 31-19»
Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modelov
STARA IN ZNANA TVRDKA
T
RODOLFO
kise je p P
tel.
2 zadovoljuj« obvešča. ^	40
obvešča. $ odjemalk* g, ima ti a T fSto lago noV° 0*i\) šivalnih
: vij>
jSlMCAi
«1 ŠtO0’1' s kriznim ice,
za gum nje
pri trje.V tipi:
Sumbov‘ j«
ter	-g V i
brez °K
25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi strJ|jeHe v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo r* . 50 stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanj« lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju.
ČEVLJI! dobre in poceni
dobite za velike tn malo v trgovini
TRST, Ulica Vasari IU - tel. B«661
\jMTe
m
□
n
a
deft*
ZASTOPNIK IN GLA PNA ZALOGA -|||
MIHI. KONZORCIJ TRGOVCU Z IZSTP>
TRST - Ul. ValcUrlvo 3, tel.
/j
L^iaU radio aparate. Pri ih. ®'*i je kakšnih 20 de-ilu ’ e“a poleg druge. Vsaka v; Pred seboj aparat, opra-«1m delo, pa ga odda na-1 del»vki. To je elek-t,( ! trak; ob koncu je apa-i(n 2e sestavljen, nato ugla-hijj ‘Prejme ga kontrolor, o* kij, ’ !*adnji poskus in spre-Odn„-., i“ že pripravljen za ™sdjko.
tavaa- a se v kratkem času kr,. 1° dela. da jim urno
r
NAŠI KRAJI IN UTO JE TO
TRAN MEJE
Sežana	upravno
središče od Trsta odrezanega Krasa
Nove šole, gimnazije, ceste, tovarne, bolnišnice, kulturni domovi, vodovodi, elektri-"Racija, novi vinogradi, nasadi itd. - Mladi mojstri v podjetju cTelekomunikacije*
Mnogi poznajo Kras le kot izletniško točko kjer imajo
«. teran in izvrsten «pršut». Marsikateremu Tržačanu
® *° v Sežani znani le hotel »Triglav«, železniška posta-
1 mkšna gostilna, carinarnica in morda mehanična delavnica.
(o-,Pa v Sežani ni samo to in Kras m samo izletniška „ a- Sežana je upravno in gospodarsko središče obsežne-lu .“kraja, v katerem se poleg kmetijstva razvijata zdaj tal °*>rt industrija. S krivično razmejitvijo, ki je odre-a zaledje od Trsta, so bile pretrgane tesne vezi Krasa Hestom in je nastal problem zaposlitve domače delov-sde. Poleg tega pa so bili ti kraji pod italijansko o-
)0 -   ‘
i
ki
Ji
fterninjajo 'zdaj svoje lice. Nove šole, gimnazije, ceste, to-
kup.
•ialost
acijo silno zanemarjeni in je bilo treba odpraviti zao-
na vseh področjih. Sežanski okraj spada med pa-
Ij, n®, kraje, zato je deležen občutne podpore osrednjih o-s“. Kras, Istra, Brkini, kakor vsi ostali kraji Primorske, g '‘iTijajo ‘zdaj svoje lice. Nove šole, gimnazije, ceste, to-r™. bolnice, kulturni domovi, vodovodi, elektrificacija, ji’!1 vinogradi, nasadi itd. so izraz te nove dobe, novega in i6Tlia v svobodni domovini po dolgih letih zatiranja krvavi borbi za osvboditev.
■ Ko človek na vse to pomisli in vidi, kako si naši brafij. onstran meje sami krojijo usado in gradijo čeprav z ve-Jumi težavami, toda samozavestno, lepšo bodočnost, se razveseli srce in jim želi vedno več uspehov.
Jan Pride tz Trsta v Se-,“0 po cesti, sreča popoldne ; ,Upine deklet, ki gredo na ‘Eniško ali avtobusno po-,'“1°, se peljejo s kolesi, gre-t v vas, ali pa hitijo v ne-niPtnovo zgradbo, ki ni še o-"etana in nima velikih napi-°v. Dobre volje so, smejejo • Pogovarjajo se in so zelo Masne. Ni težko razumeti, „ so delavke. Kje pa delajo?
1 v Sežani ni bilo nikdar v,, tovarne. Res, ni jih ‘°j zdaj pa so, čeprav ne ■ “j*; Pojdimo kar s temi v novo stavbo, da vikaj delajo. Ob vhodu mali tablici z napi-
iek!eti
stm°' "
a dve
som.
'lovi
((Telekomunikacije« in srna pletenin«,
.pečejo me »telekomunika-Ravnatelj me prijazno
Vi,
cije»
latvme ’n našteva razne po-j ,‘ke, nat0 pa m, razkazuje
t,,avnice in njihov izdelek: * 10 aparate znamke «Kras».
namreč montirajo radio
tu
jj^lemnike. ki jih razpošilja iio ^g0vinam -v razne kraje ji .Slovenji, Istri in Hrvatski. L )“tje je začelo obratovati cembra 1953. leta. Sestav-dele dobivajo iz raznih
.v,rat°v, ohišja pa izdeluje 'MlZar-cl—
t«h
■'farsko podjetje v Senože-
Se 'n so prav čedna, Obrat še razširil, ko bo za
Ha ai mesecev dobila tovar-Pletenin novo poslopje, ki j, gradijo. Proiz/vodnja se I, Y nekaj mesecih povečala na s?stkrat. Zdaj je zaposle-v' oseb, večinoma deklet; *a .' kapaciteti pa bo dela Približno 200 delavcev.' >račn'Sem V ®lavn' delavnici,
j*—* in svetli dvorani, se mi »v' da nisem v Sežani. Ob iw7 prijetne glasbe hitijo ttst- ,e r°ke mladih delavk
klef *i je
vasj “d rok. Nekatere so iz trju’ v katerih ni bilo elek-llju ,do lani. zdaj pa ti de-s j ’Jkot da bi imele opravka In Poslom že leta in leta. te	ugaja	delo,	da	u-
(ti, bežijo in se ne bi nik bi „ av*ličale. Ni prostora, da 11 „avaial vsa imena, omenl-•horam Pierino Stok iz
S>v,
Edija Širco iz Ko-
uVpli
'n Slavka Miliča iz "e. ki med najboljši-
mi
tih' Lj^na Stok je šla v pe-l,sku c'b po »električnem *ke„ * kot apurat, od začetni-čel i a do kontrole; ' prej l«sj Ja*a doma. Mladi temno-'ti 2adl Pa je ves zaljubljen (ja »topljen v svoj aparat, ^elu veselje gledati pri
'a ra1.' zgradbi je še tovar-
Ptetenin
v kateri je za-
itls^uln zdaj 130 deklet in fditie Izdellliejo volnene ple-:aEa;/ Zlasti ouloverie::	za
»Tudj te stvari so potrebne, saj ženske niso zdrave, če nh majo okraskov, ogrlic, lepih gumbov itd. Kakor vidite, skr, bimo tudi za to; poleg tega pa tudi izvažamo precej. Kupcev je vedno polno in nam pobirajo blago kar iz rok. Najbolj važno pa je, da s tem damo našim ljudem delo in zalužek«. S temi besedami se je poslovil član ravnatejlstva tega podjetja, ki mi je pokazal njihove res lepe izdelke.
Za zdaj naj zadostuje, prihodnjič pa še gaj o delu in napredku naših bratov onstran meje.
A.B.
SV. KRIŽ
Ezulska nadloga
Ponovno so se pojavili v naši vasi tatovi kokoši. Značilno je, da je več takih primerov odkar so se naselili pri nas razni ezuli. Ne moremo pač trditi, da kradejo ezuli, ker jih niso še zasačili, toda gornja ugotovitev je zelo značilna.
Glede ezulov se pri nas pritožujejo posebno ribiči. O tem smo pred časom že nekaj pisali, a ne vsega. Ob obali pod Križem, med krajema «Pod randelah« in «Lahovec» so naši ribiči lovili tune, ki imajo tam svoj prehod, zdaj
pa so tja prenesli «pidocero», | in je zdaj živela pri sinu, ki
ki je bila prej v Miljah. Tako ne bo nič več s tuni, ker si bodo zbrali drugo pot. Pa tudi druge vrste ribolova odpadejo, kar zelo škoduje našim ribičem, ki so imeli ob obali določene prostore za ribolov. Prizadeti ribiči bodo zaradi tega protestirali pri ZVU.
| KATIKABA |
Smrt vaičanke
Marije Biščak
__Ta teden je umrla naša va-ščanka^ Marija Biščak roj. Bembič, po domače «Marika Cuna». Dočakala je visoko starost,89 let; oslabela je, nato pa je dobila pljučnico in umrla v glavni bolnici v Trstu.
Rojena je bila v Lonjerju
ima gostilno na Katinari. Bila je perica in je s svojim trdim delom pomagala možu preživljati številno družino. Imela je namreč 10 otrok, od katerih je 7 še živih. Mož ji je umrl leta 1945. — Leta 1933 sta slavila zlato poroko in se je takrat zbralo okoli njiju poleg sinov in hčera še veliko število vnukov in pravnukov. Stara mamica je imela zdaj kar 14 vnukov in 18 pravnukov.
Kljub trdemu življenju je bila pokojnica vedno dobre volje in ni nikoli omahovala. Tudi v bolnišnici, čeprav je bila najstarejša v sobi, je bila vedno vesela in je včasih tudi zapela kakšno staro narodno pesmico, tako da so jo bolnice in bolničarke kar občudovale.
Naj jt bo lahka domača zemlja!
Zgradba v Sežani, kjer sta nTovarna pletenin« in obrat »Telekomunikacij« za montiranje radijskih sprejemnikov »Kras«. — V ozadju zgradba nove bolnišnice Tbc, ki bo
odprta jeseni.
Pod Tinjanom raste industrija razvijajoče se dehanske občine
Na robu Rižanske doline gradijo veliko hladilnico za sadje m zelenjavo, centralno mlekarno, tri stanovanjske bloke, v kratkem pa bodo začeli graditi tovarno za ključavnice
Ob vznožju tinjanskih gričev je kup gradbišč, ki se vlečejo od križišča cest Koper, Trst in Ljubljana do Dekanov. V Dekanih se oo poslej razvijala tudi industrija in o-kolica že spreminja svoje lice. Na robu Rižanske doline grade veliko hladilnico za sadje in zelenjavo, centralno mlekarno, tri stanovanjske bloke, v kratkem pa bodo začeli graditi tudi tovarno za ključavnice. Tu nameravajo pozneje zgraditi tudi centralno klavnico in še več stanovanjskih blokov.
Ob koncu »električnega traka« mladi Edi kontrolira aparat.
Hladilnico so začeli graditi že lani in so v ta namen investirali 40 milijonov dinarjev, letos je predvidenih za ta dela 160 milijonov dinarjev. Ta obrat bo omogočil kmetijstvu na Koprskem velik razmah in boljši plasma na tržiščih. Slovenska Istra prideluje v času sezone veliko sadja in zelenjave. Po predvidenem orientacijskem načrtu se bo ta proizvodnja, ki znaša zdaj okoli 10,000 ton letno, povečala še za okrog 30 . Te velike količine je težko izvoziti v kratkem času. Z graditvijo hladilnice bo omogočen postopen izvoz. Sadje in zelenjavo bodo v njej ohranili V svežem stanju tudi po več mesecev in bodo te pridelke lahko izvažali tudi izven sezone, ko je na trgu povpraševanje največje. Za shranjevanje v hladilnici, ki bo imela zmogljivost 600 ton, pridejo v poštev predvsem češnje, jagode, breskve, hruške, grozdje, jajca, krompir, grah in razna druga zelenjava. Kakšen velik pomen ima hladilnica, nam bežno pokaže ta-le primer: Jagode, ki so odličen izvozni pridelek, se ohranijo normalno le 48 ur. z ohlajevanjem se ta doba podaljša na 14 dni, v zmrznjenem stanju pa se ohranijo tudi 6 mesecev. Za prevoz ohlajenih in zmrznjenih pridelkov bodo skrbeli
hladilni kamioni, ki jih nameravajo nabaviti z letošnjimi investicijskimi sredstvi. Hladilnica bo omogočila zmanjšan kalo za okrog 32 milijonov dinarjev, s povečanim izvozom in z doseženo boljšo ceno na trgu pa bo realiziranih nadaljnjih 84 milijonov dinarjev.
Pomemben obrat bo tudi centralna mlekarna, za katero bodo investirali 42 milijonov dinarjev Poslopja tovarne za ključavnice «L»mas pa še niso začeli graditi, vendar bodo to storili v najkrajšem času. Za zdaj je tovarna zasilno nameščena v prostorih dekanskega zadružnega doma, kjer dela 30 delavcev razne vrste ključavnic. Seveda, ko bo zgrajeno tovarniško poslopje, bo dobilo delo precej več delavcev in delavk. Gradnja tovarniškega poslopja bo stala 30 milijonov dinarjev, stroje in celotno opremo pa so nabavili že lani.
Večje investicije bodo potrebne letos za razna komunalna dela, zlasti za napeljavo vodovoda za industrijo in stanovanjske hiše, Za stanovanjske hiše je predvidenih 49 milijonov dinarjev, za komunalna dela pa bodo potrošili okrog 60 milijonov dinarjev.
Tako velike investicije v Dekanih je narekovala pred-
vsem ugodna lega. Pod novim naseljem teče Rižana, ki bo nudila industriji neomejene količine vode, naselje leži ob glavni cesti, mimo njega gre daljnovod in rižanski vodovod. Ce omenPno še to, da' dekan-ska občina doslej sploh ni imela nikake industrije in da je tu dovolj delovne sile, potem smo navedli platine vzroke, ki so narekovali, da je v letošnjih investicijah po družbenem planu dekanska občina na enem prvih mesi, Seveda pa te investicije daleč presegajo lokalni pomen in so pomembne za celotno gospodarstvo v slovenski Istri
TB
(Nadaljevanje s 4. strani)
S težkimi korak i se je kot v omotici približal hiši, nekajkrat s tresočo se roko močno udaril po vratih in prisluhnil.
«Kdo pa je ob tej uri?« je vprašal čez nekoliko časa slaboten, strahu poln ženski glas iz spalne sobe, ki je bil a desno od vhodnih vrat. Nandi se je stresel, a ni odgovoril: udaril je še močneje. Slišal je, kako so zaškripale posteljne vzmeti, sobna vrata so se od-. prla in hitro zaprla, nato še o z*asD puloverje;; za- nekaj tihih udarcev copat ob domač' trg, Zagreb,
5>io n,r' Maribor in Dalma-
k • TV •	*
Jbje. ardčil jim ne primanj Zaradi kakovosti izdel-% * s° dosegli na zagreb-icVeleseimu drugo mesto. |(UŽni„ratkim so ustanovili po-»«Sli . v Komnu, da se za-. Ku an''<ajšnja mladina.
|Rt Bp* — *
vb'iCo 0 . mi razkazovali de-bila ravnokar iz-pšnii Ra sem jih vendar u-,,'deti y>raviti v «škatlico» in
Ko -ak°
To
pridno in skrbno •JOoH	Pač	žensko	niim
Priljubljeno delo. f,alam.!ddl delo pri stekleni
it«1 dekli', je zel° vicč na' fc 'bi»i m ’n ženam. Tam P Sutnb, V,al<0vrstne stekle-
n j’ “Belice, pohištvene Obrat ob cesti, ki K*1	Sežane v Lokev, je
I,1’ zril-atl °b koncu leta d,, Ra,J zaposlenih 65 o-J-ln,, Vno te dni pa so se it^Jetio esellli na Kozino.
?e širi, dosedanji proti,a9 »s i ' Premajhni, poleg k„ mi., treba dati možnost iJitl. wd'ni 'z krajev pri
,	utrij' ild" da d0b‘
a.vamtBfia “brata ustrezajo ^j(1 JnaJbolj razvajenih
iia'- i»„ ?a ln v tujini. Pod. vdN, -,aia namreč tudi v
>.,T
fcv,16	Ve	'n	se	ne boji
“kurenno y novem
''n.kurence.
S lago --17,u RB dal "*
in' fionj” , sežanski okraj, se '	, Se močno razvt
lj^® lahko zaposlilo do »o.., hov. Tu bod“ postavili peči zn Izdelavo to j ji stekla, da se osa-
iz L,0A“otreb p«* uv°-
n“zemstva.
peti in tlak.
,*Kdo s i?«
«No, Famca draga! Odpri, no, brž/« je prosil Nandi s tresočim milim glasom, ki pa hote nj prikrival nekoliko nejevolje. V ključavnici je zarožljal ključ: enkrat, dvakrat in vrata so se odprla.
«Nand U» je kriknila Fani in se umaknila za korak. Mesečina se je skozi odprta vrata razlila po sobi in Nandi je videl njen mrtvaško bledi, toda kljub temu lepi obraz, Roke s katerimi si je tiščala na prsih zapeto nočno haljo, so ji drgetale in prsi so ji zadrževale dih. Njeni pogledi so nemirno begali po njegovem suhem, neobritem obrazu in zaman nečesa iskali. ,«Nand i/»
«No, jaz sem, da. Kaj me nisi vesela?« je ironično vprašal. Roke so ji še bolj zadr-getale, oči so ji še vedno begale po njegovem obrazu, se za trenutek ustavile na brazgotini, nato pa se proseče zapičile V njegove.
»Pa kaj me tako gledaš? Prižgi luč vendarlu
Fani je hitro odprla kuhinjska vrata, stopila k mizi, vzela iz škatlice vžigalico in jo s tresočimi se rokami prižgala. Mali moder plamenček, ki je komaj brlel, se je kmalu spremenil v rumenkastordeč jeziček, ki se je ošabno, pa čeprav nekoliko negotovo zaga-
ZA MLADINSKI LITERARNI NATEČAJ
( ifpikni (/L lllfrtobluu Hab ut n)
njal proti stropu. Pa je bil tako slaboten, da je že od tresenja Fanine roke, ugasnil. Mar nisi tudi ti, Fani, tak mali plamenček? — Fani ni mislila. Vrgla je vžigalico pod mizo, vzela novo in jo prižgala. Trenutek nato je zagorela petrolejka.
Fani se je obrnila. Zopet si je držala haljo zapeto na prsih in ga gledala. V njenih lepih sinjih očeh ni bilo več strahu in njene ustnice, tiste ustnice, o katerih je tolikrat sanjaril v nočeh brez spanja, tiste ustnice, iz katerih je pozneje pil ljubezen in moč, da je lahko potem z lahkoto in veseljem prenašal krutost življenja, te ustnice so hotele nekaj izpregovoriti, a niso mogle. Na Faninem obrazu se je poznalo, kako se muči, da bi se pokazala čim mirnejša in vesela- V njenih o-čeh pa se je pojavilo nekaj nepopisnega, nekaj, kar je nekoč zadostovalo, da se je razveselil in pozabil na trudnost in vse težave; toda to je bilo nekoč, nekoč, ko so njene oči še izražale občutke in misli njenega srca, nekoč, ko niso še lagale kot lažejo sedaj, ko se ni tam v kotu med zenicami skrival strah, ko ji niso pred njim roke drgetale od strahu kot sedaj, ko ni nosila take nočne halje, ko še ni imela rdečih sobnih copat
»Pa st res ti?« je tedaj pol-tiho vprašala, se mu približala in se mu vrgla okoli vra-
tu. »Nandi!« je še tiho šepnila kot nekoč.
Sedaj se ni mogel več zadržati. Z brzostrelko jo je sunil v prsi, da se je opotekla nazaj in od bolečine glasno zaječala. S hrbtom se je naslonila na steno, da ne bi padla in s svojimi lepo ostriženimi nohti v nemoči praskala po njej. Nandi jo je kak trenutek samo gledal. Njeni dolgi lasje so ji padali preko lic na prsi in rame, oči polne groze so breizraz-no strmele vanj; vsa se je tresla in težko dihala. Počasi je zdrknila ob zidu na kolena in proseče dvignila roke.
«/Vandi/« Samo to je kriknila; toda v tem edinem kratkem kriku je bilo vse: ob up in strah in prošnja, vse kar bi mogla, kar bi hotela takrat reči.
Nandi je ni slišal, gledal jo je. In bolj kot jo je gledal, manj jo je poznal. Ne, to ni ona, njegova dobra, ljubeča žena, ne: ta... ta je umrla. Oh kako lepo je bilo takrat, ko je še živela in je on, mlad mož, naslanjal svojo trudno, skrbi polno glavo na njene prsi in ga je ona božala. Ce je bil še tako obupan, ga je potolažila, če je bil še tako žalosten, ga je razveselila. Da, razveselila ga je njegova mlada žena.
Kako lepo je bilo takrat življenje na tej, čeprav revni in pusti kraški zemlji, med temi raztrganimi kosi njiv,
med temi skalami na velikih gmajnah, med samimi nizkimi brinovimi grmi in robido. Brinovi grmi. robida, trnje... Trd je tukaj kruh, trd in grenak; z nohti ga moraš izgrebsti iz s potom in krvjo napite zemlje ali pa moraš ponj v gadje gnezdo med robido in trnje. Pa se zgodi, da si o-praskaš roke in prsi in obraz, a kruha ni. Oh, kolikokrat se to zgodi! Ubogi Kras! In vendar je bilo življenje tako lepo. Pa so prišli nekega sivepa jesenskega dne majhni, črnokodrasti, po briljantini smrdeči, umazani južnjaki v svojih sivozelenih, strah prinašajočih oblačilih in napravili »čistko«. Se dobro se spominja, kako je planil, ko so mu vlekli prašiča iz hleva, pa so ga tresnili s puškinim kopitom po čelu — tam nad desnim očesom, da se je zpru-dil. Ko je prišel k zavesti, je našel ob sebi svojo mlado ženo, in mater... oh!... mater pa je zagledal na Zupanovem dvorišču klečečo ob lipi pod obešenim truplom svojega brata. Tisto noč je postal partizan.
»Nandi!« je še odmevalo od sten.
Toda Nandi ni slišal, ni smel slišati. Krvave solze njegove matere tn tiste vedno in povsod ga spremljajoče in spodbujajoče steklene bratove oči mu tega niso dovolile.
— Kako je mogla? kako je mogla? ~r je kljuvalo v njem. Sunkoma je dvignil brzostrelko.
»Neee. Nan...« toda rafal ji je presekal prsi, ravnokar ko je hotela planiti proti njemu, in padla je na obraz v lastno kri. Nandi se je stresel. Sele sedaj se je popolnoma zavedel, kaj je storil, toda ni mu bilo žal. V steklenih bratovih očeh se je pojavil smehljaj. Da, Nandi! Treba je začeti s trebljenjem izrodkov.
Nandi se je obrnil in izginil v noč. Noben pes ni zalajal.
OBILEN PRIDELEK
OLIVNEGA OLJA V SREDOZEMLJU
Pridelek olivnega olja iz oljčne letine 1953 v Sredozemski kotlini bo obilen. Cenijo ga na 1,159.000 ton, medtem ko je bil pridelek letine 1952 801.000 ton, pridelek rekordne letine 1951 pa 1 milijon 611.100 ton.
Letošnji velik pridelek izhaja v glavnem iz tega, da je bilo leto 1953 dobro leto v dveletnem ciklusu, ki je značilen za pridelek oljk in po katerem je vsako drugo leto slab pridelek. Nadloga mrčesa je bila lani manjša kot prej, z izjemo Italije in Grčije. V vseh deželah razen Grčije je kakovost letošnjega olja dobra.
Povečano produkcijo olivnega olja zaznamujejo v vseh sredozemskih deželah z izjemo Turčije, Alžira in Izraela. O skoraj rekordnem pridelku poročajo iz Portugal-
| KMETOVALCI POZOR
Pojavil se je lueernin hrošč
V raznih krajih severne Italije se je pojavil na detelji-ščih nov škodljivec, to je lu-cemin hrošček (Phitodecta fornicata), ki je bil v omenjenih pokrajinah še popolnoma nepoznan; pač pa je bilo znano, da je razširjen po Ogrskem, Slavoniji in Srbiji.
Možno je tudi, da se je lu-cenim hrošček pojavil tudi pri nas že pred nekaj leti in da smo ga mogoče zamenjali s pikapolonico, ki jo na de-teljiščih pogostoma najdemo. Pikapolonica je zelo koristna žuželka, ker uničuje razne uši, majhne ličinke raznih žuželk in celo jajčka koloradskega hrošča. Lahko jo spoznamo, ker ima prednji del trupa črn, pokrovki pa rdeči s sedmimi pikami. Lucer-nin hrošček pa je po hrbtu popolnoma rdeč, z dvema črnima lisama na. predprsju in petimi lisami na pokrovkah.
Lucerni n hrošček prezimi V zemlji, spomladi pa se pojavi na deteljiščih in začne odlagati jajčeca na lističe ali stebelca lucerne. Po približno 4-10 dneh (odvisno je od temperature) se izležejo ličinke sive barve s sivimi lisami po hrbtu in ob straneh, se trikrat preobrazijo in dosežejo v dveh do treh tednih popoln razvoj. Lueernin hrošček se zabubi v zemlji. Dorasli hro-ščki novega rodu se nekaj tednov hranijo z lucerno, v drugi polovici julija ali prvi polovici avgusta pa izginejo v zemljo, kjer ostanejo do druge pomladi.
Uspešno zatiramo lucerni-nega hroščka s tem, da začnemo prvo košnjo lucerne nekaj dni prej kot po navadi. Proti ličinkam in odraslim hrošč-kom pa uporabljamo iste pripomočke kot za zatiranje koloradskega hrošča (DDT, Cytox, Clortox itd.).
ŠTEVILO OVAC NA SVETU VNOVIČ PORASTLO
V letu 1953 je število ovac na svetu porastlo že šesto zaporedno leto. V začetku leta 1954 je bilo na svetu 841 milijonov ovac, za 2 odstotka več kot leta 1953 in za 17 odst. nad povprečjem let 1946-50. Vendar se je število lani povečalo le za 13 milijonov, medtem ko se je leta 1952 za 18 milijonov, leta 1951 za 27 milijonov in leta 1951 za 33 milijonov, Najvažnejše dežele za rejo ovac so Avstralija, Argentina, Indija, Južnoafriška zveza in Nova Zelandija. Na ovčjerejo je vplival zlasti nenaden znaten dvig cene volne na svetovnem trgu po
ske, Grčije, Italije in Tunisa, izbruhu vojne na Koreji.
Pogled v delavnico v »Tovarni pletenin«.
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
tiutouiv Cato&clte6*
99
TRST - ULICA S.
LAGH1 ST. 3 - TEL. 67-94 in 86-51
je uvedla z odhodom iz TRSTA ob nedeljah in praznikih avtobusno zvezo z
BAZOVICO
PADRICAMI
GROPADO in TREBČAMI.
Avtobusi bodo vozili z avtobusne postaje na LAR-GO BARRIERA VECCHIA in na TRGU LIBERTA’ s sledečim voznim redom :
Odhodi iz Trsta: '7.30. *8.00, 8.30, *9.00, *9.30, 10.00, •10.30, 11,00,	11.30,	‘12.00,	12.30,	13.10,	"14.00, 14.30,	15.00,
•15.30, 16.00,	‘16.30,	17.00,	‘17.30,	‘18.00, 18.30, 19.00,	19.45,
20.30, 22.30, ‘24.00.
Odhodi iz Trebč: 6.30, ‘8.00, ‘8.30, 9.15, ‘9.30, ‘10.00,
10.45, ‘11.00,	11.45,	‘12.30,	13.45,	»14.30,	15.15, 15.45, ‘16.00,
16.45, ‘17.00,	17.45,	‘18.00,	‘18.30,	19.00,	19.30, ‘20.00.	20.30,
‘21.00, ‘21.30, 21.50, ‘23.15.
Odhodi lz Bazovice: 6.50, ‘8.07, ‘8.37, 9.35, ‘9.37, •10.07, 11.05, ‘11.07, 12.05, ‘12.37, 14.00, ‘14.37, 15.35, 16.00, ‘16.07, 17.05, ‘17.07. 18.05, ‘18.07,‘18.37, 19.00, 19.50.‘20.07, 20.50, ‘21.07,	‘21.37,	22.10,	‘23.22.
Opomba: Vožnje zaznamovane z # bodo samo ob lepem vremenu.
Podjetje vas popelje hitro in udobno v našo kra-ško okolico, ki vam nudi prijeten oddih, okoliške gostilne pa pristno domačo kapljico, kraški teran in pršut ter vse priboljške domače kuhinje.
Ob nedeljah in praznikih vas bodo dobro postregli v BAZOVICI pri: Presiu »Na pošti« - »Ivanu Mahniču« -»Pri lipi« . »Lebanu« - »Andreju Grgiču« - »Francu Križmančiču« - »Ivanki Križmančič« . »Pri društvu* -v Baru »Bazovica«. — TREBČAH pri: .Avgustu Možini* - »Gostilni Mičen. — PADRICAH pri: »Grgiču«. — GROPADI pri: »Štefaniji Milkovič«.
Umberto Baranella
Zastopnik za STO IN FLRJ TRST - in. F. Venezian it. i * Tei. it. 24-197
Odlikovan kemični laboratorji za kletarstvo. Vse za vzdrževanje in bolezni vina. — škropilnice »Vermorel«, kmetijski stroji. — Stroji in orodje za vinske kleti. — Gumijeve cevi. — Zdravstveni predmeti. — Vsakovrstne pipe za vodo, zalivanje, za ogenj. — Črpalke. — Motorji. — Železne cevi in sklepi.
Sestavljena iz najboljšega materiala
Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih
Izbrana eleganca modelov
Cene ugodne
Popolno jamstvo za 5 let
Zahteve i te jo pri svojem urarju!
Ivan Ribarič
Uvoz — Izvoz
Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO
Vseh vrst trdega in mehkega rezanega lesa, furnirja, vezanih plošč itd.
Premmimo prevoze vsakovrstnega bloga z lastnimi prevoznimi sredstvi
Urad: TRST Ul. Crispl št. 14 — Tel. 93-502 Skladišče: Ul. delle Mllizle 19 - Tel 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918
DONATO CAPURSO - nasledniki
TRSI, DL. 10RREBIANCA 19, TEL. 37839
Za vse vaše pošiljke pridite k nam in Doste hitro in dobro postreženi. — Vaše pošiljke bodo prišle v najbolj oddaljene kraje najkasneje v 10 dneh. Jamčimo za vsako pošiljko.
POŠILJAMO: živila, tekstil, šivalne stroje, radijska sprejemnike, hladilnike, električne kuhalnike, pisalne stroje, kolesa itd.
16. mai« 1934
VPRAŠANJE SUSPENZIJ V TRŽ1ŠKIH LADJEDELNICAH
NEVARNO RAZBITJE ENOTNOSTI med sindikalnimi organizacijami
Doslej je sindikatom uspelo preprečiti suspenzijo 1500 delavcev samo zato, ker so se ji soglasno upirali - Sindikalisti si drug drugemu očitajo krivdo za razdor
Iz Tržiča se je izvedelo, da je po govoru, ki ga je imel delavcem tržiške ladjedelnice tajnik Delavske zbornice Ber-gamas v začetku tega tedna, nastal razdor med FIOM ter UIL in CISL-FIM, to je med
trpeti enakopravnosti obeh o-stalih organizacij in zato išče načina, kako bi samo sebe dvignila nad ostale.
Vsa to so samo ugibanja, vendar je jasno, da so v tem resnem trenutku, v katerem
Jkominformovskimi ter kleri- so se znašli tržiški delavci,
kalnimi in socialdemokratskimi sindikati.
Kmalu za govorom komin-formista Bergamasa sta ostali dve sindikalni organizaciji iz dali proglas, s katerim obtožujeta Bergamasa, da je šlo za pereče vprašanje začasnih odpustov, uporabil laž, da bi prepričal obe organizaciji, naj sprejmeta njegovo stališče. Govori se, da je najprej Ber-gamas v imenu FIOM nakazal UIL in FIM potrebo pogajanj sindikatov z ravnateljem CRDA, zatem pa popolnoma spremenil svoje stališče.
Ni jasno, kaj je s tem hotel predstavnik Delavske zbornice, ali z lažjo pripraviti ostala dva sindikata, da odbijeta kakršne koli zahteve ravnateljstva, ali pa je v času razgovorov s predstavniki UIL in FIM dobil od svoje stranke navodila, da je bilo prvotno stališče prav glede na polom, ki so ga sindikalne organizacije v Trstu ob suspenziji ladjedelniških delavcev doživele pred kratkim, opomin, di se ne sme v nobenem primeru popuščati, ker pomeni sprejetje predlogov ravnateljstva CRDA suspenzijo številnih delavcev, ki že tako trpijo zaradi znižanih mezd.
Vsekakor način, ki ga je uporabil predstavnik Delavske zbornice oziroma FIOM, ni bil časten za organizacijo, ki si prilašča ime resnične delavske sindikalne organizacije. Težavnost položaja je zahtevala iskrenost razgovorov med tremi predstavniki delavcev v Tržiču. Nasprotno pa je delovanje FIOM oziroma predstavnika Bergamasa dokazalo, da FIOM ne more
ki bolj kakor kdajkoli potrebujejo enoten nastop vseh sindikalnih organizacij, prevladale med temi organizacijami politične aspiracije, ne pa zahteve delavskega razreda, ki na svoji koži plačuje politične špekulacije obojih.
Delavci Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču morajo od svojih sindikatov odločno zahtevati, naj prenehajo s politično borbo prav v času, ko preti ravnateljstvo ladjedelnice s suspenzijo približno 1.500 delavcev in se bo ta pretnja tudi uresničila, če bo med tremi sindikati vladal razdor.
Takoj zatem je rešilni avto šel na pomoč 14-letnemu Dui-liti Bevilacqui s Korza Italia štev. 15. Deček je na vso moč vozil s kolesom po Ul. Nizza, kjer je tudi nesrečno padel. Rešilni avto ga je odpeljal v bolnico Brigata, kjer so ga sprejeli zaradi zloma leve roke v zapestju. Ozdravel bo v mesecu dni.
K I N
CORSO. 15: «Nimfa Antarktike«, barvni film, E. Wil-liams in V. Mature.
VERDI. 14.30: «Jokej Vaque-ro», barvni film, A. Gard-ner in A. Taylor. CENTRALE. 15: «Za staro zastavo«, L. Barker. VITTORIA. 14.30: «Ladje brez povratka«, barvni film, J.
,	-	Derek	in	B. Rush.
evidenčno številko GO 3628 s
šoferjem, lastnikom avta. 43-. MODERNO. 15: «Velika jeza«,
letnim Valentinom Coderinom iz Ul. S. Giovanni štev. 7. Kljub dobri nameri se šoferju ni posrečilo preprečiti nesreče in je povozil Alfierija, katerega je rešilni avto Zelenega križa takoj odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Zdravnik mu je ugotovil poškodbe na glavi, verjeten zlom lobanje ter razne poškodbe.
D. Andretvs.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zi Verdi 17 - tel. 28-79; od 8. dc 12.30 pa je dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia 106 -tel. 31-52.
SEJA NOVEGA IZVRŠNEGA ODBORA SFS
TOV. MILADIN ČERNE IZVOLJEN ZA 0R6ANIZACIJSKEGA TAJNIKA
Krajevni in občinski odbori SFS bodo morali posvečati še posebno pažnjo gospodarskim m socialnim vprašanjem na svojem področju
predvaja danes in jutri film:
Prometna nesreča na Korzu
Na Korzu Italia v bližini pokrajinske palače se je v pe tek zvečer okrog 19. ure dogodila prometna nesreča, katere žrtev je bil 53-letni bančni uradnik Vincenzo Alfieri iz Ul. Giustiniani štev. 16.
Alfieri je takrat prihajal po Korzu s kolesom iz Ronk, kjer je uslužben pri tamkajšnji podružnici hranilnice. Ko je piišel do navedenega kraja, je hotel iti na levo stran, da t; prišel do bara Vianello, kjer se je’ hotel ustaviti. Toda medtem ko je v naglici prečkal cesto, je po Korzu privozil avto znamke «Fiat 500» z
ŠPORTNI
Danes
nik igral z belimi figurami, Smislov pa se je že petič odločil za kraljevo indijsko o-brambo. Smislov je v 22. potezi po solidni igri predlagal remi. Botvinik je ponudbo sprejel. Potemtakem se je dvoboj za svetovno šahovsko prvenstvo med Botvinikom in Smislovom končal neodločeno 12:12. S tem je Botvinik ohranil naslov svetovnega prvaka.
Danes se bosta v Beogradu in Ljubljani sestali A in B reprezentanci Jugoslavije in Anglije. Kot smo že poročali, je zanimanje za obe tekmi ogromno.
V Beogradu bo jugoslovanska A reprezentanca nastopila v naslednji postavi:
Ueara; Stankovič, Crnkovič; Čajkovski, Milovanov, Bo-škov; Milutinovič, Mitič, Vu-kas, Bobek, Papec.
Kot je videti, manjkajo v postavi nekateri standardni igralci najboljšega državnega moštva. Beara, Stankovič in Crnkovič so znamenita olimpijska obramba. V krilski vrsti pa manjka Horvat, ki ga zamenjal Milovanov, ki se prejšnjo nedeljo proti Belgiji m najbolje izkazal, ki mu je pa komisija za sestavljenje reprezentance vendarle izkazala zaupanje, prepričana, da bo znal zaigrati tako, kot igra v svojem klubu. V napadu je notranji trio standardni, olimpijski. Obe krili pa sta novi. Milutinovič in Papec sta dva mlada igralca, ki mnogo obetata, ki pa prvič igrata na tem mestu v državni reprezentanci.
Angleži bodo v Beogradu nastopili v naslednji postavi: Merrick; Stanforth, Burney; VVright, Ovven, Dickinson; Fin-ne ji, Broadis, Allen, Nicholls, Multen.
V Ljubljani se bosta srečali P, moštvi obeh držav. Jugo slavija bo nastopila v naslednji postavi:
Kralj; Zekovič, Belin; Man tula, Kiajic, Tasič; Lipušino-vic, Cone, Toplak, Veselinovič, Herceg.
BRUSELJ, 15. — Včeraj se je začelo II. kolo tekmovanja za Davisov pokal med reprezentancama Belgije in Jugoslavije. Igrali so Brichant, Pa-najotovič in Washer, Petrovič. Brichant je premagal Ranajo-toviča 6:1, 6:4, 6:4. Washer pa Petroviča 6:3, 6:1, 6:3.
Botvinik ostal prvak
MOSKVA, 15. — V XXIV. partiji dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo je Botvi-
V petek zvečer je bila na sedežu SFS v Gorici druga seja novoizvoljenega izvršnega odbora SFS v Italiji, katere so se polnoštevilno udeležili vsi člani-Najprej je izvršni odbor iz svoje srede izvolil organizacijskega tajnika ter se pomenil o ostalih nalogah posameznih odbornikov. Za organizacijskega tajnika je bil izvoljen tov. Miladin Černe. Zatem je sledila živahna disku-‘ i sija o delovanju krajevnih in ' občinskih odborov SFS. Se posebno so poudarili avtonomijo krajevnih odborov in važnost njihovih zaključkov, ki zadevajo vprašanja njihovega območja. Krajevni in občinski odbori SFS bodo morali postati odgovorna telesa, ki jim bodo znana vsa pereča vprašanja prebivalcev in ki bodo o potrebah in težavah organizacije SFS, vseh množičnih organizacij, o komunalnih problemih, šolskem vprašanju, posebej pa še o gospo-dar-kem in socialnem stanju prebivalstva pravočasno obve-ščala IO SFS, ki jim bo skušal nuditi vso pomoč. .
Eno najvažnejših vprašanj zamejskih Slovencev za njihov nadaljnji obstoj je prosveta, kateri bodo posebej posvetili eno izmed sej IO SFS. Na petkovi seji je bil soglasno sprejet predlog, da bo občni zbor ZSPD hkrati s festivalom ljudske prosvete, ki bo verjetno v začetku septembra v Sovodnjah Na ta festival se morajo prosvetna društva pripravljati z največjo vnemo, upoštevajoč željo vseh da bi
jesenski festival predvsem kakovstno ustrezal kulturnim potrebam Sloven,cev v Italiji.
Prihodnja seja IO SFS bo v kratkem in na njej bodo obravnavali stanje mestne organizacije SFS in pa delovanje ZSM v Italiji.
Pristni tokaj iz Goriških BRD vipavska in istrska vina
OPČINE. Dobrdobska 3*
(pri cerkvi)
IDeskt tmr«
kov e, mace-
____________
lesov trt tra-
me nudi naiugodmeje
IRS!
viale Solino 24 let 90441
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
katera vam nudj po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojna ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti.
MOTOM 48 CCM
Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila
Zastopstvo ,Gilera"
M0SCHI0N & FR1S0RI TRST. UL Valdirivo 36 teL 23-475
Postaja za uslugo v Nabrežini: FR ANO SIBCLIA
ZNIŽANE CENE
AVTORIZ1HAN MAL! OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO.
Stanko Zidarič
bEMPOLAJ Sl. 4 (Nabrežina) •
CEN« i6 M « ** N E OLAJŠAVE FBI PLAtlM)
Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu ..
dfiCDtfC
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512-35939 Prokurator RAVNIK
AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC
PRIVOZ
POTNIKOV
na STO, v Jugoslavijo, Avstrijo io druge države
GARAŽA:
Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE :
Ul. F. Severo 6, tel. 33-113
d
(Pustolovec Luisiane))
KINO V NABREŽINI
predvaja DANES z začetkom ob 16. in 20.30 uri film: np v • v 1 •((
,, i elicki
Prihodnjo sredo ob 18. in 20.30 uri bomo predvajali zanimivi film :
„Tarzanov bes
U
UHAKNA
lMalcilai/i
Opčine, Alpinska 83/1 • Tel, 21465
Po vidnem lanskoletnem uspehu in zauu voljstvu cenjenih odjemalcev obvešča, da daje tudi letos do 10. junija 1954.
10% popusta za BIRMO
Poleg tega dobite še jamstvo, ki Vam daje pravico do 20% popusta pri vsakem popravilu.
U
TRST, Ulica Coroneo št. 3 Telefon štev. 338-18
izdeluje in popravlja krzna
•
PLIŠE - AJOUR - VEZENINE
V
Ne sledite pri svojem zdravju!
li
zdravi uspešno bolezni srca in krvnih šil (sklerozo), ledvic (kamne), živce (nervozo, nevrastenijo) in notranjih Slez (protin, sladkorno, Basedotv) * Odprto od 1. maja dalje
Dospeli so najboljši hladilniki
Cleč3?
Izdelek največje angleške to varne, ki je v celoti • tudi hladilna naprava. Comprensor izdelan po mnogoletnih iz kušnjah izključno v LEC-ovih tovarnah!
Električni hladilnik LEC je edinstven izdelek ;nedoseg ljiv v trajnosti, liniji in ceni
LEC je izdelan za Vas, ker ob vsaki priliki nudi svežo hrano, Vas ohranja zdrave in zadovoljne in Vam mesečno prihrani mnogo denarja
Zapomnite si: r/LEO** mora v Vaše gospodinjstvoI
Naročila sprejema s ta- ‘"‘fr	J^T, Piazza S. Giovanni 1
kojSnjo dostavo tvrdka v •	Telefon St. 3-50*19
TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE
ZAGREB
ŽITNJAK
PROIZVODIMOs
Univerzalne tokarilice, produkcione tokarilice, revolver-ske tokariliee, završene tokarilice, stolne bušilice, buši* lice za navoje, ručne glodalice, kratkohodne blaniarice. Strojeve za rezanje navoja, dubilice za motorske limove, zračne čekiče, elektro bruseve, oštrilice za tokarske noževe, župčene prigone, pribor za Strojeve, zahvatne glave za svrdla, prihvatne glave, stroj, škripce, brzostezne glave
LJUDSKI MOTOR
ZNANE F. B. M. TVRDKE
MORINI in MINARELU
zb vse	vrste poti, po-	BOLOGNA
sebno hribovite, lepo	----------
izoblikovan, primeren za vse osebe
Vam jamči lepo in trdno izdelavo iz prvovrstnega meterisb
125 cc cena L 164.000.-
„GABBIANO" - EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO
JOŽEF LUTMAN
pooblaščen tudi za nadomestne dele „MOTOlH
GORICA, UL. MARCONI ®
		'v ‘m (J	
i		—	
i			
s¥ M			'j	
	■ '-.ššsais===£		
Art. 315 na tek. plin Art. 313 na svetilni plin Plinski štedilnik s pečko in prostorom za ogrevanje Jedil, obešalnik za zajemalke.
CENA 29.000 LIR
Edino zastopstvo znamke mZOPPAS« za gornjo okolico.
ZASTOPSTVO „LIQVIGA$A
za gornjo oko^c°
Prodajamo tudi ua obroke po 2.000 lir wcse
t 'Kodah ftaUelajete Uedil*tike, kadilke af^0 bale, (lladifaiike. likalnike ali čUtilce ftobkelfi*'
B altičite ftadjelie ba
RADIO - ELEKTRIKO - TELEVIZIJO
m. sosič-sos§i
OPČINE, Trg Monte Re št. k - Tel. 21-155 in 21-15<i (poleg sol«)
IvnMiO-vdikAidiM ŠTEDILNIKOV na svetilni in tekoči plin, na dr** ali premog za majhna gospodinjstva ali za gostili
Se iaKu uuucen ljubitelj glasbe bo dobil prt nas RADIJSKI APARAT. — v til°t imamo radijske aparate vseh največjih svetovnih znan.k: «Telefunken», aMiner ((Siemensu, ttPhonolan, «Marelli», oUndan. — Popravila radijskih aparatov izvršuje točno in natančno. — Zaupajte našim 31-letnim izkušnjam, strokovnemu osebju našemu laboratoriju, ki je opremljen z najmodernejšimi in preciznimi ameris instrumenti za radio in televizijo.
Pri nas dobite vse vrste električnih potrebščin. — Izvršujemo vse večje in manjše električne napeljave. — Pri večjih delih nudimo večji popust.
Imamo zastopstvo najmodernejših švedskih aparatov znamke
ELECTROLUX za gospodinjstvo.
Prodajamo hladilnike po 45. 90 140 in 200 litrov s 5-letnim jamstvom.
ii
predal* *02 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 2(J — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 lu od 15-18	— Tel.
37-338 -r Cene oglasov: Za vsak min vliine v Širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrto.ct* 90 Itr — Za FL*HJ m vsak mm širine 1 stolpca ta vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski tavod ZTT — Podrutn Gorlcš Ul, Peliico 1-11. Tel. 33-82 — Rokopisi se n- vračajo.
utedtiik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO; ULICA MONTECCHI S. to Ul. nad. — Telefon številka »3-808 lu »4-638	—	Poštni	NAROČNINA:	Cona	A:	mesečna	350,	četrtletna	»00	polletna	1700,	celoletna	3200	Ur.	Bed.	ljud.	repub.	Jugoslavija;	Izvod	70,	mesečno
Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Drž. ta,0Žb^ . nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-L, tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . jr 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. Z