ŠIROKOSRČNI DOBROTNIKI
Drug problem, ki so se ga dotaknili razpravljavci na seji konference (in kas-neje tudi na seji komiteja), je gradnja kultnih objektov v naši občini. Kdor je videl novo cerkev v Kosezah, je gotovo zavzdihnil — denar pa imajo, denar... Res ga imajo, za staro milijardo so ga vložili v novo zgradbo, kar pa seveda ni bila edina investicija na našem območju. Spisek vseh gradenj in adaptacij je dolg in ko človek prebira še zneske ob vsaki postavki, se mu nehote vsili neprijetna misel — od kod vsa ta sredstva. Vemo, kakšne težave imajo družbeni investitor-ji s pologi, z zbiranjem potrebnih denar-jev, vemo, kaj vse morajo pred gradnjo storiti. Kako pa je s cerkvenimi gradnja-mi — ima davčna uprava vpogled v sred-stva, ki se zbirajo, veljajo tudi ob tovrst-nih gradnjah enaki kriteriji? Očitno ne. Noben prispevek, noben »ofer« ni bil pri-javljen, čeravno je šlo večkrat za več de-setmilijonske zneske. Ne, kadar gre za cerkev, ponekod ni nobenih zadreg — mi-lijon tu, tisočaki tam in kupček hitro ra-ste. Obrtnik iz šentvida je prispeval za gradnjo celih 30 starih milijonov (naj mu bo večna slava — toda, koliko neki je ta tovariš prijavil davka?), kmet v Kosezah ne dosti manj ... In koliko je še takšnih širokosrčnih dobrotnikov (ki jih pa ta-krat, ko gre za ureditev vaške poti, gasil-skega doma ali katere druge zemske stva-ri, začuda ni moč nikjer stakniti. To je seveda razumljivo, saj je za posvetne za-deve zadolžena občina s svojim proraču-nom ...)? Ne, na področju davčne politi-ke ni vse v redu, ne moremo se zadovolji-ti s pavšalnim obdavčevanjem verskih skupnosti — za vse občane naj veljajo enaki kriteriji! Tudi inšpekcija naj se drži te ugotovitve (kot se jih je držala deviz-na, ki je v uredništvu »Ognjišča« ugo-tovila velike malverzacije z devizami in številne devizne prekrške ...), pa naj gre za sanitarno (so bili verski vrtci imuni na vsakršno kontrolo?), davčno ali katero drugo ...