Leto I. Št. 22. ,11 Zahaja v Trstu vsak = petek popoldne Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. ==! Telefon št. 1570 = V Trstu dne 29. Maja 1908. — Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Po Posamezna številka ==== 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. V_____y položaj na Goriškem. Piše Dr. Henrik Tuma. (Dalje in konec). Ako socijal nedemokratična stranka v slo¬ venskem delu dežele pri volitvah v deželni zbor 1908 ni prišla višje nego do okoli 1000 glasov, je vzrok pomankanje živahne organizacije v obrtnih centrih, posebno v Podgori, Solkanu, Nabrežini. Pred nekoliko leti je socijalnodemokratična stranka segala že daleč po Krasu, v Devinščino in gori skoraj do Komna. Ponesrečeni nastop v Nabrežini sami in propadanje industrije tam v zadnjih letih je položaj izpremenilo na socijalnodemokratični stranki. Okolnost, da je kljub temu socijalnodemokratična stranka odločila pri ožjih volitvah v splošni kuriji v slovenskem delu dežele, pa mora postati stranki vodilo, da se krepko organizira, vkratkem število organiziranih sodrngov podvoji in spravi na volišče vsekako to¬ liko število glasov, da postane odločilna pri ožji volitvi, kajti gotovo je, da se bode tudi pri prihodnjih volitvah na Goriškem odločalo po ožji volitvi. Po tej poti pa ima slovenska socijalno¬ demokratična stranka ugodnejši položaj nego italijanska, ker po tej poti lahko pride do lastnih zastopnikov v deželni zbor ali celo v državni zbor. Gotovo je, da se agrarna stranka na Goriškem po naravnem svojem razvoju razcepi v dva taborja, iz katerih se sestav¬ lja : iz enega veleposestniškega, to so pravi agrarci, ki se bore za ekonomične, t. j. prave svoje razredne interese, in iz demo¬ kratičnega, t. j. malega posestnika, ki se ga izkorišča od veleposestnikov inteligentov in obrtnikov, in ki ima dejanski stališče malega posestnika celo negotovejše in slabše nego stališče zavednega delavca. V. Polžaj v deželnem zboru 1908 sc pokaže precej dobro v številkah. Italijani imajo 15 glasov, od teh je 6 klerikalnih in 9 liberalno agrarnih ter enega virilista, škofa. Pri enakosti glasov odloča deželni glavar. Ako se vlada drži konvencijonalnoga par¬ lamentarnega načela, izvoli deželnega gla¬ varja iz italijanske večine, in sicer iz libe¬ ralne večine. Deželni glavar ima postati toiej zopet dr. Pajer. Vlada mora biti za¬ dovoljna, da jc preteklih 6 let gospodaril brez vsake zapreke, da vlada ni imela še nikdar tako lahkega položaja kakor za zveze dr.ja Pajerja s slovenskimi klerikalci. Vladi mora biti jako simpatična misel, da se ta zveza dr.ja Pajerja in slovenskih kle¬ rikalcev zopet obnovi ter nastopi zopet tista doba „mirnega dela v deželnem zboru na Goriškem, doba samovlado liberalne italijanske strani in izkoriščanje slovenske strani in ljudskih interesov. Obenem pa da edino mogočo zaslombo dr.ju Gregorčiču in Berbuču, kajti tudi njima mora biti vlada hvaležna za idilično preteklo B-letno dobo. Na slovenski strani bi po istem načelu moral biti namestnik deželnega glavarja dr. Franko. Od 14 glasov jih ima libe- ralnoagrarna zveza 9, klerikalci pa 5. Večino od 9. poslancev tvorijo agrarni poslanci in agrarna stranka sama stoji vladi bližje nego liberalnonapredna. Od slovenskih poslancev je prištevati za čisto agrarne: dr. Franko, Ivan Saunig in Obljubek. Pod agrarnim programom je moral kandidirati Križnič; dasi je liberalec, morili je pri svojem nastopu zatajiti libe¬ ralna načela, ker sicer je bila njegova iz¬ volitev izključena. Odkriti liberalni poslanci so: Alojzij Štrekelj, Josip Štrekelj in Andrej Ga¬ bršček. Kolikor toliko neodvisna poslanca sta Ignacij Kovač in dr. Gustav Gregorin. Na klerikalni strani Klančič in Zega nista prava klerikalca. Miha Zega je kan¬ didiral pod klerikalno firmo iz osebnega nasprotstva proti Antonu Križniču, Klančič je le zvest oseben privrženec drja. Gre¬ gorčiča. Njega in Zego bi bilo oba lahko Pridobiti za skupen nastop z agrarno stranko. Strogo klerikalni ostanejo potem dr. Gre¬ gorčič, Kosmač in Berbuč. Značaj bodo dajali na slovenski strani v deželnem zboru: dr. Franko, dr. Gre¬ gorin Andrej Gabršček in dr. Gregorčič, na italijanski dr. Payer, dr. Fajdutti, dr. Marani, dr, Venir. / Dejansko razmerje v novem deželnem z&orn se pokaže po prvem nastopu dežel¬ nega zbora pri izvolitvi deželnega odbora Liberalni italijanski poslanci imajo osigu- rano mesto 1 deželnega odbornika iz sku¬ pine mest in trgovske in obrtne zbornice. V kmečki in splošni kuriji pa voli 5 slo¬ venskih klerikalnih poslancev, 5 agrarno- liberalnih in G furlanskih klerikalnih po¬ slancev. Večine nima nobena stranka. Po logičnih premisah pa gre slovenski skupini, t. j. 10 poslancem proti 6 italijanskim mesto deželnega odbornika. Vprašanje je le, ker je na slovenski stranki 5 proti 5 glasovom, ako italijanski klerikalci, t. j. G glašov pritegnejo na liberalno-agrarno ali klerikalno stran. Odločitev tega odbornika je torej v rokah dr.ja Faiduttija. V veleposestvu si stoje nasproti 3 slo¬ venski poslanci proti trem italijanskim. Ako ne bo kompromisa odloči žreb. Deželni odbornik iz celega zbora se je volil dosedaj vedno potom kompromisa, tako da so tudi Italijani glasovali za slo¬ venskega odbornika proti temu, da so slo¬ venski veleposestniki volili italijanskega deželnega odbornika. Ako se sestavi, kakor je bilo dosedaj, parlamentarna skupina 15 Italijanov in 5 slovenskih klerikalcev, potem je naravno, da ostane lahko vse pri starem, t. j. kmečka skupina in deželni zbor dasta 2 slovenska klerikalna odbor¬ nika, ostaneta torej Klančič in Berbuč, to je najbolj slepo orodje italijanski stranki kakor za preteklo šestletje. Na italijanski strani pa bi potem pač morala prepustiti liberalna stranka enega odbornika kleri¬ kalni stranki, ker brez tega si pač ne osigura dosedanjega položaja. Poleg te kombinacije, 15 italijanskih in 5 slovenskih klerikalnih poslancev, pa je mogoča še druga skupina, t. j. «partito popolare», kakor se imenujejo G italijanskih klerikalnih poslancev in 9 slovenskih na- prednih-agrarnih. Ta skupina daje 15 poslancev nad 14, t. j. 5 slovenskih kle¬ rikalcev in 9 italijanskih liberalcev. Ako 1 se ta skupina sestavi potem se izvoli v kmečki skupini, t. j. 6 klerikalnih italijan¬ skih in 5 slovenskih liberalno - agrarnih glasov proti 5 klerikalnim slovenskim, en deželni odbornik, iz skupine deželnega zbora pa drugi; po položaju seveda oba iz skupine slovenske agrarno-napredne. Slo¬ venski veleposestniki pa lahko odstopijo italijanskim klerikalcem svoje glasove, tako da pridejo v žreb z italijanskimi liheralci. Za slučaj ugodnega izida se ves deželni odbor sestavlja iz enega slovenskega libe¬ ralca in enega agraren, enega italijanskega klerikalca in enega italijanskega liberaca, na čelu jim dr. Pajer. Izključena je zveza 9 italijanskih libe¬ ralcev in 9 slovenskih liberalno-agrarnih poslancev, kajti ti dajo večino v deželnem zboru, ne dajo pa večine pri volitvi de¬ želnega odbora. Po tej skupini bi prišel v deželni odbor 1 slovenski klerikalec in 1 slovenski liberalec, od italijanske strani pa 2 italijanska liberalca. Poleg tega ste ti dve stranki nacijonalni šovinisti. Prvi nastop deželnega odbora nam poda torej jasen pregled na delovanje deželnega zbora bodočih G let. Za slovenski del de¬ žele je najneugodnejša* zveza dr. Pajer-dr. Gregorčic-Berbue in najugodnejši za itali¬ janski deT dežele. Za celo deželo najugod¬ nejši položaj pa — zveza italijanskega partito popolare in slovenskih naprednih- ngrarnih poslancev. Tu bode mogoče iz¬ luščiti vsa šovinistična narodna vprašanja in dobiti skupno torišče za gospodarsko delo. Ali so pa poklicane osebe dovolj sposobne za tako skupno delo, to pokaže bližna bodočnost. Socijalnodemokratična stranka dobi iz tega prvega nastopa deželnega odbora tudi svojo direkcijo za bodočnost. Le stvarno, čilo delo vsaj nekoliko časa obdrži na površju dosedanje stranke. Je pa po nastopu volilcev izza zadnjih volitev že začrtana pot, po kateri pride socijalnodemokratična stranka do veljave in do odločilne besede. N:\ zaupnikih socijalnodemokratične stranke je ležeče, ali se bo sledilo po začrtani poti ali ne, ali se pride do znatnega uspeha ali ne. | LETNI RAČUN okrajne bolniške blagajne v Trstu. Pošteno italijansko časopisje molči. Zakaj bi ne molčalo? Lahko imamo več strank, lahko se bije med poštenimi nasprotniki pošten boj samo med poštenimi ji' navada, da si eden drugemu ne očitajo nekaj česar niso krivi. Takega razmerja do nepoštenih strank, si seveda ne moremo predstavljati. Okrajna bolniška blagajna v Trstu je v rokah delavstva, socialističnega delavstva. Zato je bilo vodstvo te blagajne napadano od ital. in slov. umazanega časopisja. Danes, ko imamo pred seboj račun preteklega leta in poročilo delovanja te naše blagajne pod vodstvom našega delavstva, sedaj razumemo zakaj je bilo vodstvo napadano. Okrajna bolniška blagajna je vstanovljena za delavstvo in v korist delavstva. Zato jc skušal novi odbor tudi urediti razmere v bolniški blagajni na način, da bo imelo de¬ lavstvo od nje čim več dobička, čim večih koristi. In to nalogo je izpolnil odbor na¬ ravnost nepričakovano vspešno. Kljub temu, da smo imeli v letu 1907 veliko finančno krizo, vsled katere je od¬ padlo blagajni veliko št. članov, kljub temu d‘i je šlo ha račun letošnjih izdatkov veliko prejšnjih dolgov blagajne, ki jih ni mogoče več inkasirati, kljub epidemiji, kije vladala v Trstu, vsled katere je imela blagajna velike troske, je imela v letu 1907 nad 70.000 K čistega dobička, ki bo povečal svoto rezervnega sklada. Kako tedaj je bilo mo¬ goče priti do tako lepega vspeha? Mogoče je bilo samo, da se je povečalo dohodke. In tu je ravno vozel upravne politike, ka¬ tere se mora držati vodstvo delavskega zavoda kakoršen je bolniška blagajna, v kateri, če ravno se potrosi veliko v prid članov, se ne naredi nikdar dovolj v svrho proletarijata ki j e podvržen večnim boleznim in brezposelnosti. Znižati tioške bolniške bla¬ gajne ni mogoče. Mogoče bi bilo samo, ako bi bilo mogoče znižati cene zdravil in zdravstvenim potrebščinam. Toda sedaj je to naravnost nemogoče. Treba je bilo tedaj povečati dohodke, ako se je hotelo nare¬ diti iz bolniške blagajne res delavstvu ko¬ risten zavod. Imela je bolniška blagajna letos 175.000 K več troskov nego lansko leto; tedaj 1 G.000 K troškov več nego jc znašal pre¬ bitek lanskega leta (159.000 K). Treba je bilo tedaj pokriti 16000 K. Vodstvo jih je našlo in našlo je tudi nad 70.000 K pre¬ bitka. Tedaj 86.000 K. Kako? Od zavarovalnih prispevkov stalno usluž- benega in nestalno uslužbenega delavstva se je dobilo 45.000 K več nego lansko leto. Toda, da je bilo mogoče doseči to, kljub finančni krizi, vsled katere je bilo veliko št. delavstva brezposelnega, je bilo treba izredne energije vodstva, ki je znalo nadzorovati delodajalce, katerih navada je da ne vpišejo svojih delavcev v bolniško blagajno. Da se je prišlo, do tako lepega prebitka, se je imelo tudi drugih dohodkov več nego druga leta. 3300 K glob več nego lansko leto od delodajalcev; radi raznih koiitra- veneij v katere so zašli 3200 K več. Na¬ dalje je 25.300 K. več od delodajalcev, ki so morali poravnati blagajni bolniške tioške, ki jih je imela pri v blagajno nenaznanjenih a vposelnih delavcev. (Lani, t. j. v dobi 1906, je prejela od takih delodajalcev bla¬ gajna samo 5651.31, letos pa 30.974.51 — tedaj 25.300 K več) Iz tega je že razvidno, da jc bilo delavsko vodstvo energično na- pram delodajalcem, ki le ako prisiljeni upišejo svoje delavce v bolniško blagajno. Iz tega je tudi takoj razvidno, zakaj je bilo sedanje vodstvo napadano od buržo¬ aznega časopisja. Pač zato, ker je skrbelo za koristi delavstva in ne delodajalcev. Ker je hotelo, da bo ta zavod res koristil delavstvu. Ražven omenjenih svot pa najdemo v bilanci med dohodki 11.000 kron, ki jih je prepustil vodja bolniške blagajne, dr. Puecher, blagajni, katere si jih je zaračunal pri eksekutivnih poslih kot zastopnik bla¬ gajne. To svoto, ki bi jo bil moral on dobiti, jo je prepustil blagajni. To je zopet nov dokaz, kako da znajo delavski zastopniki in prijatelji delavstva štediti in varčiti z delavskim denarjem, in kako ne gledajo na svote, kadar se jih ima obrtniti v korist delavstva. Delavstvo ima v bolniški blagajni svoje verne zastopnike, ki so tudi vredni zau¬ panja ki so ga deležni od delavstva. Pa smejo tudi sami biti ponosni na dosedanje vspehe in delati tako nadalje v tem važnem delavskem zavodu v prid delavstva. V prih. št. pa priobčimo še nekoliko podatkov, številk in našega mnenja o delu našega odbora v bol. blagajni katere za¬ stopniki imajo v nedeljo dne 31 t. m. svoj redni občni zbor. RAZNO. Minoritetni predlogi socialnih demokratov glede železničarjev, poštnih uslužbencev in tobačnih delavcev pridejo poleg nekaterih drugih v proračunski razpravi definitivno do sklepanja. V odseku so propadli vsi resni predlogi glede zboljšanja teh kategorij. Zadnjo besedo izpregovori zbornica in po¬ kazalo se bode, kateri poslanči imajo več zmisla za proletarske volilce, kakor za tužno stokanje finančnega ministra. Bilo bi pa tudi dobro, če bi se prizadete kate¬ gorije oglasile, pa preden se bo glasovalo da ne bodo gospodje imeli izgovora, češ, da zahteve socialnih demokratov niso zah¬ teve državih uslužbencev. Skupna ministra Ahrentnal in Schonaich sta predložila cesarju svojo demisijo, a cesar je, kakor se je že naprej vedelo, ni sprejel. Tudi v tej stvari se kaže, da se smatra politika v nekaterih visokih krogih za igro, s katero naj bi si nekateri ljudje krajšali čas kakor s tarokom, z dominom ali pa s kakim športom. Poročali smo že, da so se vršile med avstrijskimi in orgskimi ministri pod vodstvom skupnih ministrov konference zaradi zvišanja častniških pač, katerega ogrska delegacija . v zadnjem zasedanja ni hotela dovoliti. Minister za zunanje zadeve Aehrenthal in vojni minister Schonaich sta takrat v avstrijski delegaciji izjavljala, da se skličeta meseca maja ali junija še enkrat delegaciji za sklepanje o častniških gažah, ki se zvišajo tako, da bodo večje plače veljavne že od novega leta 1908. Pri se¬ danjih konferencah se jc pa ogrska vlada upirala taki ureditvi in končno je dosežen sporazum na ta način, da stopi zvišanje častniških plač v jeseni v veljavo. Ker se torej ni izpolnilo, kar sta ministra prero¬ kovala, sta podala demisijo. A žc tisto uro, ko sta jo vložila, sc jc vedelo, da ne bo sprejeta. V navadnem življenju se pravi takim dogodkom burka. V visoki politiki bodo pa burke bržčas dovoljene, dokler ne doseže popolne veljave ljudstvo, kateremu je politika resna stvar, ne pa igra za pre¬ ganjanje dolgega časa. Častniške plače bodo zvišane v jeseni. Moštvu pa hočejo samo nekoliko zboljšati hrano, zvišanje mezde pa odlašajo na poznejši čas. Nagla- šali smo že večkrat, da priznavamo opra¬ vičenost zvišanja nekaterih častniških plač. Toda kakor po navadi pri takih regulacijah, bodo pobrali smetano tisti, ki so najmanj potrebni. Spričo tega jc zavlačenje vojaške mezde zares nezaslišano. Generelum, ki pač ne žive v revščini in no trpč pomanj¬ kanja, se zvišajo gnže za 1000 do 2000 kron na leto, pešec, ki ima 12, reci dvanajst 2 vinarjev na dan, pa lahko čaka! Da visoka vojaška gospoda nima zmisla za potrebe navadnih vojakov, razumemo. Saj današnji generali niso nikdar jedli komisnega kruha. Toda poslanci, ki so civilisti in ne stoje pod vojaško komando, bi morali vedeti, da je njih prva dolžnost, skrbeti za sinove ljudstva, ki morajo nositi puško, ne da bi si bili sami izvolili ta poklic, potem pa šele za generalmajorje in feldmaršallajtnante. Češki socialisti proti narodnemu šovinizmu. V torek dne 26. t. m. so priredili češki socialisti shod na katerem so protestirali zoper protinemške demonstracije, ki jih je organiziral v zadnjih dneh znani Klofač in drugi njegovi tovariši. Državni poslanci Soukup, Nemec in Cerov so z ojstrimi besedami označili kot nesramno vedenje čeških radikalcev in na¬ rodnih socialistov, ki se ne sramujejo šču¬ vati meščansko dijaštvo naj Inča kamenje v okna hiš, kjer stanujejo Nemci. Nemcev je v Pragi tako malo število, da ne morejo, če tudi bi hoteli, premeniti narodni značaj Prage. Nadalje so izjavili govorniki, da ne bodo dovolili, da bi narodno šovinistični agitatorji ala Klofač onečastili pošteno ime češkega naroda v Pragi. (Skoraj ravno tako delajo narodnjaki v Pragi kakor pri nas). Shod je sprejel resolucijo v kateri je rečeno, da bo češko delavstvo nastopilo s vsemi sredstvi, da prepreči protinemške demonstracije strani narodnih radikalcev in socialistov. (So pač povsod enaki ti narodni socia¬ listi, povsod enaka etiketa in enak strup. Op. ur.) V Galiciji se strelja na ljudstvo. V Cernikovem na Gališkem se je zgo¬ dilo te dni — v pondeljek 25. — nekaj nečuvenega. Občinski glavar je oddal ob¬ činsko jezero v najem grofu Karylovskemu. Toda ljudstvo ni hotelo o tem nič slišati in je hodilo še nadalje lovit ribe na omenjeno jezero. V pondeljek so žeudarji aretirali mater in sina, ki sta lovila ribe ter ju peljali v občinski urad. Pred uradom se je zbralo nad 2000 kmetov, ki so zahtevali naj sc izpusti mater in sina, ter so vpili proti občinskemu glavarju. Ko se ni hotelo ugoditi njihovi zahtevi, so pričeli metati kamenje v žendarje. Nato so pa žeudarji vstrelili trikrat v zbrane kmete ter ubili pet oseb med katerimi dve ženi in enega otroka. Štiri osebe so pa bile težko ranjene. Eden izmed ranjenih je umrl takoj drugi dan. Pač so neusmiljeni nad tistim ljudstvom, ki je steber vsake države. Koliko časa še bodo trajale take razmere, da se bodo upali streljati na ljudstvo, kakor na zajce? Interpelacija v državnem zboru. Radi omenjenih izgredov je govoril ru- sinski socialistični poslanec sodr. Witik. Rekel je, da se je dogodila vsa ta grozna stvar radi par rib, ki jih je vlovil kdo v kakem plemenitaškem jezeru. Praša vlado, če je to znamenje modernega vladanja, ki ga bo vpeljal novi namestnik v Galiciji. Nadalje praša vlado, če je potrebno, da se obrne do ministra notranjih zadev, da na¬ redi strogo in nepristransko preiskavo ter da kaznuje povzročitelje. Sodrugu \Vitteku se pridružijo tudi poslanci Glabinski in drugi. 24 tisoč delavcev socialistov v Madridu. Agitacija zoper zakon terorizma. Po vsej spanj ski državi se organizira agitacija zoper zakon proti streljivu. Ta zakon, s katerim bi se hotelo zatreti tero¬ rizem, hoče v resnici zatreti vlada vsako svobodo. Posebno pa se hoče zatreti časo¬ pisje in delavske organizacije, Socialni demokratje čutijo to prav dobro. Sodr. Pablo Iglesias, voditelj španjske so¬ cialne demokracije, je izjavil pred komisijo, ki ima poročati v državnem zboru o ome¬ njenem zakonu sledeče. «Socialni demokratje se bojujejo zakoni¬ tim potoni. Toda takoj, ko bi se sprejelo omenjeni zakon, bi postali teroristi in bi bili pripravljeni prevzeti vse posledice no¬ vega boja. Iz zakonite stranke bi nastala revolucijonarna teroristična stranka. Vedeti morate, da je španska socialna demokracija samo del mednarodne socialne demokracije, ki bi nam stala vedno ob strani. Vedeti morate tudi, da je od 30.000 delavcev v Madridu, 24 tisoč socialnih demokratov. Teh 24 tisoč socialističnih delavcev bodo reagirali takoj, ko se jih bo provociralo . Kakor se vidi niti Spanja ni brez. socialne demokracije. Prijetnosti iz ruske klavnice. Dne 2.'5. t. m. je končala obravnava vojnega, sodišča proti enajstim članom rc- volucijonarne bojno stranke v Petrogradu. DELAVSKI LIST Zatoženi so bili, da so bili deležni raznim terorističnim napadom, kakor n. pr. pri umoru vojaškega zastopnika Pavlova, Maksimovskega, Ivanova itd. Štirje zatoženci so bili obsojeni na smrt, štirje v prisiljena dela, dva v pregnanstvo v Sibirijo in eden je bil oproščen. Pač prijetnost mora biti v Rusiji, kjer vlada dobri slovanski batjuška. Morda pa se bo o vseh teh prijetnostih Hribar, — župan ljubljanski kaj informiral, ko je že v Petrogradu. Zelo bi mu bili hvaležni. Domače stvari. Volitve v obrtno sodišče. V ne¬ deljo 24. t. m. so se vršile volitve v obrtno sodišče. Kandidate so postavile samo naše strokovne organizacije, vsled česar ni bilo nobenega boja, nobenega posebnega gibanja. Izvoljeni so tedaj v prvi skupini (vele¬ industrija) sledeči prisedniki : Hieronim Eorri, kurjač; Miklavž Dinelli; mornar: Ivan Calligaris, kotlar; Edvard Bosiglav, kotlar ; Ivan Zolija, lesni delavec; Ferdinand Colobig, lesni delavec; Jožef Martinolli, mehanik; Jožef Bressovicli, me¬ hanik; Ivan Gropaiz, slikar; Ivan Lavren- čak, težak; Ivan Vaccari, kovač; Karl Sever mehanik. Namestniki: Josip Bahič, kotlar; Franc Caueich, lesni delavec; Filip Hafner, uslužbenec kemične industrije; Viktor Furlan, mehanik; Viktor Pahor, slikar; Karl Sila, modelist. I' pri:, i mo 'sodišče: Viktor Grubel, mehanik; France Milost pek. V drugi skupini (mala obrt) sledeči prisedniki: Anton Stergavs, klošar; Ivan Suber, litograf; Karl Nasciguerra, kavarnar; Dominik Me- neghetti, zidar; France Mozetič, sodar; Marcello Comel, tiskar; Sisto Luis, lesni delavec; Ignac Žiberna, pek; Miklavž Chincich, čevljar; Ivan Kolas, čevljar; Peter Savio, klesar; Simon Sclmeider, tiskar; Ivan Vidmar, brivec; Paskval Sehurk knjigovez. Nadomestni/:/' : Virgilji Balleben, tiskar; Anton Mossetič, pek; Silvij Spazzal, tiskar; Franc Rei- ner litograf; Miklavž Calligaris, mizar: Ivan Fernetič, mizar; Filip Novak, sodar; Anton Hrvath, sodar. V prizivno sodišče: Ivan Melak, klesar; Anton Coglievina me¬ hanik. V tretji skupini (trgovski in prometni uslužbenci). Prisedniki : Jožef Benvenutti, uslužbenec pri Hangars (Llovd); Ivan Zollia, težak v prosti luki; Ludvik Rossler, uslužbenec pri glavnih skladiščih; Ivan Serbo, težak; Viktor Avgustinčič, uradnik; Miklavž Parenzan, težak v prosti luki. Nadomesti/iki : Fran Mullon, težak v prosti luki; Anton Jernejčič, uslužbenec v glavnih skladiščih; Evgen Cosmatz, trgovski uslužbenec; Va¬ lentin Gorijup, težak v prosti luki. V pri ; ir no sod išče : Emil Geniram, uradnik; Umbert Holzner uslužbenec pri glavnih skladiščih. Vsega skupaj je šlo volit 2552 delavcev. Nekoliko komentarja« Morda bi ga ne bilo treba. Nismo rodoljubi pa ni¬ mamo navade razvpiti na štiri vetrove, če pridejo tržaški Slovenci do svojih pravic potom našega dela.Ud -50- zastopnikov delavstva v obrtnem sodišču, ki so bili izvoljeni v nedeljo, je 16 slovenskih de- lavccv, ki bodo znali braniti pravice slo¬ venskih delavcev pred sodiščem v sloven¬ skem jeziku. Od 50 zastopnikov deloda¬ jalcev pa ni ne enega Slovenca. Ze iz tega je razvidno, tako"potreben je obstanek jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu tudi s stališča jezikovnega, t. j. narodnega vpra¬ šanja. Da ni bilo jugoslovanske soc. dem. stranke, bi bili slovenski delavci v Trstu brez slovenskih zagovornikov pred obrtnim sodiščem vsled česar bi ne bilo imelo obrtno sodišče za slovenske delavce nobene veljave. Tako pa bodo vživali koristi te moderne in socialne ustanove tudi oni in sicer v toliko veči meri, čim več se bodo zanimali za lastne koristi. Kakor ital. tako so tudi slovenski izvoljeni delavci popol¬ noma zmožni opravljati posel braniteljev delavskih pravic pred obrtnim sodiščem, kamor se bodo morali zatekati tudi slov. delavci. Oe pomislimo, da v obrtno sodišče nima vstopa noben odvetnik, potem šele vidimo, kako nujno potrebno je bilo spraviti v zastopnike delavstva tudi pošteno Hov.- delavce, ki bodo razumeli jezik svojih slov. tovarišev. Toliko samo v pojasnilo onim, ki rešu¬ jejo že stoletja narodna vprašanja, ne da bi se bili ni za las približali rešitvi. 1 oda toliko v pojasnilo tudi onim, ki vedno ho¬ čejo zastopati in delati za delavstvo samo tam kjer imajo političnih koristij oni a ne delavstvo, ki se pa boje dela za de¬ lavstvo tam kjer se gre res za delavske Slu»‘3 74 9 'J1 K. Od teh se je poslalo centraj 17 .'t 17‘21 K. Bolniške podpore se je ^ za' 205F70 K. Za pogrebe 90 K. Izredu, podpore 135 itd. In to v od oktobra pa do decembra 1907. Ze iz tega bla ničnega poročila je razvidno kako so nav, dušeni delavci za svojo organizacijo,katera jim je pripomogla že v prvem letu 4 boljšega človeškega življenja. Vnovi odbor so izvoljeni: Albin Hrastin t predsednik; Peter Galasso, podpredsednik Gino Plusnik, tajnik; Dominik Delamo!, namestnik; odborniki so: Ivan Maček, Ln, Bornjolo, Alojzij Urbani, Oragotin Lucliinj Drago Miazzi, Ivan Degianantonio. Pri točki slučajnosti govori poslanec sodr, Pagnini. Opozori navzoče na delo, ki g, bodo morali vršiti v kratkem v prid A lavstva. Nadalje se zgraža nad vlado, ki ne skrbi prav ničesar za pomorske de¬ lavce. Pomorski delavci bi tudi morali imeti pravico do zavarovanja zoper nezgode, zoper bolezni, starostno in druga zavari)- vanja, imeti bi morali pravico do obrtnega sodišča in drugih modernih socialnih uredeb. Po daljšem govoru opozori navzoče naj ostanejo zvesti svoji organizaciji, ki kakor do sedaj bo znala tudi v nadalje varovati interese svojih članov. Po govoru raznih drugih navzočih zaključi sodr. Hvastja ta lej) občni zbor z živijo klicem na delavsko solidarnost in organi zacijo. s eojde! Ursus: Prašate če je imel dotičnik prav? Seveda! Poglobite se v vprašanje in gotovo mu pritrdite tudi vi. Seveda ne smete samo čitati ampak tudi misliti zraven. Žejen izobrazbe-: Cankar pride v Trst zopet v jeseni. Takrat priredi tri predavanja. Tudi I. K. pride. Ljudski oder, ima 364 členov. Circolo pa 892. Urednik «Rdecega Praporja - je E. Kristan sam. O. V.: Cankarja naslov je sedaj: Ljubljana, pesta na južno železnico št. 26. Vaši želji ugodi gotovo. Ce Oton Zupančič kaj dela? V kolikor je nam znano je ravnokar prevel Dantijevo božanstveno komedijo in sicer samo prvi del t. j. Pekel, ki izide v kratkem. Kdo bo? Oprostite, saj nismo preroki. Čakajte kakor čakamo mi. Seveda ima dotičnik največ šans. Disident. Trst: Članke smo čitali ker nimamo slučajno nobenega humorističnega lista. Smatramo Vas za zelo izobraženega, pa boste gotovo tunel zakaj vam odgovorimo tako. Na dnevnem redu imamo važnejše stvari, teh se poprimite ne po¬ lemike z ljudmi, ki ne vedo kaj hočejo. Tedaj S. t. m. Arzenal. — Lesnih delavcev razmere. Priobčimo prihodnjič. I. T. — Prihodnjič. Sv. Kril: Furlan zblaznel prih. ni bilo prostora. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Gomp. ulica deli a Zonta 8. ,,Delavski List" se prodaja: V Pulju: v tobakarnah ZADNIK, ulica Promontore; BLAKA, ulica Giovia; Zanon, Čampo Maržo; CAMUFO, ulica lircolazione del Arsenale; BENUSSI, ulica Sisiano; PETAROS, Corso Francesco Giuseppe I. V Gorici: v tobakarnah: SCHWARZ, ul. detle Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. IVAN HOVANSKI ul. Corno 22. \ Potlgori: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARO JEREE. Vrtojba: FABIAN FRAN. tob. Nabrežina: v delavskih konsumnih zadzugah. Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. Nadalje, se prodaja v TRSTU, in v okolici v vseh važnejših tobakarnah. Mesesnel Antonio priporoča svojo GOSTILNO rojansko cerkvijo. VINA IZVRSTNA. Min gorka jedila vedno na zazpolago. Postrežba točna. Cene zmerne. *•"* * * » ~i— i . _ — ii — i . ~ ~ i - ru-j- r r~_r~i j-r_rj- i _~ « * » ~g i Gostilna „Alla Lealta ANTON SAITZ ulica delle Acq«e Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. = Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, da sem prevzel vodstvo društvene krčme = v Sv. KRIŽU pri TRSTU = v kateri se toči najboljša vina. Kuhinja domača. CENE ZMERNE. Za obilni obisk se priporoča Ivan Košuta, voditelj. ANTON CECH TRST - Ulica Fonderia št. 12. Maršale, Vermuth, i. t. d. Gostilna „Casa del PopOlo“ (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Luzsavo in ni. S. Cntterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. —- Cene zmerne. = (I0s r Shajališče zunanjih sodruj/oe. * BELLINI št. 13 (blizu Gsrkvu Sv. Antona novega) Telefon ŠL U02-1403 i fovo pogrebno društvo Ra razpolago ima nova In bogate pogrebne vozove. = VELIKA ZBIRKA SVEČ — Prodaja na drobno in debelo. Vsako pogrebno naročilo izvrši točno. Cene zmerne. VODSTO. _ - - - . | i. .. i t - r- i — rr = Edina tovarna pohištva v Trstu = ul. della Tesa št. 46. ALEXANDERJ,EVI MINZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1. Cene zmerne. Slovani! Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnico J osipaGoi^ca^ TF TT J7KATHLU PAGANI — TRST. Ulica Acquedotto št. 6. — Velika zbirka igrač, okraskov, p arfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. III SE - Napitnina je odpravljena. — Velika zbirka političnih in leposlovnih revij —■ in časnikov v vseh jezikih. —