TRST, torek 22. julija 1958 Leto XIV. . Št. 173 (4018) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini T? « fVO: UL. MONTECCHI It. «, II. aa«-»> — Pofimi predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 hr — Nedelja Številka mesečno 1<» lir, letno OGt»cr,J ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8 do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — ' CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Postni teKOCi račun. V: Za vsak mm višine v širini enega stolpca* trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri KomunaTro banki v Ljubljani ' Soboljev zavrača japonsko resolucijo o Libanonu Se 17.000 vojakov ZDA pripravljenih na odhod Glasovanje o resoluciji bo danes - Murphyjevi razgovori v Bejrutu z voditelji opozicije Ameriške čete v Libanonu opremljene z atomskim orožjem Alarm v Londonu gveh ^ORK, 21. — Medtem ko se v Varnostnem Liha1 razPravlja o angleški in ameriški intervenciji v riški?01111 in Jordaniji, se nadaljuje izkrcavanje ame-niii 061 v Libanonu. V Camp Pendletonu v Kalifor-•R pa so nekateri častniki izjavili, da je prva divi-liem mornariških strelcev, ki šteje 17.000 mož, priprav-rlK.,a na morebitni odhod na Srednji vzhod. Vse do- so ukinili. ----------------- nca? današnji seji Varnost-l. “a sveta je japonski delo ? nekatera pojasni- iožii/esoluci''i’ ki -i0 Je Pred' VB laponska vlada. Izja-je, da ima resolucija na-ntl omogočiti sporazum in Preprečiti paralizo Vamost-npsa sveta. ,J^av;i je dalje, da japon-„ naort resolucije ne more * noben način dovoliti glav-«ern tajniku OZN, da bi brez -t cnega dovoljenja Varno-sveta Poslal v 'Libanon “rKi ,arodne sile, kakor so jih Da čas na Korejo, aii iih po“c’lske sile, kakor so Poslali na področje Gaze. sv aP°bska vlada predlaga v svJ1 resoluc:ji, naj Varnostni v i •1pozove opazovalce OZN svoi °nu’ nai nadaljujejo 1°. dejavnost v okviru re-Pred?ie 0d “• Jumja. Dalje se ni laPonska vlada, naj y,- glavnega tajnika zahte- sl; .ukrePi glede katerih mi-p'1. “a so poleg dosedanjih »me 1 za lzPolnitev ciljev v JPene resolucije, in ki naj Soč^ z hstin° orno- vjo zavarovanje nedotakljivii m politične neodvisno-tijo an°na ter naj omogo-j, Ubiik ameriških čet. ij; aiamarskj°eld je pa danes teci ’.da tolmači japonsko p;t°‘Ucii° tako, da bi okre-iššk opazova'n'b skupin z vo-^ osebjem omogočila, da visniaiamč> libanonska neod-ost m prepreči tihotaplje-n0„t‘r°žja. Izključuje pa mož-s,i ,Ustanovitve mednarodnih A b Policijskih sil OZN. meriški delegat Cabot Lod-lucij* Podprl japonsko reso-«truw in ie dejal, da je kon-lj-a. . na- Tudi britanski de-Če j res°lucijo podprl. Gie- **nt.. se 'Jrdanije pa je izjavil, da iliijnaillerava njegova vlada tajni? razgovarjati z glavnim glede učinkovite ak->ZN, ki naj omogoči «ne-0tjy.;”-)ivost in ohranitev ne- OZN, ikliivos............ 1Sn°sti Jordanije«, r r-~ PodnaHCOski delegat je tudi dejal Japonsko resolucijo in atner'.d? «začasna navzočnost« odn. k?b čet v Libanonu ne SlertSV . odgovornosti OZN vern„ zaačite libanonske su-gat ost'- Tudi švedski dele-Snv6 resolucijo podprl, je ; .^etski delegat Soboljev :et, )av'l. da ne more spre-ceVajJap°bske resolucije. Skli-ščev se je na predlog Hruško« Za konferenco predsed-to ,Jlad in dejal, da je tiaja Jboljša možnost, da se žai e rešitev nevarnega polo-Q0|j ,na. Srednjem vzhodu«. Pre.ji Je, da bi konferenca Zebim°2!la svoje sklepe Zdru-fin v? narodom in na ta na-dtui« bile arabske države pri-.. ne k tem sklepom. MjJi^bonski zunanji minister vij a Je namreč danes izja-držav 1)1 morale biti arabske moreh iV cel°ti zastopane na ki bi konferenci najvišjih, šredn- obravnavala vprašanja tildi a"8a vzhoda. Dejal je cija’ da je japonska resolu-va, ~a Dlbanon nesprejemlji-c>j'e» da se »infiltra- rrudai-na libanonsko ozemlje mentVUjei°- Ni pa hotel ko-^kjh ,ra*i navzočnosti ameri- ial, det v Libanonu in je de-tpejrc *. b’ morali libanonsko sedanjim položajem v Libanonu«. Medtem pa je bila danes v predsedstvu republike v Bejrutu konferenca med predsednikom Samunom, vrhovnim poveljnikom ameriških pomorskih sil v Sredozemlju admiralom Hollowayem in povelj-uikom kopenskih sil generalom Grayem. Kakor poročajo razni dopisniki, se izkrcavanje ameriških čet v Libanonu nadaljuje, prav tako kakor se nadaljuje pošiljanje dobav za oskrbovanje do sedaj izkrcanih deset tisoč vojakov. Danes so izkrcali material in moštvo 24 pehotne divizije, ki prihaja iz Nemčije. Letala pristajajo na letališču Kalde, kjer je nameščena skupina helikopterjev. Na tem letališču je danes eksplodirala zažigalna bomba, ki je povzročila požar v skladiščih ameriškega letalstva. Nekoliko pred poldnem pa je eksplodirala bomba v bližini poslopja ameriškega poslaništva v Bejrutu. Na drugi strani pa se nadaljujejo razgovori in posredovanja za imenovanje kandidata za novega predsednika reDU-blike. Ameriški državni podtajnik Murphy, ki je sedaj v Bejrutu, se je te dni sestal z libanonskimi političnimi voditelji, zlasti z maronitskim patriarhom, ki velja za predstavnika «nevojskujoče se« o-pozicije pri Samunu. Murphy je obiskal tudi predsednika poslanske zbornice Oseiraneja. Ta je zahteval takojšen umik ameriških čet. Mprphy je danes prvič stopil v stik s predstavniki opozicij*. V uradu ameriškega poslanika se je razgovarjal z bivšim libanonskim zunanjim ministrom Fharaonom, ki je zagrizen nasprotnik Samuna in se je pridružil voditeljem u-pornikov. .Razgovarjal se je tudi z bivšima predsednikoma vlade Ja-fijem in Oueinijem ter z voditeljem narodnega bloka E dejem. Po teh razgovorih je Pha-raon izjavil, da je optimist glede možnosti rešitve sedanje krize. Izjavil je tudi, da bo novi predsednik republike lahko izvoljen, če ne 24. julija, vsaj kmalu po tem dnevu. Zvedelo se je tudi, da bodo voditelji diplomatskih predstavništev držav Južne Amerike, ki so akreditirani v Libanonu, imeli jutri v Bejrutu skupno konferenco. Voditelj opozicije Salam pa namerava baje pozvati upornike, naj ne streljajo na redno libanonsko vojsko in prav tako tudi ne na pripadnike ameriške vojske. Ta sklep naj bi omogočil sedanja pogajanja. Salem bo baje predlagal kot podlago za kompromis naslednje; 1. izvolitev nevtralnega neodvisnega predsednika, glede katerega naj bi se stranke sporazumele. 2. Novi predsednik bi zahteval umik ameriških čet. 3. Libanonska vlada bi vzpostavila dobre odnose ■' Združeno arabsko republiko in bi priznala novo iraško republiko. Kar se tiče kandidata za predsednika republike, se o-menjajo načelnik glavnega štaba general Sehab, bivši zunanji minister Helou in prvi predsednik libanonske neodvisne republike El Kun. Medtem pa so ameriška letala odvrgla na libanonsko .o-zemlje ogromno število letakov, zlasti na področja, ki so pod nadzorstvom upornikov. Na letakih je slika predsednika Eisenhowerja in se pou- darja, da so Američani prisil v Libanon na zahteve libanonske vlade ter da so prišli zaradi tega, ada pomagajo pri vaših naporih za ohranitev ne odvisnosti Libanona proti ti stim, ki se želijo vmešavati v vaše zadeve«. Pripominja se da se bodo ameriške čete u-maknile »takoj ko bodo Združeni narodi izvedli ukrepe, k) bodo zajamčili neodvisnost Libanona«. Uporniki so te dni Izvedli nekaj atentatov na ameriške vojake. Prav tako so uporniki obstreljevali ameriška prevoz na letala, od katerih so jih več poškodovali. iai v Iraku BAGDAD, 21. — Tudi danes je več novih voditeljev Iraka izjavilo, da se bo nova vlada držala listine OZN in da bo spoštovala vse prej podpisane spo-razume — gospodarske in politične — ter da bodo petrolejski interesi Zahoda zajamčeni, prav tako kot so bili v preteklosti. V Londonu pa je državni minister v Foreigp Officeu Ormsby-Gore v poslanski zbornici izjavil, da »Velika Britanija ne bo intervenirala v notranje zadeve Iraka«. V New Yorku je iraški predstavnik v intervjuju po ameriški televiziji izjavil, da bo njegova vlada zadovoljna s_ kakršno koli rešitvijo vprašanja Srednjega vzhoda, ki jo bo predlagala OZN. Glede Kuwaita je dejal, da «bi nastal zelo zadovoljiv položaj, če bi prebivalstvo Kuwa.ta, ki je sedaj pod britansKim protektoratom, hotelo združitev z Iraško rejDubliko«. Glede prejšnjega režima je dejal, da je podpiral bagdadski pakt zaradi komunistične nevarnosti. Pokazalo pa se je, da te nevarnosti dejansko ni in zaradi tega tudi ni potrebna nobena akcija v bodočnosti. Predsednik vlade Abdel Ke-rim Kasem pa je izjavil v nekem intervjuju za egiptovski tisk, da bo njegova vlada bolje ščitila petrolejske interese, kot so to delale prejšnje ko-rumpirane vlade. Ravnatelj »Basra Petroleum Cornp.« je dal za bagdadski radio izjavo, v kateri trdi. da se delo na petrolejskih poljih normalno nadaljuje. Podpredsednik vlade Aref pa je izjavil v neki Kuvait proti intervenciji Sestanek Naser-Rudenko Baje je Hruščev izjavil, da so sovjetski padalci pripravljeni na Naserjev poziv v primeru napada na Sirijo aK Irak KAIRO, 21. — Naser se je danes vrnil v Kairo. Pred odhodom iz Damaska pa je imel dolg razgovor včeraj s sovjetskim maršalom Rudenkom, ki je poveljnik vseh letalskih sil ZSSR in ki se je prav tako vrnil v Kairo. V Damasku pa se je Rudenko sestal tudi z novimi voditelji Iraka, v prvi vrsti z generalom Ab-delom Saiamom Arefom, podpredsednikom republikanske. iraške vlade, ki ga je obvestil — kot poroča AFP o vseh vprašanjih obrambe svoje države. Dopisnik pripominja, da spadajo prav ta vprašanja v pristojnost vojaškega odbora bagdadskega pakta in da bivša iraška monarhistična vlada ni imela diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Ru- drugi izjavi, da po njegovem dcmko je nocoj ob 19. uri mnenju nova svetovna vojna ni verjetna. Nova vlada je tudi sporočila. da bodo postavili pred sodišče glavne predstavnike bivšega režima. odpotoval v Moskvo. zvezi s predlogom Hruščeva za sestanek najvišjih. Prav tako so se ponoči sestal: predstavniki ustavnih oblasti, k’ so sprejeli več resolucij' v katerih se predlaga, da se v še večji meri obvesti svetovno javno mnenje o anglo-ameriScib napadih na Srednjem vzhodu ter da se mobilizirajo vse sile za vsak primer, Jutri je šesta obletnica egiptovske revolucije. Ob tej priliki bo imel Naser nadvse Sam Naser pa je predse- | važen govor. Manifestacije v doval preteklo noč sestanku Kairu se bo udeležilo vec sto sirskega izvršnega sveta, na katerem so pretresli vsa pereča vprašanja, predvsem v inillllllllHIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIttllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiii,,im,),„|,,||||||||,||||,||||,|,|,||||||f|,||||||,M,|,|,l|HI>Hlf MUllll IHMIHIII,I,II,ItllllllMIIIIHHVf Hlinili HMUIIIIHIIHIHI Nesoglasja v NATO glede Anglija in Francija načelno ne nasprolujeta predlogu za konlerenco - Pozitiven odgovor Nehruja in Hainmarskjnelda - Diefenhakerjev poziv, naj se takoj posije pozitiven odgovor PARIZ, 21.. — Danes so o zahodnem odgovoru na predlog Hruščeva za sklicanje konference predsednikov vlad o Srednjem vzhodu razpravljali na seji stalnih predstavnikov NATO. Toda prišlo je do precejšnjih nesoglasij in se niso mogli sporazumeta o skupnem stališču. Prihodnja seja bo v sredo. Ameriški predstavnik je izjavil, da bo svet zasedal, dokler ne bo položaj na Srednjem vzhodu rešen. Današnji razgovori so bili dolgi in zelo zumi. Med delegati so se pokazala precejšnja nasprotja v zvezi z angleško-ameriško intervencijo v Libanonu in Jordaniji in tudi glede zahodnega odgovora na predlog Hruščeva za takojšnje sklicanje konference petih na najvišji ravni. Delegati ao se skoraj tri u-re trudili, da bi se sporazumeli o skupnem stališču. Neka-terj so izjavili, da je . potrebno ppzitivno odgovoriti na predlog Hruščeva, drugi so bili mnenja, da bi moral biti odgovor pozitiven «z nekaterimi pogoji«; neicateri pa so mnenja, da bi bilo treba čakati. Vsi menijo, da morajo imeti Združeni narodi važno vlogo. Njih mnenja pa so deljena, kar se tiče sklicanja konference. Vsekakor so’ nekateri mnenja, da bodo morali Angleži in Američani upoštevati mnenja, ki so bila izrečena danes na seji Varnostnega sveta. 1 V Oslu se je zvedelo, da je norveška vlada mnenja, da bi bilo treba predlog Hruščeva za konferenco najvišjih zavrniti. Norveška vlada bi želela, naj bi se predsedniki vlad sestali v okviru sedanjih sestan- kov v Varnostnem svetu OZN. Kanadski ministrski predsednik Diefenbaker je nocoj izjavil, da je poslal nujna pisma Mac Millanu, Nehruju in Eisenhowerju, s katerimi predlaga. «naj se pošlje takojšen in pozitiven odgovor na pismo Hruščeva«. Diefenbaker, ki je govoril v spodnji zbornici, je izjavil, da bi morali konferenco, ki jo predlaga Hruščev. sklicati čimprej mogoče. Dodal je, da so izrazi, ki jih uporablja Hru-šcev, včasih »izzivalni in težijo po komplikaciji položaja«, toda v sedanjem položaju je treba proučiti Vsa sredstva, ki lahko pomagajo, da se prepreči vojna. Diefenbaker je dejal dalje, da je taka konferenca potrebna, toda tudi Varnostni svet nudi »nekatere možnosti«. Predstavnik Bele hiše Ha-gerty je nocoj izjavil, da niso še predložili stalnim predstavnikom NATO ameriškega načrta za odgovor Hruščevu. Dodal je, da se je ameriška vlada do sedaj posvetovala v zveži s tem samo z angleško in francosko vlado. Takoj ko bo mogoče, se bodo ta posvetovanja razširila na druge države NATO. Tudi britanska vlada je na iiHiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiimiiiiiii Adenauerjev odgovor Fanfaniju Številne aretacije demonstrantov «tea0.. zaPreti s katerim: koli | ^hodl1' ,ki nai bi Pri*Ia od tod0/ ®h od Združenih na- ^0trebnr 1 1C' da- da ^ “o vsaj 7000 vojakov, Inv PoP°'noma zapre meja. f*i -Sob°ljev ,Venca je izjavil, da kon- ‘^Ca. ki jo predlaga SZ, hšfod0 ignorirala Združenih Sv8°,V' ker bo Pzi nJei so" 'poni--, glavni tajnik. hebno‘ 1 Je, da je nujno po-šže. p P°gasiti sedanje žari-JPos0k ^arnostni svet ne bo ePe 6n sPreJeti potrebne u-8»ni7p Pa obstaja še drugi or-Pa, ij. ’ f j. glavna skupšči-Sedanium°ra na posebnem za-bje . “ obravnavati vpraša-lervenf.*ri*ke in britanske in-dab>ji 1)6 v Libanonu in Jor- m formoški dele-soluci:a Podprla japonsko re-zahii llbanonski delegat pa JJja, ,.,Val odložitev glasova-bbo r° da njegova vlada b*freza .“h. ali resolucija nJenim potrebam. *ata ;av° libanonskega dele-i'ški “radno postavil ame-sovio* ?at’ noedtem ko se Sfhtevai t ii. .del^gat uprl in °da ^bojšnje glasovanje. •JredloE ®)et ie bil ameriški 114 jutri i" sei° so odložili V j” Popoldne. «lSki Pred'? pa ie davi ame' ^ ameriškaVnik izjaVil’ ‘U 11.23 in zaton« ob 22.43. Jutri, SREDA, 23. Julija Aipolinar, Brana Zaskrbljenost tržaških železarjev Zopet so se pojavile vesti o skrčenju obratov ILVA V nedeljo zvečer na dolinskem županstvu Nujen je enoten nastop vseh delavcev in obeh sindikatov Med delavci železarne ILVA vlada še vedno velika zaskrbljenost zaradi načrtov za ukinitev nekaterih obratov. Kot poroča pokrajinski sindikat kovinarjev FtOM, je v teh dneh ponovno prišla iz Rima vest, ki potrjuje dosedanje ugotovitve RIOM glede nevarnosti za obstoj tega velikega tržaškega industrijskega podjetja. Ko so svoj čas tržaški delavci in njihova sindikalna organizacija zavzeli odločno stališče proti načrtom za zmanjšanje dejavnosti železarn ILViA in so hkrati predlagali, naj se železarski obrati okrepijo, da bodo lahko zaposlili Še več delavcev, so nekateri zainteresirani krogi skušali dokazati, da je to «navadna volilna kampanja komunističnih sindikatov#. V resnici pa ni bila to hobena volilna kampanja, ampak zaskrbljenost delavcev za svoj obstanek, ki so dobili pri RIOM svojo največjo zaslombo. Vsa tedanja zagotovila oblasti in raznih drugih krogov niso niti v najmanjši meri odstranila nevarnosti, ki preti železarni ILVA. Danes, je rečeno v sporočilu sindikata RIOM, imamo potrdilo, da je vse, kar je bilo rečeno pred nekaj tedni, gola resnica. Dobro obveščeni rimski krogi so potrdili vesti, da imajo pristojni org®hi resne namene ustaviti obratovanje v raznih oddelkih železarne IL VA pod Skednjem. Zato je potrebno, da predvsem delavci ILVA, njihove družine in vse prebivalstvo podprejo vse akcije, ki bodo načete, da se prepreči zapora velikega dela obratov tega podjetja. Zagotovila, ki so jih dali pred nekaj tedni zainteresirani krajevni in rimski krogi, so bila dana samo z namenom, da bi pribili resnico o nevarnosti, ki preti eni od največjih tržaških industrij. Ce je pied nekaj tedni odločen odpor sindikata RIOM, delavcev podjetja in javnosti preprečil, da bi ugasili nekatere peči in zaprli nekaj obratov, mora biti sedanja akcija proti zapori dela tega podjetja še večja, ker obstaja sedaj še večja nevarnost. Pri tem je treba omeniti, da se je v preteklih dneh, čeprav nekoliko pozno, kar pa je vedno koristno, oglasil tudi izvršni qdbor CISL v Rimu, ki je zavzel odločno. stališče proti kakršnemu koli odpust« z dela v zasebnih in v državnih podjetjih. Po drugi strani pa je tukajšnje glasilo Delavske zbornice (CISL) «11 La- voro» objfvilo članek tajnika] V okviru širše borbe proti njihovega metalurškega sindf- zapori obratov ILVA bo v kata Cosulicha, Ju. z zaskrbljenostjo gleda na položaj v obratih GRDA in ILVA, čeprav hoče, kot je to njihova navada, nekoliko omiliti nevarnost, ki sedaj preti zlasti podjetju ILVA. Kljub temu pa zaključuje, da je treba resno stanje v CRDA in ILVA proučiti in načeti ustrezne ukrepe, da se prepreči kaj- slabšega. To je že nekaj, da se tudi sindikati, ki so pod demokristjanskim vplivom, zavedajo te velike nevarnosti. Toda borbo proti zapori obratov v ILVA in poslabšanju stanja v CRDA morajo delavci voditi enotno. Za pospešitev te enotnosti pa je odgovorna zlasti sindikalna organizacija CISL, ki prevečkrat zavrača konkretne predloge nove Delavske zbornice za skupne nastope in s tem posredno ali neposredno pomaga delodajalcem, naj bodo ti zasebniki ali pa država. prihodnjih dneh odbor za o- brambo in okrepitev ILVA razdelil posebno knjižico, v kateri bodo objavljeni konkretni predlogi za izvedbo načrta za okrepitev naprav v ILVA. V soboto na repentaborskem županstvu Redna seja občinskega sveta V soboto 26. t. m. bo na repentaborskem županstvu redna seja občinskega sveta, na kateri bodo med drugim potrdili občinski obračun za preteklo leto ter razpravljali še o nekaterih drugih vprašanjih. Seja je javna in se je občani lahko udeležijo. Najboljši breški vinogradniki mo prejeli kolajne in diplome C A D I O TOREK, 22. Julija 1958 RADIO TRST A mo ljubili#; 20.30 Poročila; 21.00 Verdi; joPles v maskah#; 23.15 Poročila. ( OtEDAHSčX~) Morda bo prihodnje leto organizirana razstava vin, katere naj bi se udeležili vsi najboljši vinogradniki področja Na dolinskem županstvu je • tudi one kmetovalce, ki se bila v nedeljo zvečer razdeli- poleg vinogradništva ukvarja tev nagrad onim vinogradnikom, ki so se udeležili letošnje druge vinske razstave v Dolini. Svečanosti so se poleg vinogradnikov udeležili tudi načelnik Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Per-co, funkcionar omenjene ustanove Galanti, dolinski župan Dušan Lovriha, pokrajinska svetovalca Postogna in Grbec ter drugi gostje. Najprej je župan pozdravil vse navzoče ter v kratkem nagovoru orisal pomen dolinske vinske razstave, ki je letos doživela še večji uspeh kot lanska. Nato je govoril pokrajinski svetovalec Marij Grbec, ki je zastopal odsotnega predsednika pokrajine prof. Giego-rettija. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da je vinska razstava tako dobro uspela ter pri tem pripomnil, da bo pokrajina v bodoče sprejela še druge iniciative, ki naj nagradijo Iz sodnih dvoran Spored razprav jesenskega zasedanja prizivnega porotnega sodišča v Trstu Danes bo na kazenskem sodišču razprava zaradi tihotapstva cigaret - Ukinjen sodni postopek proti skupini Bazovcev Včeraj je bil objavljen spo-.GTho Veridrušcolo, ki' šta ob- javila, da soli neznanci v nered razprav na jesenskem za-1 tožena sramotitve vlade in ne- deljo popoldne ukradli na o- sedanju prizivnega porotnega sodišča. Dne 21. oktobra bodo razpravljali o prizivu, ki sta ga vložila Anton Grahonja in Josip Zdravlič, obtožena pijanosti in sramotitve naroda. 28. oktobra bodo ponovno na sodišču Anton Klanjšček, ki je obtožen sramotitve naroda, ter Peter Kusič, Giacomino Pizzo in Silvano Sabadini, ki so obtoženi tatvine, telesnih poškodb in sramotnih dejanj. 7. novembra bodo na vrsti Pero Blagojevič, Anton TuJjak in Rrancesco Brazzatti, ki so obtoženi umora, tatvine in nedovoljene posesti orožja. 11. novembra Angelo Vadoc in Arminio Levakovič, ki sta obtožena nameravanega umora in telesnih poškodb, ter E-ma Levakovič in Mafalda Levakovič, ki sta obtoženi lažnega pričevanja. 21. novembra Luigi Vidal in •linilHMnHimilltHHHIIHIIIIIIMHIIIIIMIIIIHIIIHlMnHIIHIIIIIIllllMIHniMIIIIHIIIIIIIimilllllllll Ob angloameriški intervenciji na Bližnjem vzhodu Protestno zborovanje KPI in federacije kom. mladine Poziv Tržačanom, noj se borijo za ohranitev miru Tržaška avtonomna federacija KPI in federacija komunistične mladine sta sinoči priredili na sedežu KPI v Ulici Madonnina protestno zborovanje proti anglo-ameriški intervenciji na Bližnjem vzhodu. Zborovanje je otvoril tajnik federacije komunistične mladine Pescatori, ki je obsodil u-krep vladnega Komisarja o prepovedi javnih manifestacij za mir. Nato je govoril poslanec Vi-dali. Najprej je opozoril na veliko nevarnost za mir, ki, ga ograža anglo-ameriški napad na Bližnjem vzhodu. Nato je omenil bivše napade na Korejo in Egipt ter poudaril, kako se imperialisti ne morejo prepričati o neizbežnem propadu kolonializma. Potem ko je ostro polemiziral z vsemi, ki trdijo, da se hoče Sovjetska zveza polastiti petroleja na Bližnjem vzhodu ,da bi ga odvzela Zahodni Evropi, je dejal, da so krajevni spopadi velika nevarnost za novo vojno, ker hočejo imperialisti svojo mednarodno krizo reševati z vojno, notranjo krizo pa s fašizmom, kot se je to zgodilo v Franciji. Vidali ip nnto obsodil Fanfanij je pato obsodil Fanfanija in njegovo vlado, ki podpirata anglo-ameriške napadalce. Vidali je poleg drugega o-pozoril tudi na posledice o-menjenega naoada na tržaško pristanišče in tržaško industrijo, ki ju je treba braniti. Potem ko je poudaril, da obstajajo danes velike mednarodne sile miru, je Vidali zaključil s pozivom na vse Tržačane, naj se borijo za rešitev svojega mesta in naj zahtevajo od italijanske vlade, naj zavzame v tem položaju nevtralno stališče v korist mi. ru v svetu. * * * interesiranim osebam, kaj je FIOM do sedaj napravila in ukrenila za izboljšanje delovnih pogojev vajencev, bo v petek ob 19. uri na novem sedežu nove Delavske, zborni- res. ce (,CGIL) v Ulici Poudari št 8 informativni sestanek, katerega se bodo lahko udeležili vsi , vajenci in njihovi starši. Na sestanku bodo prisotni lahko postavili razna vprašanja o pravicah vajencev. Obenem pa FIOM sporoča, da imajo vajenci, ki so stari več kot 16 let, pravico do 20 delovnih dni dopusta, vajenci pa, ki imajo manj kot 16 let, imajo pravico do 30 delovnih dni dopusta. Hkrati pa FIOM opozarja interesente, da imajo nekateri delodajalci navado, da vajencu plačajo 20 ali 30 koledarskih dni in ne delovnih dni dopusta in jih s terp prisilijo, da ne gredo na dopusj, do katerega imajo pravico Poleg tega pa FIOM sporoča tudi, da se bodo 24. julija začela v Rimu pogajanja za ureditev delovne pogodbe vajencev Z motornim kolesom trčil v žensko dovoljenega, razpečavanja plakatov. | 25. novembra Guerrino Ter- kovič in Aristide Ongaro, ki sta obtožena vohunstva; 2, decembra Giovanni Crisa-pulli, ki je obtožen posesti o-rožja; 9. decembra pa Piero Ferlu-ga, ki je obtožen umora svoje snahe. # * # Tržaški pristaniški delavci pa so poslali ministrstvu za trgovinsko mornarico brzojavko, v kateri obsojajo anglo-ameriško intervencijo, pravijo, da bo prizadela tržaško gospodarstvo, in zahtevajo, naj vlada posreduje za pomirje-nje na Srednjem vzhodu. — -s#------ Informativni sestanek za vajence in njih starše V teh poletnih mesecih se mnoge družine vajencev zelo zanimajo, kako je z dopustom za vajence in kakšne pravice imajo vajenci do letnega počitka. Za pojasnitev vseh teh vprašanj in da se prikaže za- Sinoči ob 22.55. uri se je v Barkovljah pri tramvajski postaji pripetila huda prometna nesreča. 18-letni Claudio Bressan iz Trga L. D’Avlnci št. 2 in 18-letni Mario Lis-siach iz Ulice Muzio št. 5 sta se peljala na motornem kolesu iz mesta proti Miramaru. Vozil je Bressan. Nenadoma sta ob začetni postaji tramvaja št. 6 trčila na cest) ob Vero Cecchet por. Sopracasa, ki je prečkala cesto od tramvajskega postajališča proti nasprotnemu pločniku. Trčenje je bilo tako močno, da sta oba mladeniča padla z motornega kolesa na tla. Očividci so vsem trem takoj pomagali in poklicali rešilni avtomobil Rdečega križa s katerim so vse tri odpeljali v bolnišnico. Pri trčenju je bila najbolj poškodovana Cecchettijeva, ki je dobila mo. čan udarec v glavo in udarce po raznih krajih telesa, da so si zdravniki drugega kirurškega oddelka, kjer so jo sprejeli, pridržali prognozo. Vozač Claudio Bressan pa se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku 60 dni, ker si je zlomil levo stegnenico. Njegov prijatelj Lissiach se je samo malo opraska! po kolenih in piščalih ter bo okreval v petih dneh. Danes bo kazenskem sodišču razprava zaradi tihotapstva cigaret, v katero so zapleteni 22-letni Pietro Odoni, 38-letni Carlo Gracogna, 32-letni Libero Rasman in 29-let-ni Albino Orsini. Kako\r smo že tedaj poročali, je tiskovni urad policije 7. junija letos izdal poročilo o odkritju skupine, ki je tihotapila jugoslovanske cigarete na naše področje. Policija je nam. reč «zavohala» tihotapstvo v Miljskih hribih in seveda poostrila kontrolo, da bi zasačila krivce. Tako je v noči med in 5. junijem pri Miljah zasačila Odonija in med preiskavo, kjer se je skupina zbirala, odkrila j.1 kg cigaret. Naslednjega dne so aretirali še Gracogno, Rasmana in Orsini-ja. # * * Bilo je zvečer 21. novembra 1955 na avtobusni postaji v Trstu. Okrog avtpbusa podjetja «Autovie Carsiche«, ki vozi v Bazovico, se je gnetla gruča domačinov, ki bi radi šli* domov; toda oba avtobus« Rta bila že zasedena. Skupina, v kateri so bili 49-letm Stefan Gojka iz Gropade 80, 43-letni Ivan Marc iz Bazovice 19P, 31-latni Viktor Maver iz Bazovice 31, 45-letni Mirko Križman-čič'iz Bazovice 210 in 49-letni Cvetko Gregorič iz Bazovice 137, ni hotela stati v avtobusu in je zahtevala, naj. prevozniško podjetje preskrbi tretji avtobus. Nameščenec omenjenega podjetja Stanislav Marinšek je dejal, da to ni mogoče; le v prihodnjih dneh bi morda to uredili in ugodili želji potnikov, če bi bilo potrebno. Tedaj je nastal prepir in je izbruhnilo nezadovoljstvo vaščanov nad podjetjem, ki vzdržuje progo med Trstom in Bazovico. Padali so očitki in žaljive besede; zaradi česar je sledila prijava sodišču. Včeraj pa je bil sodni postopek proti omenjenim obtožencem ukinjen, ker je toži-telj preklical svojo obtožbo. Tako se je vsa zadeva mirno končala. Bazovci, Gropajci, Pa-dričani itd. pa upajo, da se taki neprijetni dogodki ne bodo več dogajali in da bo prevozniško podjetje znalo razumeti in upoštevati njihove upravičene zahteve. bali v Sesljanu torbico, v kateri jč imela osebne dokumente, 2 uri in zlatp verižico ter 2100 lir. * # # V Barkovljah pa je v nedeljo popoldne nekdo ukradel 18-letnemu Gualtieru Pauseju denarnico, v kateri je bilo 4100 lir in ura. Prizadeti je zadevo takoj sporočil policiji, ki je nekaj ur kasneje pdkrila tatu. 19-letnega S. G. iz Ul. Guardia 34. Trčenje kolesa in vespe Včeraj popoldne se je 55-letni Ivan Klavjan iz Doline st. 105 peljal z vespo proti rafineriji v Zavljah. Hotel je kreniti na l-vo pred ravnateljstvo rafinerije, tedaj pa je naglo privozil mimo s kolesom 35-letni Gaetano Donadel iz Griže pri Miljah. Kolesar in motorist sta zletela na tla in se nekoliko poškodovala. Klavjan je dobil rane po čelu, obrazu in desni roki ter so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek; zdraviti se bo moral deset dni. Donadel pa se je le nekoliko opraskal po obrazu in rokah ter so mu v miljski ambulanti nudili prvo pomoč. PRISPEVAJTE /A DIJAŠKO MATICO I jo še z drugimi panogami kmečkega gospodarstva. Potem je govoril dr. Emmo Perco na splošno o vinogradništvu, končno pa je povzel besedo še g. Galanti, ki je predvsem povedal, kako je poslovala komisija, ki je preizkušala razstavljena vina in jih nato o-cenila. V svojem govoru se je spustil tudi v podrobnosti ter na primer povedal, kaj morajo storiti vinogradniki v tem času, ko marsikdo tarna nad veliko sušo. Omenil je vprašanje raznih bolezni, ki napadajo trto, ter naštel pripomočke, da se jih uspešno ubranimo. Končno je izrazil željo, da bi se prihodnje razstave in natečaja vin dolinske občine udeležilo še več- kmetov, ter vinogradnike opozoril, da bodo morda prihodnje leto poleg o-bičajne krajevne razstave priredili razstavo vin vsega tržaškega področja, na kateri naj bi bila breška vina dostojno zastopana. Sledilo Je razdeljevanje nagrad. Kot je znano, je ocenjevalna komisija ugotovila, da je imel na letošnji razstavi najboljša vin§ Jakob Žerjal iz Boljunca,kateremu je pokrajinski svetovalec Grbec na svečanosti podelil diplomo in zlato kolajno pokrajinske uprave. Poleg tega je bilo razdeljenih še 6 srebrnih kolajn, medtem ko so vsi vinogradniki, ki so se udeležili razstave, prejeli lepe diplome (dvojezične), ki jih je dala na razpolago dolinska občina. Po razdelitvi nagrad je bila zakuska, na kateri so prisotnim postregli z vinom, ki je bilo najbolje ocenjeno. pranil tako, da je vse lepo teklo. Na odru so igrali in peli stari znanci tržaškega občinstva, ki jim je dovolj, da se prikažejo, pa jih občinstvo že pozdravi z navdušenim ploskanjem, kar velja v prvi vrsti za neugonobljivo Roszy Barszonp, pa za Nuta Navu-rinija in Elvia Calderonija. Kajpak so si zaslužili aplavze tudi vsi ostali: Edda Vincen-zi, Sergio Tedesco, Anna Cam-pori, Dory Dorika, Cesare Bet-t arini, Franz Steinberg in o-stali. Se posebej je ugajal balet, ki ga je pripravil Carlo Fara-boni. Poleg baleta gledališča aVerdi» so v ansamblu nastopili tudi člani International Balletta, ki jih že poznamo z nastopov prejšnjih let. V sredo bo druga predstava operete »Cista Suzanan in prav nič ne dvomimo v velik obisk; če bo lepo vreme. Za četrtek pa je že pripravljena premiera Veharjeve «Frasqui-te». Predstava bo za desetletnico avtorjeve smrti. Nesramen avtomobilist Nekoliko po polnoči so včeraj sprejeli na ortopedski oddelek 36-letnega Artura Bu-sechiana, ki stanuje v begunskem taborišču pri Orehu in se bo moral izdraviti 8 ali pa 40 dni. V nedeljo zvečer se je Busechian vračal s kolesom iz Ankarana- proti obmejnemu bioku pri Lazaretu, pa ga je neznanec povozil z avtomobilom ter zbežal, ne da bi mu nudil pomoč. Busechiana so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom. Verjetno si je zlomil desino roko. o-------- SNG v TRSTU Uspel začetek operetnega festivala Kot srečen začetek lahko o-značimo sobotno premiero o-perete nCista Suzana», s ka-tero se je pričel letošnji operetni festival na Gradu. Vreme je bilo lepo (to je že pol uspeha), ljudi dosti, predstava pa je ugajala in zabavala. Glasbo Jeana Gilberta je dirigiral Cesare Gallino, ki je v operetah v svojem elementu — in ima na razpolago odlične godbenike — Mjirio Lan* franchi pa je delo režijsko pri- iiimiMmiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiitiiimmiiiiiimmiifiiiiiuiniiHiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiai Nabiralna akcija za novi sedež DZ Tajništvo nove Delavske zbornice (CGIL) je objavilo sporočilo o prvem delnem obračunu nabiralne akcije med delavci za kritje stroškov za novi sindikalni sedež v Ulici Pondares 8. Potem ko je v sporočilu rečeno, da je nabiralna akcija v polnem teku, je poudarjeno, da so obveznosti ki so jih do sedaj sprejeli delavci, dosegle vsoto 3 milijone 538.400 lir. Od te vsote je tajništvo prejelo že 324.700 lir. Med sindikalnimi kategorijami so sedaj na čelu delavci Acegata, ki so se obvezali, da bodo dali 1.164.700 lir, člani sindikata trgovskih pomočnikov pa so se obvezali za 646 tisoč lir. Tajništvo poziva vse uelavce. naj sledijo zgledu de. lavcev omenjenih kategorij in naj sodelujejo pri tej nabiralni akciji. «»------- Tatovi med kopalci Na poveljstvu policije v Devinu je včeraj 21-letna Marija Pipan iz Mavhinj št, 46 pri- Pet dni kampanje proti ropotu Doslej 137 glob zaradi ropota motorjev Povprečno ustavijo vsako noč sto vozil Kampanja proti ropotu, ki ga povzročajo motorna vozila, se nadaljuje. Vsak- večer ob 21. uri se pojavijo na ulicah mestnega središča in v predmestjih motorizirane patrulje upravne policije, ki so opremljene s fonometri za ugotavljanje jakosti ropota. Ko ugotovijo, da ta preseže 85 fonov, lastnika motornega vozila kaznujejo z globo. Tako so v zadnjih petih dneh ustavili skupno j>03 vozače, katerim so zaradi premočnega ropota motorjev naložili 137 glob, poleg tega pa je bilo 93 vozačev kaznovanih z denarno kaznijo zaradi drugih prometnih prekrškov. Povprečno ustavijo vsako noč 100 vozil, največ pa so jih ustavili drugi dan kampanje, ko so preizkusili ropotanje 159 vozil. Meščani z zadovoljstvom spremljajo potek kampanje, saj upajo, da bodo končno le dosegli miren počitek v nočnih urah, ki so ga doslej kratili brezvestni motoristi. Slišali pa smo pritožbe, da se patrulje ne ustavljajo na cestah z večjim vzponom, kjer je ropot motorjev še posebno močan. To velja zlasti za Ulico Commerciaje, Ul. Romagna, Furlansko cesto in druge, kjer je posebno ob sobotah in nedeljah neznosen hrup in ropot. Prav bi torej bilo, ko bi se policijske patrulje s fonometri postavile tudi na omenjene ulice. Zborovanje predstavnikov delavcev pivovarn v Vidmu Dormisch. Razpravljali so o vseh vprašanjih, ki zanimajo delavce te kategorije, in si izmenjali misli ter izkušnje o sindikalni borbi za dosego boljših delovnih pogojev. Največ časa so posvetili obnovitvi delovne pogodbe, ki zapade ob koncu tega leta. Glede tega so proučili tudi razne pridobitve, ki so jih dosegli v posameznih tovarnah in ki jih delavci v drugih tovarnah ne uživajo. Poleg tega so proučili tudi razna vprašanja v posameznih tovarnah in sklenili, da bodo čimbolj koordinirali sindikalno delovanje v vseh treh tovarnah. Izkoriščanje stanovanjske stiske V nedeljo dopoldne je bilo v Vidmu zborovanje tržaških in videmskih sindikalnih predstavnikov ter predstavnikov delavcev pivovarn dveh pokrajin. Gre za predstavnike tržaške tovarne piva Dreher in videmskih tovarn Moretti in Kakor je znano, zahtevajo nekateri najemniki posebno odškodnino, da odstopijo interesentom stanovanje. Zaradi te. ga vlada med prizadetimi ve-l:ko nezadovoljstvo in so pred časom oblasti izdale zadevno prepoved, a zaman. V preteklem mesecu so agenti letečega oddelka zvedeli za ne kaj takih primerov in so napravili preiskavo. Tako so u-gotovili, da je neki lastnik zahteval od upokojenca 800.000 lir odškodnine za stanovanje. Dejal mu je tudi. da bi najemniško pogodbo morali obnoviti vsako leto. Pri pogajanjih je najemnik izjavil, da je izročil upravniku hiše 300.000 lir, ker je dovolil, da bi stanovanje lahko izročil omenjenemu upokojencu. Upravnik pa je dejal, da ni prejel nobenega denarja. Naslednje leto ni bila najemniška pogodba podaljšana. češ da so medtem prodali stanovanje drugi osebi. Denar, ki ga jč upokojenec izročil brezvestnemu špekulantu, je predstavljal celotno odpravnino, ki jo je dobil, ko je stopil v pokoj. Prejšnji najemnik kakor tu. di upravnik stavbe, se bosta morala sedaj zagovarjati na sodišču zaradi goljufije. V sredo 23. t. m. ob 20.30 na občinskem nogometnem igrišču na prostem v Boljuncu NICOLA MANZARI Naši ljubi otroci Komedija v treh dejanjih V soboto 26. t. m. ob 20.30 v letnem gledališču na Punti v Piranu v okviru »Primorskih prireditev# GOLDONI - RUPEL PRIMORSKE ZDRAHE velika uprizoritev na prostem 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Potovanje po Italiji, turistični razgledi Maria Adriana Bernoni- ja; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Gu,.-o Cergolij 13.30 Glasba po željan; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Koncert pianista Claudia Gher-toitza: Musorgski: Slike z razstave; 18.30 VValdteuflovi valčki; 18.45 Vokalni kvintet* «Zarja»;' 19.00 Vvette Horner s svojim ansamblom «M;userte#: 19.15 Sirimo obzorja: »Mladi državljan#; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20-.30 Operna glaeba; 21,00 Obletnic* tedna: «155. obletnica rojstva Aleksandra Dumasa mlajšega#; 21.20 Skladbe Malipiera in Daliaplcco-la; Francesco Malipiero: Šesta simfonija; Luigi Dalla-piccola: «M»rsia», simfonični odlomki; 22.10 Literatura v Sovjetski zvezi; »Kaos preobrata#, poroča Fi-libert Benedetič; 22.30 Godalni orkester Alberto Casamassima; 22.55 Čajkovski; «Romeo in Julija#. uvertura-fantazija. RADIO TRST 11.30 Simfonična glasba; 12.10 Orkester Piero Rizza; 14.30 »Tretja stran#; 21.00 Richard Nash: »Čarovnik dežja#, igra, v 3 dej. RADIO KOPER Poročila v s>ov.: 7.00, 7.30, 13,30, 15.00. Poročila v ital.: 6.30. 12.30, 17.15. 19 15. 22.3(1 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Domači odmevi; 8.30 Reportaža: «Spomini na bolnico Franjo«; 8.50 Borci čestitajo; 10.00-10.30 Prenos RL; 10.30 Operne skladbe: 11.20 Opoldan- ski koncert; 12.00 Pozdravi borcev; 12.45 Lahka ' glasba; 12.50 Glasba po željah; 13.40 Igra kvintet Jožeta Krežeta; 14.00 Znane stare melodije igra salonski orkester, dirigira Hans Kolesa; 14.30 Narodne pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 15.10 Od melodije do melodije; 16.00-16.50 Prenos RL: 16.50 Glasbeni intermez-zo; 18.20 Simfonični koncert; 19.30-22.15 Prenos RL. Glasbena Matica v Trstu priredi koncert s sodelovanjem ter pevskega dueta: Dane Filiplič in Frana Korena iz Ljubljane v soboto 26. 7. 1958 ob 21. uri na stadionu «1. maj# - Vrdelska cesta 7 Čitajte in sirite PRIMORSKI DNEVNIK v nedeljo 27. 7. 1958 ob 18. uri v Sv. Križu v kinu na prostem ter v nedeljo 27. 7. 1956 ob 21. uri v Boljuncu na občinskem igrišču Vse predstave bodo na prostem — če bo slabo vreme, bodo predstave v dvoranah Blagajna bo odprta eno uro pred pričetkom vsakega koncerta Vljudno vabljeni! OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 20.-21. julija se je rodilo v Trstu 5 otrok, umrlo je 17 oseb, porok je bilo 7. POROČILI SO SE: uradnik Zennaro Sergio in delavka Du-sconi Anna, delavec Papadopulos Elio in gospodinja L1Apri 1 r Rosa, pek Giorgi Giuseppe in uradnica Locoselli Liliana, kamnosek Pu-rič Ivan in šivilja Metelco Glo-van-na, uradnik Spangher Francesco in gospodinja Umer Flo-retta, pleskar Reduce Licio in gospodinja Fabbri Luciana, mehanik Milič Mario in gospodinja Bresciani Luigia. UMRLI SO: 43-letni Sciortino Giuseppe, 78-letni Scalamera Glo-vanni, 71-letna Canclch vdova Badbi Gisella, 75-letni Prelessini Erminio, 45-l«tna Boneta Zofija 58-1 et na Steiner, por. Iziercich Giuseppina, 49-1 etn a Jur incich por. Saochi Francesca, 71-letni Sion Antonio, 62-letni Ogrin-Čakale Carlo, 5 dni star Coseutta Mario, 52-letna Ruggeri, vdova Godigna Lucia, 59-letni Luzar Ro. dolfo, 64-letnl Franko Giovanni 82-letni Irvticari Francesco, 48. letni Ciač Ivan Marija, 59-letni Tom asm i Leonardo, 88-letna Pa-luvito, vd. An-tulo Caterina. «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v juliju Davanzo, Ul. Bernlni 4; Glustl, Strada del Friulj 7; Millo, Ul. Buonarroti 11; Mlzzan, Trg Ve- nezia 2; Tamaro-Nert, Ul. Dante 7, Valute Milan Rim Zlati (unt 6.000,— 6.250,— Marerigo 4.850,— 4.950,— Dolar . . 1 623.— 627 — Frank franc. | 130.— ♦ 144,— 133.— Frank Švicar 146.— Sterllng 1.720,— 1.750.— Dinar , 1 82,— 84,— Šiling , ! 23.75 24.25 Zlato . . . I 710.— 711.— Zah. a. marka j 147.50 149.— OPERETNI FESTIVAL NA GRADU SV. JUSTA V sredo ob 21. uri bo druga predstava operete «Cista Suzana# ob isti zasedbi kot prvič. V četrtek pa,.,.bo premiera operete «Frasquita» Franza Leharja ob 10-letnici njegove smrti. Glavno vlogo bo imela Carmen Dias; v drugih ugih važnih vlogah 'pa' bodo nasto- pili Franco, Artioli, Enrico De- 'tml zan, Luana Silil, Tonino Mi-cheluzzi, Ivan Cecchini in Gualtiero Rjspoli. Pj;vi plesalec Norman Thomson, dirigent Cesare. Gallino, zbor in balet gledališča «Verdi» ter tržaški filharmonični orkester, ježija Vito Molinari. Nadaljuje se prodaja vstopnic za obe predstavi. K I M O SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8,00, 10.00, 13,00, 15,00. 17,00, 19,30, 22.00, 22.55. 7.15 Radovan Gobec; Svobodna zemlja, kantata za soli, zbor in orkester; 7.35 Mali koncert Invalidskega pevskega zbora; 8.00 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 8.30 Plamen žareč bo presekal temo... (lite-ranno-glasbena oddaja); 9.05 Josip Slavenski: Suita z Balkana (igra pianist Andrija Preger); 9.15 Srečanje v Kranju in Postojni; 10.15 Glasbena medigra; 10,20 Orkester radia Ljubljana s svojimi najnovejšimi posnetki; 11.00 Mladinska radijska igra — Težka pot; 12.00 Opoldanski glasbeni spored; 13.30 Čestitke in pozdravi; 15.15 Zabavni intermezzo; 15,40 Ljubljanski komorni zbor poje partizanske pesmi; 16.00 Reportaža s proslave v jelenovem žlebu; 16.30 Modest Musorgski: Revolucijski prizor iz opere »Boris Godunov#; 16.50 Kaj je novega v jugoslovanski zabavni glasbi; 17.30 Radijska igra — Cavka; 18.20 Slavko Osterc: «Zelen:i se gaj#, nokturno za orkester; 18.25 Planinski oktet iz Maribora ob 10-let-nici obstoja; 20.00 Pokaži, kaj znaš; 21.30 Melodije iz naših filmov; 22.15 V plesnem ritmu. TELEVIZIJA 17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 Umetnost in znanost; 19.00 Trije rodovi revije in varieteja; 19.35 Ljudje v vsemir-ju- 20.00 Telefilm: »Jutri se bo- Excelsior. 16.00: »Žival ženskega spola#, Hedy Lamarr, Jane Po- well. Fenice. 16.00: «Bobnl vojne#, Lex Barker, Ben Johnson. Nazionale. Zaprto. Filodrammatico, 15.00: «Irski upor. nik», Rock Hudson. Sledi variete. Grattacielo. 16.00: »Manina... dekle brez tenčic#, Brigitte Bardot. Superclnema. 16.00: «Napadaina enota#, Arcobaleno. 16.30: »Družba zločinov#, Brian Keith, B. Garland. Astra Roiano. 16.30: »Rimske povesti#, G. Ralli, Tot6, V. De Sica. Capitol. 16.30: »Pariški kazino# V. De Sica, C. Valente, tech- nicolor CristaUo. 16.30: «Vohuni», Curd Juergens in Peter Ustinov. Alabarda. '6.30: »Alibi poslednje ure#, Michael Rodgrave, A. Tod d. Aldebaran. 16.00; «Gunpoint». F. Mac Murray, Dorothy Malone. Ariston. Glej kino na prostem Aurora. 16.30: «Cilj Tokio#, Cary Grant. Garibaldi. 16.00: «Zločinec je zgub. ljen», Joseph Cotten, R. Fleming. Ideale. Zaprto. Impero. 16.30; »Ce Se premakneš, te uničim#, R. Rascel, G. Ralli Italta. 16.30: »Mož, ki je bil sami, C. Gray, C. Winninger. Moderno. 18.00: «10.000 spalm«, Dean Martin, Eva Bartok, M. Alberghetti. S. Marco. Zaprto. ., Savona. 16.00: »Rop na Kreti#. Dirk Bogarde, David Oxley. Viale. 16.00: »Zgo a ognjenega lokostrelca#, Buri Lancaster. Vittorio Ve neto 16.30: »SvinM® dež#, E. G. ' Robinson, Feln Gr a ves j Belvedere. 16.30: »Kriminalni o°- dedek, primer št. 24». . Massimo. 16.30; »Oddelek S »J vršitev smrtne kazni#, m™ Robin, Georges Marchal. , Marconi. (Glej kino na prostenu Novo cine 16 00: «Polet na MMJ' ■ Camerori Mitchell, M. Chapim". Odeon. Zaprto. NA PROSTEM Arena det fiori. 20.15: »Mučenj s puščico#, Rod Steiger, *• Mpntiel, B. Keith. » Arena Diana. 20.30: »Odisej*, Douglas in Silvana Mamgano. Ariston. 20.30: «Don Juanov učitelj#, G. Lollobrigida. Er^ Flynin, N. Gray. - Garibaldi. 20.30: «Zločinec je UP* ljen», Joseph Cotten, R. ™ ming. . Marconi. 20.15: «Traipez življenja« Rock Hudson, Doroty Malone Paradiso. 20.30: «Gospa zločinov*. Zabavni film. Alec Guinne#.-Ponziana. 20.15: «Veliki lov*. Tozzi, Gaby Amdrč._ ^ Roiano. 20.30: «Moja žena g rt -nabor#, Tom Evvell. u Secolo Sv. Ivan. 20.15: »Človek,!" je videl svoje truplo mrtvo. Michael Craig, J. A-rnall. h Stadio. 20.30: »Vražji gener*«' Curd Juergens. Valmaura. 20.15: »Peklenski liv», Alan Ladd, Edhvard “• Robinson. MALI OGLASI VESPE, lamtorete 150-125, Benfll'' Parilla, Rumi 125 tisoč lir, Ha* lev Davi-dson, Topolino A, T°Pf lino B in 1100 B v odličnem n-ju dobite pri Ma-gg-io, Ul. scoli 22, tel. 55-530. SOŽALJE Prosvetno društvo «Lonjef; Katinara* izreka svoji članlC_ odbornici Meri Ciač in drU' žini globoko sožalje ob brl“' ki in prerani izgubi drage#8 očeta. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše predrage ZOFIJE BONETA se prisrčno zahval jujemo. Posebna zahvala pevskemu zboru in godbi, darovalcem cvetja ter vsem. ki so na katerikoli pačin počastili pokojnico in jo spremili na zadnjo pot. Družina Boneta Boršt, 22. Julija 1958 + Nenadoma nam je kruta usoda iztrgala našega dragega MARIJO ČIAČA Žalostno vest sporočajo žena, otroci in ostali sorodniki. Pogreb bo danes 22. t.m. ob 17.30 uri od Lovca na katinarsko pokopališče. Trst, Maribor, Nova Gorica, 22. julija 1958. Najbolj zanimiva tradicionalna prodaja se je začela v || soboto, 19. julija v trgovinah ORGANIZACIJE UITTADELLO TPCT UL DANTE * R J A (vogal Ul. Genova) TifijtudU do.40% na PRIMERI: -"N Obleka Aioagatex Mognoni Tedeschi 12.900 lir ^__________ OBLEKE 12 BOMBAŽA MAKO 4.800 in 6.900 lir OBLEKE IZ VOLNE 9.900 FRESKO in 11.900 lir OBLEKE KAMGARN 7.900 in 9.800 lir OBLEKE IZ NAJBOLJŠE 'VOLNE 18.900 lir HLAČE AME- RIKANSKE HLAČE, 890 in 1.400 lir KI SE NE MEČKAJO 1.600 in 2.300 lir HLAČE IZ VOLNE 3.500 FRESKO in 4.800 lir SUKNJIČI 2.900 VOLNENI in 4.900 lir SUKNJIČI 6.900 lir ŠPORT EXTRA DEŽNI PLASC1 MAKO 6.500 in 9.800 lir DEŽNI PLASCI NAJBOLJŠI - Titolo <0 18.500 lir TAILLEURS ZA lir ŽENSKE 3.850 r----------- Naylon Rhodiatoce 5.900 lir L___________ TikstidtiU fiiitilcn! \fedaj je Mftstpi tteuuUkl 22. julija 195S 22, JULIJ 1941 Dan vstaje slovenskega naroda karm;: S ^tekl° 17 let’ zdor J ^venskih golanski Prvi parti- nnski strel *ačetek oznanil us‘re m krvave Proti t °venskega naroda torh, !asističnemu okupa-'n njegovim izdajal Očetje, sinovi in hce cern. £.*jegovirn ™ajal-odzvali klicem Osvoh l 6 partije in pred ollUe fTOnte ter se u Okupatorjevim nasi- tednASatelcli v gozdove in zaceli ostro borbo koš6ka°b0dtteV sleflerne9a *ke čpt Z?Tnlie- Partizankije m SiTom cele slove-Oočnp Se razrašoale v mo-•n partizanske odrede \ °Svobodilne bri' er * zastavami v ro- Partil*1 m°9°čno borbeno jai. “nsfco Pesmijo odhode ofr/magoslavne pohote SmiT’-- kl }e teda’ rnoči „7 08?a velikanov, %i m 0Venskega ljudstva hujšiJ,61 streti niti z najtanje j grosodejstvi. obe-mh rfr.n slreljanje zaved-intem ^anov> masovne nia Grozna muče- nih „ Pisanje sloven-lluditrm* ;° V- Slovenskem težnje *e Podžigali ^Hajjp svob°do in ga novimi moč-»Bodo«,, rsnih ne pomni ,e trajaln P°lga štiri leta t, žilava in kr- S dolga štiri le- l^tnih 1 feii in padali tojo K-h borci Počili ri°da končno je na-*».*.n> so bile vse na za svo- Pokončane in ko n.i m j domovine zaorila ljudstvo pesem junakov in svobode. Današnji dan je spomin na najtežji in odločilni trenutek v slovenski zgodovini. Ob njem se vse slovensko ljudstvo spominja tisočerih žrtev, ki so z lastno krvjo prepojile sleherni košček svoje domovine, spominja se vseh onih, ki so od gladu umirali po taboriščih, vseh onih, ki so z nasmehom odhajali na fašistična morišča in vseh, ki so odhajali in se niso nikdar več vrnili, kajti tudi ta borba je terjala o-gromne človeške žrtve. In kakor so ti dnevi bili hudi, so vendar vtisnili nepozabne in prelepe spomine, ki so danes v jponos vsemu slovenskemu ljudstvu, ki danes svobodno gradi tisto, o čemer so mnogi že tisočletja sanjali in še vedno sanjajo. Prav zato na ustnah slehernega Slovenca še vedno šepečejo besede, ki jih je tik pred svojo smrtjo zapisal padli partizanski borec, junak in pesnik Kajuh: «Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!* Te besede slutijo danes tisočeri narodi, ki še niso rešeni tujega gospostva, narodi, katere prav danes tuji imperialisti in pohlep-neži vodijo v novo vojno, ki si je ne želi nobeno na svetu. 's f""'O:7^.. mfmm 1 l JE ? <#■■■■ Spomenik slovenskega kiparja Borisa Kalina v itGramozni jami* v Ljubljani, kjer so lašisti mučeniško ustrelili narodnega heroja Toneta Tomšiča in še vrsto drugih talcev V ZADNJIH 250 LETIH SE VREME BISTVENO NI SPREMENILO Grdo in lepo vreme na zemlji odvisno od sončnih eksplozij Sončne eksplozije, ki so se začele leta 1955, so proti koncu leta 1957 dosegle višek, tako da se sedaj položaj na soncu normalizira Vedno kadar pride' do velikih vremenskih sprememb, se ljudje zaskrbljeni vprašujejo, kaj te spremembe pomenijo in kaj jih je povzročilo. Ce ne dobijo zadovoljivega odgovora od vremenoslovcev, vržejo krivdo za te spremembe na Sonce, na atomske bombe ali pa na pline, ki iz dneva v dan vedno bolj zastrupljajo ozračje velikih industrijskih mest in pokrajin. Verjetno se vremenoslovci do neke mere s temi ugotovitvami tudi strinjajo, čeprav z diuge strani vedo. da so bile vremenske spremembe, ki se nam zdijo morda sedaj čud- njih let, oziroma, ki spadajo ne in nenavadne, pogoste tudi v preteklosti ter da torej ne gre za nobene velike spremembe v vremenu. Seveda se vremenoslovci opirajo na podatke zadnjih sto, ali dvesto let; pred tem namreč ni nobenih podatkov, ki bi bili kolikor toliko verodostojni. Torej bo po mnenju vremenoslovcev držalo, da se vremenske spremembe t. j. veliki nalivi, vali vročine ali močna suša, ponavljajo, ne da bi imeli na te spremembe veliK vpliv razne atomske eksplozije ali plini, ki so pojav zad- k napredku v svetu. To up seveda ne pomeni, da se ni vreme na naši Zemlji v stoletjih in tisočletjih spreminjalo. Ce bi lahko na primer razpolagali s točnimi meteorološkimi podatki za tisoč in tisoč let nazaj, bi lahko ugotovili, da so bile takratne vremenske razmere povsem drugačne od današnjih; vemo na primer, da je bila Evropa pred tolikimi tisočletji pokrita z ledom ter da je ta led zopet čez toliko tisoč let izginil. Seveda trajajo takšne spremembe vremena niiiiiiiiiiiiiiHttiHiiiiiiiiifiiiHiiiiiiMiiMiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuii 11111 mini m m milu im ih mulim DRŽAVA BREZ IMENA. KI NI OZNAČENA NA NOBENEM ZEMLJEVIDU «Republika ljudi izven zakona> Ustanovili so jo kriminalci na področju med Kolumbijo, Venezuelo in Brazilijo leta 1930, danes pa ima že svoje glavno mesto in svoje zakone V Južni Ameriki jfe država, ki ni označena na nobenem zemljevidu in ki nima niti svojega imena. Malokdo ve zanjo. In vendar je to država, ki ima svoje glavno mesto, svoje dr-'pravice ne bo našla. rike zelo dosti. Vendar so o-gromni pragozdovi vzdolž reke Amazonke zanje najbolj primerni, saj so lahko skoraj gotovi, da jih tamkaj roka °Heajk kJtr je n* zgodovinskem mestu v Tacnu pri Ljubljani, 1941. ieta odjeknil prvi partizanski strel. ®°re iB w nahaja na gozdnem parobku izpod Šmarne hli dva bli> **«* 6,,°r n... Rašice — prve slovenske vasi, ki Jo Je oku- Sn mesec» za tem požgal in do tal porušil, njeno Prebivalstvo pa odpeljal v taborišče žavljane in svoje zakone. Imenujejo jo ((Republika despera-dosov*, ali kakor bi ji mi rekli »republika ljudi izven zakona«. Lahko bi jo imenovali tudi Camaia po njenem glavnem mestu. Kajti «republika» ima tudi svoje mesto. In ni niti majhna ta »republika ljudi izven zakona«. Tako velika je približno kot Švica, prebivalcev pa ima sedaj okrog 20.000. Državica leži med reko Rio Negro in Ori-noco ter obsega ozemlje, ki spada sicer pod Kolumbijo, Venezuelo in Brazilijo. Kakoa je mogoče, se boste vprašali, da je na ozemlju treh držav, ki imajo svoje meje, nastala država, ki jemlje tem trem državam nekaj ozemlja? Vidite, kaj takega je mogoče samo v Južni Ameriki! Pa ne morda zaradi tega, ker se tam meje ne spoštujejo in ker bi si lahko vsakdo jemal ozemlje, ki bi ga hotel, temveč, ker so na tem področju še o-gromni pragozdovi, v katere človeška noga še ni stopila ter je zato mogoče, da se med temi pragozdovi pojavi aova država, ki jo zemljevidi ne bodo označevali, ki pa ima vseeno svoje državljane, svoje glavno mesto in svoje zakone. Rekli smo, da je to država ljudi, ki so se z zakoni sprli. Njeni ustanovitelji so tako zločinci, kriminalci, potepuhi, pustolovci ter razni begunci iz zaporov Amerike in tudi Evrope. Takih ljudi je sicer v raznih državah Južne Ame- "iiiii " "("Mii m m n „„ i nnmnuiiinil,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,i,lllllllllllllt|MI zen je starejša od človeka »j?1 P*kvure*en sve 'e na »gca Pr*biv,i vek 80 na »ib. v‘hske Vi mnoge pred" "«ie M»«lci inal8k,e vrste ~ BiH S*Salei nekoliko kas- so, po mne- ^^rpele- od” bo-u«ties ^ se Pojavljajo tudi n* r,U’ •da se ta trdi" imVl P°sled P'ecej W>tve *m° *ani° m"°" CT* o« dokazpv. Ne-bijQ n,1e na ,0lellh zivali s0 "('Ooe naiH ih' kjer je « ftiiln ln Preiskati, *JQr*ov ‘ ih' v i-.^Pel. ki °ioVVe os't|??V lpt Pozneje, valj PredzsVrt ^onoevanje is' kl sn ,'®°d°vinskih ži- Oih' So (j), »Urii naS’» v različ- - li>P«l Plas‘eh, kakor iu*1 so se ohranila S**«« “■•‘•h, nam je o-bof° obstoja VVanju hal,'?11 Vzrok v dej-C ^erijkakter'j- *° na _Zvezm državi h1^!. ««kegaPr‘Tj odkriU *dul‘ kl je velikega pla- )e .^^odon« ^ Pod 'monom ! hn«°Vi<---80,’,da teg ~ oste »1(2. oj>olenja da •" >»ifeL . t'osti ‘ pns,° zaradi nato pa ,aradi imel kronično osteomieli-je do mnjami. ri;r0 n'a'iaz b»kt, »^'»odoo^-^^ogov naj bi Paleo zaključ- <,VUi^rka'to je pred lod°na * tega ’’ Chessman «slavil» deset-deluje vendar v splošno zado- I let:lico sv°ie obsodbe na smrt. voljstvo vseh prebivalcev. Ta obsodba še vedno visi nad njegovo glavo. Deset let ze živ: v celici, kakih sto korakov od plinske celice, v katero bi moral vstopiti na osnovi razsodbe. V to plinsko celico se gre mimo njegove celice. V teh desetih letih je videl že veliko število takih, ki so šli tja, kamor bi bil moral iti tudi on. Toda v čemer ti nesrečneži niso uspeli, v tem je uspel on: v teh desetih letih, mu je desetkrat uspelo odgo-diti pot do te strašne celice-In še se strašno bori, da bi ji ušel. IRIhtOMD cauacat. ou/ro Ijani zgradili tudi manjše lad- dela ozemlja, na katerem je je. Imajo celo svoje trgovske zastopnike, ki vodijo pogajanja za prodajo z drugimi državami. Vse je kazalo, d3 je država utrdila svoj položaj in da se je svet pomiril z njenim obstojem. Sedaj pa se je izvedelo, da so se Kolumbija, Brazilija in Venezuela dogovorile, da se zopet polastijo nova država, ker nameravajo začeti z esksploatiranjem lesa. Seveda se je država, oziroma njen predsednik tem načrtom odločno uprl. Prišlo je celo do ostrih protestov: Tudi prebivalci Kolumbije, Brazilije in Venezuele so zahtevali, naj država desperadosov ostane, ker bi se sicer njeni državljani raztepli po vseh bližnjih deželah, v veliko nevarnost in škodo tamkajšnjega prebivalstva. Omenjene tri države so zaenkrat svoj načrt opustile. Toda do kdaj? «»------- Paviljon in arhitekt Arhitektonski osnutek jugoslovanskega paviljona v Bruslju je rezultat dveh natečajev, organiziranih leta 1956, Sele po drugem natečaju so sprejeli zamisel zagrebškega arhitekta Vjenčeslava Rihterja, ki se je specializiral za razstavno arhitekturo. Doslej je zgradil jugoslovanski paviljon na Dunaju in pripravil načrte za beograjski muzej, prvo nagrado pa je prejel tudi na mednarodnem natečaju v Alepu (Sirija). Jugoslovanski del razstave zavzema 2800 kvadratnih metrov, od tega paviljon 20 a-rev. Raznega gradiva, predvsem jekla, marmorja, posebnega lesa in stekla so uporabili približno 400 ton Vse so izdelali v Jugoslaviji in v Bruslju samo montirali. Jekleni del paviljona tehta 2,5 tone. tisoč in tisoč let. Pravijo na primer, da bi lahko čez pet-tisoč let srednja Italija imela približno takšno klimo kot Se. verna Afrika, medtem ko naj bi se približno čez 50.000 let Srednja Evropa zopet ogrnila z ledom. Seveda so te spremembe kozmičnega značaja. Ce je točna trditev, da sa ledeniki na Zemlji počasi tajajo, potem prihajamo do zaključka, da se Zemlja ogreva ter da je temu ogrevanju vzrok zemeljska notranjost, o kateri vemo danes malo ali skoraj nič. Lahko pa tudi sklepamo, da je Sonce tisto, ki daje sedaj več energije in da ta ogreva Zemljo. Dolgo niso znanstveniki vedeli, od kod Soncu vsa energija in vročina, ki jo lahko oddaja. Danes vemo, da je ta sila v atomih, po večini v vodikovih atomih, ki proizvaja-jajo, podi vplivom visoke temperature, ze milijarde m milijarde let sončno energijo. Znanstveniki so še ugotovili, da je Sonce prav v tem obdobju v fazi ogrevanja, kar kažejo tudi močne sončne pege, ki jih s posebnimi teleskopi proučujejo. To ogrevanje naj bi trajalo približno 11 let. Ker pa je Sonce muhasto, so lahko ta razdobja, krajša ali daljša, kot tudi močnejša, ali bolj slaba. Pravijo, da je tokratno ogrevanje močnejše od vseh ogrevalnih dob od leta 1750 do danes. Značilnosti sedanje ogrevalne dobe, ki se je začela leta 1955 so po mnenju astronomov naslednje: ve. like eksplozije vodika in drugih plinov, ki jih označujejo številne sončne pege. Te eksplozije so bile najbolj močne n pogoste proti koncu leta 1957, medtem ko naj bi se sedaj položaj na Soncu pomiri). Čeprav bi nas lahko ta ugotovitev zavedla do sklepa, da lahko pričakujemo, zaradi močnih sprememb na Soncu, tudi spremembe vremena na Zemlji, moramo biti v naših ugotovitvah previdni. Lahko je namreč, da vemo o spremembah na Soncu mnogo več zaradi tega, ker ga lahko sedaj z izpopolnjenimi teleskopi in drugimi napravami natančneje opazujemo. Morda so takšne spremembe bile tudi v preteklosti, pa jih ni bilo mogoče zaznamovati. Izkušnje nam tudi kažeio. da so velikim vremenskim neprilikam sledila zopet obdobja lepega vremena ter da se torej za sedanjimi spremembami ne skriva nobena nevarnost večie in dolgotrajnejše spremembe v vremenu na Zemlji. . 11 ■■lllllllltlllltlM IllUtllllllllll I MII Itlll IMimniMII,,,, Milin,.1, 111 |,rll ■ ■ i ■ i ■ ..•■■■ OB DESETLETNICI Milijonar Caryl Chessman 25. preteklega meseca je Ca. Predsednik republike je istočasno tudi maj višji, sodnik. Življenjski pogoji v tej državi seveda niso najbolj ugodni, ker je življenje v pragozdovih težko in nevarnb. Skoraj vsi bolujejo za raznimi tropskimi boleznimi, Za katere še niso iznašli zdravil, in mnogo jih je za temi tudi umrlo. Toda kdor vzdrži, ta postane odporen ter se življenju v džungli povsem privadi. Kot že rečeno, je naj večje mesto v državi Camaia. Tu prebivajo vsi iskalci zlata in diamantov. Zgradili so si hiše, ki so v glavnem lesene, vendar je med njimi tudi že precej kamenitih hiš, ki so celo zelo okusno zgrajene. V mestu živijo Italijani, Nemci, Amerikanci, Francozi in Spanci. Italijani se povečni bavi-jo z zidarstvom, Nemci so mehaniki, Amerikanci in Francozi so farmarji, Spanci pa so povečini frizerji. Vendar je njihova glavna zaposlitev iskanje zlata in diamantov. To je zelo težko delo, ki ne daje dosti zaslužka. Vendar so iskalci zlata in diamantov pripravljeni na vse težave. Iz reke dvigajo pesek, ki ga skozi posebna rešeta sejejo, nato pa zbirajo z rokami zrno za zrnom, da bi našli košček zlata ali diamant. Vse zlato in diamante, ki jih najdejo, izročijo državi; njena skrb je potem, da te stvari proda in da z dobljenim denarjem nakupi vse, kar prebivalstvo potrebuje. Caryl Chessman ima danes 37 let. Da smo si na jasnem: mož, ki se že toliko let bori za svoje življenje, ni me! vzorne mladosti. Tega niti sam ne taji. Že kot deček je zašel v kriminal. Imel je 15 let, ko je prvič zašel v zapor, kasneje pa se je to pogosto ponavljalo. Njegov oče je bil trgovski potnik, ki se ni brigal za družino in je umrl zelo zgodaj. Ko je bilo Carylu 5 let, je mati pri prometni ne sreči ostala hroma. Caryl je živel v revščini, brez prave vzgoje, komaj je obvlada! o-snovno šolo. In tako se je kmalu znašel v «gangi» malopridnežev. Pozneje je sam kradel, sleparil itd. Bil je razuzdan, brez predsodkov, cinik. Končno je prišel pred sodišče v Los Angelesu. V obtožnici je bilo nanizanih 14 primerov kraje, napadov iz zasede, sleparij, hkrati pa tudi kaznivo dejanje seksualne Trgovina med to državo in I perverzije, to je posilstvo. Ob-drugimi gre v glavnem po re- stojal je sum, da je prav on kah. V ta namen so si držav- j tisti samotni bandit, imenovan »Rdeča luč«, ki je na samotnih cestah prežal na ženske, jih posilil in ubijal. Dokazov za to pa vendar ni bilo. Vendar pa so ga bremenili za en primer posilstva. Porota je bila sestavljena od 11 žensk in samo enega moškega, prav zaradi tega, ker je bila najhujša točka obtožnice posilstvo. Na sodišču je povzročil antipatijo. Poteze njegovega obraza, prebiti nos, senzualna drža njegove spodnje ustnice, indiferentne oči: vse to je porotnikom govorilo proti njem«. Nekaj so mu nedvomno dokazali, kar je tudi sam priznaval, toda nikoli ni hotel priznati in je odločno zavračal najhujšo obtožbo, namreč, da je v svojem avtomobilu vozil dekle, zaustavil avtomobil na zapuščenem kraju in jo prisilil, da‘ gre z njim na travnik, kjer bi jo posilil. Priznal ni niti tedaj, ko je prišlo na sodišče to dekle, da bi jo z njim soočili Trdil je, da je ni nikoli videl. In po zatrjevanju tb edine priče, ki naj bi bila sama žrtev Caryla Chessmana, je bil le ta obsojen na smrt. Ko je prišel v svojo slovito danes celico štev. 2455, v zaporu San Quentin (v zalivu San Francisca), je Chessman začel svojo borbo, ki še vedno traja. Pri tem se je Chessman neverjetno spremenil. Da bi se mogel uspesno boriti, je proučil do sedaj 2000 pravnih del, prečital neštete zakone, da bi mogel sam, brez odvetnika pisati pritožbe (vča. sih tudi na tisočih straneh). Naučil se je stenografijo v vseh njenih podrobnosti in finesah, ker je bilo to bistve- ne važnosti v njegovem primeru, kakor bomo videli pozneje. Naučil se je več jezikov, in celo latinščino. Preštudiral je velike filozofe in pretežni del klasične literature. Napisal je štiri izvirne knjige, od katerih je prva »Celica 2455». postala najbolj razprodana knjiga v ZDA. Prevedli so jo v mrroge jezike, po njej pa so tudi snemali film in priredili dramo. Samo s to knjigo je Chessman postal milijonar. Izkazalo se je. da je zelo inteligenten in talentiran. Chessmana samega ali prič. Končno so Perryjev stenogram dešifrirali. To je napravil Stanley Frasier. Chessman pa trdi, da je bilo to stor »-no samovoljno, netočno, samo zato, ker je bilo to potrebno državnemu tožilcu Millerju Leavyju, da bi mogel Izreči svoj zaključni govor in zahtevati smrtno kazen. Frasier ni bil uradni stenograf, ampak so ga poklicali od zunaj. To pa je nepravilno. Poleg tega je bil Frasier v rodbinski zvezi z državnim tožilcem, ki mu je sugeriral, ka- Navesti v kratkem članku ko naj dešifrira posamezne vse, kar je Chessman stiorl od leta 1948, da bi rešil svoje življenje, ne bi bilo mogoče. Skratka: izkoristil je vse v zakonu predvidene možnosti. Ce bi se prepustil odvetnikom, bi ga danes ne bilo več med živimi. Tudi takrat, ko so časopisi poročali: »Izgubljena je tudi zadnja Chess-manova šansa« — je on nenadno našel nekaj novega. Njegov glavni adut pa je vendarle stenografski zapisnik razprave iz leta 1948. Chessman utemeljuje to zadevo takole: Potek procesa je stenogra-firal leta 1948 Ernest Perry, uradni sodm stenograf. On je umrl, preden je bil proces zaključen. Na njegovo mesto je prišel nov stenograf in nadaljeval, toda Perryjevega stenograma še niso bili dešifrirali. Ko so hoteli to storiti, se je izkazalo za nemogoče. Perry je imel neki siloj sistem, celo vrsto svojih posebnih kratic in posebnosti, in je bilo zato nemogoče čitati njegov stenogram. Zaradi tega se ni bilo mogoče sklicevati na prejšnje izjave nejasne dele. Tako je nastal prepis stenograma, ki je za Chessmana neugoden, to pa je dejstvovalo tudi na poroto pri določanju kazni. Chessman hkrati zatrjuje, da je tudi sam stenograf Frasier pred dvema pričama govoril, kako da Perryjevega stenograma ni mogoče razbrati, vendar pa je na sugestijo državnega tožilca serviral prepis; zraven tega pa je nepravilno tudi to, da se od Chessmana ni nikoli zahtevalo, da potrdi pravilnost prepisa stenograma, da-si od tega je odvisno njegovo življenje. Pravda o pravilnosti prepisa Frasierevega stenograma se je letos februarja vršila v Los Angelesu in se je za Chessmana končala neugodno, Nlij omenimo pri tem', da j« bil od oseb. ki so kakor koli sodelovale na procesu iz leta 1948, prisoten na tej razpravi samo državni tožilec Miller Leavy. Medtem je umrl sodnik, ki ga je obsodil na smrt in tudi stenograf Frasier. Kaj bo Chessman iznašal sedaj? Ali pa bo desetletnica obsodbe zanj usodnal Večtisočglava množica na uspeli prireditvi v zeleni kraški oazi ob Doberdobskem jezeru Velik uspeh doberdobskega pevskega zbora in pa pred kratkim ustanovljenega instrumentalnega kvinteta - Prodoren uspeh Veselih planšarjev iz Ljubljane Prazni^ ob Doberdobskem jezeru je doživel v nedeljo svojo #tretjo izdajo#. Doživel je velik uspeh, tolikšen uspeh, kot se ga najbrž niso nadejali niti organizatorji. Marsikdo je dvomil v možnost uspeha prireditve ob jezeru, ker je prireditveni prostor precej od rek. Kakor pa se je izkazalo, ni raizdalja za ljudi nobena zapreka, če vedo, da jih čaka na koncu «težav», če naj jih tako imenujemo, plačilo za njihov trud, ki je obstajal samo v tem, da so napravili kratek izlet z motociklom, avtomobilom ali pa s kolesom v drugo smer kot navadno. Ljudje, ki so se z ene ali druge strani pripeljali k Do-iberdobskemu jezeru, so že od daleč opazili, da gre tokrat za prireditev v velikem stilu Na obsežnem parkirnem prostoru je bilo več stotin vsakovrstnih jeklenih konjev na nežni, in motorni pogon, veliko avtomobilov iz najrazličnejših predelov. Prevozna sredstva so se svetila v poševnih žarkih popoldansVega sonca in prijeten hlad je legel na zelene livade in pod košate krošnje šumečih topolov in brez. Pod njimi ie bilo več stojnic z jedačo in oi-jačo, ob katerih je bilo vedno polno lačnih in žejnih. Na nekoliko širšem prostoru so postavili «brjar» z odrom, na katerem je godba iz Doberdoba in Ronk pod vodstvom dirigenta Giusta Malaroda iz Ronk igrala vesele in poskočne, da je spravljala še bolj v dobro voljo množico, ki je ori-šla v ta prijetni kotiček krnske zemlje, da prebije nekai uric v hladu, zabavni družb* ljudi in ob glasbi. Pred pričetkom samega programa je bilo nekaj šaljivih tekem, katerih se je udeležilo veliko mladine. Z zavezanimi očmi so razbijali lonce, da bi ugotovili njihovo vsebino. Ko je domača godba zaigra- Pogled na zbrano množico la prve tone, je bilo vse naokrog že toliko ljudi, da je bito veselje. Organizatorji, ki so imeli polne roke dela, so to delo opravljali z veseljem, ker so videli, da ves njihov trud ni bil zaman. Godci so skoraj eno uro igrali razne koračnice in valčke, medtem pa se je nabralo še več ljudi, ki so z nestrpnostjo pričakovali, kdaj se bo pričel program, ki je obetal toliko lepega. Okoli 18. ure so se zvrstili na odru pevci našega znanega pevovodje Albina Verginel-le, ki nas je prvič presenetil z doberdobskim pevskim zborom na prvomajski proslavi v Doberdobu. Kar na slepo smo pričakovali, da bomo zopet slišali nekaj lepo zapetih ptsmi. Priznati moramo, da se nismo zmotili. Predvsem naj povemo, da se je od 1. maja dalje zbor še bolj okrepil. Pridružilo se mu je še šest pevcev, tako da šteje zdaj 35 mladih pevcev. Zapeli so sledeče pesmi; Ferjančičev «Pozdrav», prelovčev «Oj, Doberdob#, Hugolina Sattnerja »Pogled v nedeljo#, Aljažev »Triglav#, Jerebovo »Pisemce#, 1 Moški pevski zbor iz Doberdoba Domači »avsenikovcin iz Doberdoba Veseli planšarji Godba na pihala iz Doberdoba in Ronk na koncu pa so ob spremljavi haimonikarja Renata zapeli še delavski pozdrav. Nedvomno je zbor v teh mesecih še bolj napredoval. Sedaj lahko rečemo, da je v tem pogledu ta kraška vas našla svoje pravo obličje; Doberdob je po dolgih letih mrtvila dobil svoj pevski zbor, ki ga postavlja vštric z ostalimi goriškimi vasmi. Povemo naj še to, da so vsi udeleženci na splošno — kajti na prireditev niso prišli samo Doberdobci, ampak skoraj v celoti tudi pre-‘ bivalci ostalih kraških vasi, Kraševci iz Ronk, Doberdoba in drugih furlanskih vasi, dalje prebivalci vasi sovodenj-ske občine iz Brd in iz Gorice — toplo ploskali pevcem in njihovemu pevovodji. Za njimi so prišli na oder kraški »avsenikovci#. Naj nam bo oproščeno, predvsem pa naj nam oprostijo avsenikov-ci, da si neupravičeno dovoljujemo uporabljati ime njihovega kvinteta in z njim krstiti mlade kra-ške fante. To smo na-pravili ne toliko zaradi tega, da bi kraškemu instrumentalnemu kvintetu pri-deli naslov, ki ga še nima, ampak zato, da bi pokazali, kakšen je njegov program in kakš ni so .njegovi nameni. Avsenikovci so danes v modi, najsi bo pisano z veliko ali z malo začetnico. Zaradi tega m nič čujinega, „č.c, je tudi na Krasu, ki ima za seboj bogate glasbene tradicije, zbrala skupina fantov, ki bi igrala poskočne Avsenikove pesmi. V dveh mesecih so muzikantje Renato Okretič (harmo. nika), Karlo Lavrenčič (korneta), Jožef Ferletič (klarinet), Janko Gergolet (kitara) in Andrej Gergolet (bas) »postaviti na noge# dober instrumentalni kompleks, kateremu je pomagala tudi solistka Olga Peric iz Bi*-stovice. Nočemo iti predaleč v ocenjevanju te mlade skupine. Na vse prisotne so napravili lep vtis, za katerega so dobili zaslužno priznanje. Predstavili so se nam kot nekaj novega, kar srni si že dolgo časa želeli, da razbijemo tradicionalno monotonijo. Bolj važni za nas so njihovi nameni, ki so nam jih zaupali takole »na štiri oči#. »Hočemo še izpopolniti naše igranje in pestrost programa. Program bomo razširili, da se bomo lahko predstavili samostojno. Poiskali bomo tudi kakšnega humorista, da bi poživil naš spored.* Kraški kvintet si je ustvaril svoj program ki je podlaga za njegov razvoj. Komaj se je rodil, pa je že shodil — take kot je bilo z doberdobskim pevskim zborom. Naj želimo ob koncu teh misli, ki so se nam vsiljevale ob poslušanju mladih fantov, da bi po zgledu pevskega zbora v tako kratkem času postali »polnoletni#. Zaigrali so sledeče Avsenikove pesmi; Kmetič praznuje, Večer na Robleku, Tam kjer murke cveto, Na Golici, Reci le zakaj in Rezka; pela je Olga Peric. Potem pa so prišli na vrsto Veseli planšarji, Goričanom znani veseli godci, ki so v veliki meri pripomogli k tako izvrstnemu uspehu prireditve. Vse bi bilo odveč, kar bi napisali v njihovo korist. V časnikarskem izrazoslovju bi se reklo; Veseli planšarji se komentirajo sami' Dovolj je njihova skromna napoved, že ljudje derejo skupaj, da jih slišijo, kajti Veseli planšarji pomenijo; zvrhano mero smeha in razvedrila ob domačih poskočnih, ki si s težavo, zato pa z večjim uspehom priborijo prostor pod soncem v sedanjem svetu osladnih po-B*vk. Zaigrali so; Kirin; Planšarji prihajajo .. .; Povše; Alenčica in ptiček; Kirin; Na Taležu (duet; pela solista Nada Ma-kotar in Janez Jeršinovec), slov. narodno; Jaz sem revna deklica (solo Markotar); Povše; Veselo na lov; Kožlin; Lepa pomlad, narodno Bohinjska (duet), slov. narodno: Jaz 'mam pa konjča belega (solo Joriinovec), Povše; Sem rajžal v Šiško, slov. narodno; Venček narodnih (duet), Kirin; Na Mo. šenjski planini in Pozdrav s planin, Povše; Miha ne ve .. . (duet), Povše; V planšarski koči. Vmes je humorist Kori iz Ribnice (Alojz Kožar) povedal nekaj okroglih. Ob tej priliki naj povemo, da so prišli poslušat Planšarje številni Furlani, nekateri tudi iz oddaljenejših vasi in celo iz Cervinjana. Poleg drugih aplavzov naj gre gostom iz Ljubljane še naša zahvala za prijeten užitek. Ko se je končal programski del, je plesni orkester iz Ronk, ki ob nedeljah igra na Poljanah, nadaljeval z zabavanjem prisotnih. »Brjar» se je na mah napolnil z ljubitelji plesa. Ob taktih dve- in tričetrtinske glasbe, da ne govorimo o plesih »calipso#, «rock'n roli#, ki so za sedanjo rabo, se je plesalo čez polnoč . . . kot odmev velikega dne pa se je ples nadaljeval tudi v ponedeljek zvečer, seveda za najbolj vnete plesalce, katerih pa spet ni manjkalo. Tako so lepo vreme, dober program, večtisočglava množica, prijetna zelena oaza med krakšim kamenjem in še toliko pozitivnih komponent pripomogli k ustvaritvi nepozabnega dogodka, ki bo še dolgo časa živel v spominu kraškega prebivalstva — nepozabnega dogodka, ki je eden izmed važnih mejnih kamnov ob poti razvoja ljudske prosvete na Krasu in v zamejstvu na splošno. • «»------ Rojstva, smrti in poroke V gorički občini se je od 13. do -IS. julija rodilo 24 oseb, umrlo jih je 11, porok pa je bilo enajst. RODILI SO SE; Patrizia Maccoli, Antonella Cumin, A-lessandra Donda, Patrizia Don-da, Antonella Mastrolillo, Mas. simo Callisti, Roberto Brescia, ni, Anna Mario Bensa, Marili-na Montico, Silvano Lonza, Attilio Delpiaz, Paola Medeot, Mauro Candussi, Loredana Brezza, Mauro Simeoni, Roberto Muscari, Luciano Furla. ni, Gualtiero Frescura, Maria de Savorgnani, Gloria De Lu-ca, Loredana Lucidi (mrtvorojena), Virginia Nancino, Lo. redana Boscarol, Michele Fontana. UMRLI SO; 61-letni profesor mons. Giovanni Culot, 70-letna trgovka Antonia Marvin, i.-.etna gospodinja Fiorina Babum por. Jamalian, 53-let-na gospodinja Emma Azzano por. Simonetti, 85-letna gospo, dinja Maria Ritter Zahony vd. Francovich de Bersez, 79-let-ni delavec Antonio Cassutti, 81-letna gospodinja Marija Gi. zela Saunig vd. Strekelj, 49-letna gospodinja Maria Spa-gnul vd. Catterin, 69-letni invalid Iligio Plez, 79-letna bolničarka Giuseppina Rot vd. Rot, 84-letna upokojenka An-tenietia Zorovich vd. Mar-zocco. POROČILI SO SE; obrtnik Milano Mucci in uradnica Li-via Di G1«ria, trgovski potnik Luigi Brugliera in gospodinja Elvira Arman, delavec Olim-pio Bigatton in tkalka Toma-sina Tarticchio, delavec Antonio Lovini in delavka pierina Comelli, delavec Livio Zearo in delavka Gianfranca Severa, šolski sluga Andrea Laurenti in gospodinja Aurelio Gigli, trgovec Mario Bais in delavka Silvana Polo, agent javne varnosti Rolando Temil in go. spodinja Adelaide Borra, delavec Alfredo Specogna in tkalka Anna Mauri, mehanik Giovanni Birsa in gospodinja Anna Brugliera, šofer Ulber-to Labarbera in gospodinja Maria De Meio. ORLIOI: elektrotehnik Sal-vatore Balentinu in šivilja Antonia Zummo, agent javne varnosti Livio Leoni in uradnica Norina Russian, tekstilni asistent Miloš Maraž in delav. ka Jolanda Percon, mehanik Olivio Marega in tkalka Lilia. na Rorsini, kovač Mario Škabar in delavka Daniela Saurin, inženir Edoardo Grusovin in uradnica Elisabetta Forchias-sin, mehanik Oreste Gurtner in tkalka Sonia Fini, uradnik Donato Mele in uradnica Nel-la Petronio- delavec Oscar Gaspardis in delavka Emanue. la Lomacchia, zidar Angelino Urban in učiteljica Ivanka Na. nut, industrijski tehnik Lucio Venturini in učiteljica Bianca Ronchi, kirurg dr. Luigi Del-neri in zdravnica dr. Giovan-na Matteazzi, šofer Leopoldo Gomiscek in gospodinja Lorenza Medeot, mehanik Fulvio Padovan in delavka Angela Dominutti, poročnik finančnih straž Giorgio Ferrari in uradnica Nerina Saccon, Mario Bergese in Denise Pegan. Seja pokr. sveta Kriza v tržiški ladjedelnici in v livarni'SAFOG je postala tako pereča, da so se zanjo pričeli vznemirjeno zanimati tudi dei4okristjanski mi. nistri in poslanci. Celo na sobotni seji pokrajinskega sveta je predsednik Culot predložil resolucijo, ki zahteva naj vlada, IRl in centralne ustanove poskrbijo za to, da se ne bo kriza razširila. Resolucijo so seveda vsi odobrili. V nadaljevanju diskusije na seji pokrajinskega sveta so odobrili vej upravnih zadev, nakar so obravnavali interpelacijo komunističnih svetoval, cev o šolskih ustanovah za defektno mladino. V diskusijo so posegli številni svetovalci, nakar so sklenili, da je t,reba najti sodelovanje o tem vprašanju v deželnem merilu. Proti koncu seje pa je predsednik Culot prikazal sve. tevalcem zaključke do katerih je prišlo zborovanje županov naše pokrajine glede vprašanja prehoda občinskih cest v pokrajinsko režijo. Vprašanje pa bodo dokončno rešili jeseni.. —»#- — Vespist podrl žensko 44-letni Anton Pintar iz Ste-verjana (Valerišče 7) je podrl včeraj zjutraj z vespo ob 10,30 na Korzu Verdi 55-letno gospodinjo Verancini Ido por. Ballaben, ki je pravkar hotela prekoračiti ulico. Ballabenovo so prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji ugotovili pretres možganov, močan udarec na glavi in rane po obrazu. Njeno stanje je resno. Kolesar v avto Včeraj ob 11,15 je 12-letni Giorgio Zotti iz Ulice Duca d’Aosta 61 vozaril s kolesom po Ulici Alfieri, ko se je iz neznanih vzrokov zaletel v avtomobil znamke Ardea z e-videnčno tablico GO 12180, last Ermanna Vinovicha iz Ulice Aquileia 14, ki je bil ustavljen na robu ulice. Zottija so obvezali v bolnišnici Brigata Pavia, avtomobil in kolo pa sta bila nekoliko pokvarjena. DEŽURNA LF-KARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italija 4, tel. 25-59. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 29,4 stopinje, najnižjo pa ld.6 stopinje. PISMA UREMIŠTVUl (Izletniki piše: V nedeljo sem se namenil v Padriče. Izbral sem si pot preko Hudega leta, ki je bila menda komaj lani asfaltirana in že užival ob misli na lep izlet. Toda ko sem pri mitnici na cesti za Bazovico zavil proti Hudemu letu, me je presenetilo slabo stanje te ceste. Na več mestih so v a-sfaltu velike luknje in ko sem se na pol pota srečal z nekim drugim vozilom, ki !e prihajalo iz nasprotne strani, sem moral zavoziti prav na skupino takih lukenj. Kako neprijeten je ta občutek, vedo vsi šoferji, saj se človeku zdi, da se bo vozilo, ko zavozi v take asfaltne luknje, kar prelomilo. Mislim, da bi morala pokrajina (ali kaka druga ustanova, ki ji je poverjeno vzdrževanje te poti) takoj poskrbeti, da se take luknje takoj zalijejo z asfaltom, Ce bi to delo o-pravili danes, bi morda za popravilo porabili recimo eno liro, ie pa bodo čakali še nekaj dni, bodo porabili pet. Iz tega sledi, da se splača popravilo hitro izvesti, ker se s tem prihrani denar in pa seveda omogoči varna ter prijetna vožnja po poti, ki je po. sebno ob nedeljah uporabljajo številni motorizirani izletniki. Upam, da bodo te vrstice nekaj zalegle in da bodo pristojne oblasti hitro ukrepale ter luknje v najkrajšem času zakrpale. »Kopalec* piše: Sedaj v poletni sezoni, ko pripeka močno julijsko sonce, si prav gotovo vsi želimo o-svežujoče kopeli. Kljub raz-sežni obali, ki jo imamo na razpolago, pa nam ostane za kopanje le malo prostora, tako da so vsa kopališča od Tenkega rtiča do Devina vedno polno zasedena, posebno pa še ob nedeljah, ko človek skorajda ne najde prostora v morju. Kdor ljubi hrup in družbo, mu to seveda prav pride, drugače pa je z onimi, k’ si poleg kopanja želijo tudi malo počitka. Tega prav gotovo ne bodo našli v Bar-kovljah niti ne v kopališčih, zaradi česar jim preostane samo še košček obale pod Križem oziroma Nabrežino, kjer je še razmeroma mirno, Tu pa bi rad omenil pot, ki vodi od gostilne sTenda Ros-sa» do kriškega portiča. Nekoč sem čital, da bodo to pot primerno uredili in da so bila v ta namen že nakazana potrebna denarna sredstva. Mislim, da bi morali pot popraviti že lansko leto, a žal ni še letos nič. Ne vem, kakšni so vzroki, da tako zavlačujejo ta dela, vendar bi lahko i'saj sedanjo pot toliko popravili, da bi nudila varno hojo. Stopnišče, ki vodi navzdol, je že v takem stanju, da se prav čudim, kako da si ni še kdo razbil glave. Pot prav gotovo ne dela čast-. njenim upraviteljem, saj sem že večkrat opazil tujce, ki so se sončili na plaži poleg portiča. Zato mislim, da bi bilo na mestu, ko bi občina, pa tudi pokrajinska turistična ustanova kaj storili, da se pot vsaj za silo popravi, vsaj toliko, da bo nudila vsem, ki se je poslužujejo, varno hojo. Citatelj nam piše: Po svetu je polno dobrodelnih ustanov, društev, akcij s samaritanskim značajem in človekoljubnim namenom. Mnogo od teh pa služi le kot sredstvo za dosego določenega namena. Tako lahko rečemo o pomoči v živilih in blagu, ki jo dobivajo naše revnejše družine po cerkvenih organih. Ničesar ne bi rekli o tem in bi bila ta pomoč prav in v redu če bi se izvajala pravilno ter ne bi povzročala toliko slabe krvi in ostre kritike. Imamo primere, ki dovolj jasno pričajo, kako se je ta pomoč skrajno zmaličila in dobila vreden izraz pristranosti in nepravičnosti; če pa porabimo izraz neke žene, bomo rekli kupčije. Ta žena ima že dolgo časa nezaposlenega moža, dva otroka in je brez svoje strehe in zemlje ter le ona nekaj zasluži. To je dotičnemu duhovniku dobro znano, toda pri delitvi te pomoči ona ne pride na vrsto Tudi v devinskem dekanatu se dogajajo takšne »čedne# reči. Resnična potreba je postranska zadeva če ni dot ič-nik dobro zapisan. Zanimivo je, da pri neki župniji odloča pri delitvi te pomoči nepristojna oseba, ki ima opraviti z gospodinjskimi posli v župnišču. Tudi ona ima svoje ssimpatijes, ki jim nekaj odreže od pomoči. Tako je n. pr. dobila blago za žensko obleko samska žena, ki res ne trpi pomanjkanja, čeprav je v do-tični fari nekaj bolj in celo skrajno potrebnih družin, ki pa so od te pomoči popolnoma izločene. Ze delj časa poslušamo o tej zadevi tu ogorčeno šušlja z različnimi, vse prej ko} skavimi opazkami. Cas oi da bi takšno pristranska deljevanje pomoči prene^ pa čeprav nimajo doticmt spodje polagati o temn* mur računov. Recimo, aa ^ ne zmenijo za obračun, ** . bi ga v smislu svojega tUjrj morali polagati za vsa srt dejanja, ostane dejstvo. «*. njihovo ravnanje v Z}* nasprotju z veroukovzPr besedo. Tudi naj se sprt)®* jo z resnico, da se svet ne zadovoljuje več * sedami in veruje le dejani Goriški citatelj nam P'*1 Prejšnji dan sem se z avtomobilom po cesti P restavracijo «Transalpino>. P svetogorski postaji. Prel> J slcpjem financerjev je 1 ^ sprotne strani, iz Ul. W scolo, pripeljal nasproti ir cejšnjo brzino mestni avto ki vozi na progi št. 1- ""J naključju se moram zon ti, da sem bil bliže Uh prin kot Ul. U. FoscolOi se je prikazal avtobus ovinka in zapeljal Pra>>. pločnika na moji strani; ; bil samo štiri metre bolj prej, se ne bi mogel ti trčenju sv polno*. -i Priporočam podjetju * naj svoje šoferje opozori, ,, to ni bilo prvič, naj na tem ovinku, ki vozilo s široke na oz počasneje; županstvo pa .o ralo po mojem mnenju r ^ ti za nekaj metrov cesto, . ima prostor do ograje t*a žavni meji. Kaznovana predrznost Neumestna beseda sPjjJ marsikoga v zadrego, Pa ^ za rešetke. O tem se bo "... pričal 19-letni R. P. iz Uh-landini 24, ki so ga VCu prijavili sodnim oblastem. Nj je zmerjal javnega fun*., narja in ni hotel pokazaj1 j( sebnih dokumentov. ^au* ; je peljal s svojim prijate*^, na motorju, pa ju je na o ku pri krematoriju us*aa;i policija in predpisala v°^(1. globo zaradi kršitve Pr01 rij' nje, tam glasove ostre kritike ......................................................... N« nedeljski izletniški vožnji proti Belopeškim jezerom Tržaški avtobus trčil v kamion potem pa predrl gostilniško steno Med potniki je bilo skupaj 22 ranjenih, vendar so v bolnišnico odpeljali le dve ženski, ki sta se že zvečer vrnili v Trst Načrt za zgraditev novega vodovoda Sedaj dobiva Gorica vodo z jugoslovanske strani Ker obstajajo v vrstah go-riškega županstva zelo močne težnje, da bj si Gorica zgradila samostojni vodovod (sedaj uporabljamo vodo, ki prihaja izpod Svete gore v Jugoslaviji), je občina pred približno šestim, meseci poklicala iz Trsta skupino izvedencev geofizičnega inštituta, ki so kakšnih šest mesecev pregledovali razne izvirke pitne vode v. goriški okolici, ki bi jih lahko zajeli in z njimi preskrbovali goriško prebivalstvo. Kakor smo izvedeli, so pred nekaj dnevi strokovnjaki končali z delom. Ugotovili so, da so močni izvirki južno od Gorice pri Soči. Predvidevajo, da bo sedaj potrebno kakšno leto, preden bodo pripravljeni načrti in vse prošnje, da se pošljejo pristojnim organom v Rim. Ko bo prošnja odobrena, bodo razpisali dražbo. Ni izključeno, da bi se gradnja rezervoarja, namestitev črpalke, gradnja glavne cevi v Gorico zavlekla vsaj pet, če ne'tud! i(:st ali sedem let, kajti kdor pozna rimsko birokracijo, ta sj glede teh vprašanj ne dela utvar. K tej zamisli naj pripomnimo, da vsaj sedaj, dokler si goriška občina ne ustvari zadostnih finančnih virov, da bi lahko krila svoje vsakodnevne potrebe in pa proračun (ki je uravnovešen samo na pa- pirju) ne vidimo smisla, zakaj bi morala občina trošiti toliko denarja za preskrbo z vodo, ko je le-ta zajamčena na podlagi mednarodne pogodbe, ki se od časa do časa obnavlja. Ce predstavnikom županstva misel na gradnjo avtonomnega goriškega vodovoda ni prišla v glavo takoj po razmejitvi, ne vidimo razloga, zakaj bi morali s tem začeti sedaj. Nekaj popolnoma drugega pa je, če da denar za to obsežno delo država. V tem primeru gradnja novega vodovoda ne bo neposredno bremenila goriških meščanov in zato nimamo razlogov, da bi se temu načrtu protivili, zlasti še, če bi se ustvarile nove možnosti za napeljavo vodovoda v Steverjan. Kino v Gorici CORSO: 17.15: »Gol!#, dokumentarni film o svetovnem nogometnem prvenstvu na Švedskem. VITTORIA: 17.15: «Mož z zlatimi ključi#, P. Fresnay in A. Girardoux. MODERNO: 17.00: »Obširna savana#. VERDI. Zaprto zaradi letnih počitnic, CENTRALE. Zaprto zaradi letnih počitnic. Komaj nekaj dni potem ko je prišlo v Drevoredu Venezia v Vidmu do hude' prometne nesreče, pri kateri je bilo 24 ranjenih in 2 mrtva, se je ne; kaj podobnega zgodilo v ne deljo na cesti, ki vodi iz Vidma proti Trbižu. Ni bilo sicer hudo ranjenih in mrtvih, vendar je bila nesreča taka, da bi se lahko vse bolj tragično končala, če ne bi posegel vmes faktor »slučaj#, ki v takih primerih odločujoče vpliva na posledice prometnih nesreč. Podobnost med eno in drugo nesrečo je predvsem v tem, da sta bila v obeh primerih »avtorja# nesreče tržaška avtobusa. Medtem ko je prvo nesrečo povzročil avto» bus podjetja SARA, je bila tokrat vrsta na avtobusu podjetja SAT, ki je zjutraj odpeljal iz Trsta skupino uslužbencev tovarne »Fillopettina-tura triestina* na izlet k Belopeškim jezerom. Avtobus, v katerem je vladalo prijetno razpoloženje, je privozil do križišča, kjeh se odcepita ce sti proti Taičentu in Buii, ko je z desne strani privozil neki vojaški kamion. Šofer avtobusa, 52 let star Giuseppe Gio-vannini iz Ul. Sv. Frančiška 51, je videl, da je šofer vojaškega kamiona zavrl in se skoraj ustavil, zaradi česar je z isto brzino vozil naprej, ker je bil prepričan, da se bo vojaški tovornik ustavil in mu dal prednost. Toda šofer kamiona je mislil drugače. Potem ko se je že skoraj ustavil, je menjal brzino in pritisnil na plin ter se pognal proti cesti, po kateri je prav v tistem trenutku vozil avtobus. Giovannini, ki ga je kamion presenetil, je hotel sicer zavreti, vendar je bilo prepozno. Kamion in avtobus sta se zadela in med prestrašenim kričanjem potnikov se je avtobus nevarno nagnil na le-vo stran, nato pa zadel v stranski zid gostilne «Alla Riviera#. Posledice so bile kaj hude: avtobus je namreč s prednjim delom podrl steno in se med strašnim ropotom zaril v gostilniško sobo, kjer na srečo prav takrat ni bilo nobenega gosta. Toda tudi kamion' je opravil svoje. Po trčenju z avtobusom ga je zaneslo na desno stran, zmečkal je neko lam-breto, ki je stala pred gostilno, končno pa se je zaletel v pročelje gostilne in skoraj predrl čelni zid. Lahko si predstavljamo, kaj se je nato zgodilo; potniki, ki so bili v avtobusu, so se med kričanjem in vreščanjem začeli prerivati iz avtobusa, iz gostilne so pritekli ljudje in nekaj trenutkov ni nihče dojel, kaj se je sploh zgodilo. Iz velike luknje v zidu, kamor je trčil avtobus, se je namreč dvignil velik oblak prahu, iz katerega so prihajali potniki eden za drugim, medtem ko sta iz kamiona izstopila šofer in neki narednik, ki je sedel poleg njega. Zdelo se je, da je v avtobusu vsaj polovica od tridesetih potnikov hudo ranjenih, saj so nekateri močno krvaveli, nekateri so padli v nezavest, drugi pa so tožili nad bolečinami. No, potem ko so se vsi nekoliko pomiriji, so lahko ugotovili, da le ni tako hudo, kot se je zdelo prvi trenutek, kajti potniki so bili ranjeni predvsem zaradi razbitih stekel, katerih drobci so marsikoga porezali po obrazu in rokah. Tudi oba vojaka, ki sta bila v kamionu, sta bila ranjena po rokah in na glavi, vendar le laže, tako da bosta za okrevanje potrebovala manj kot 10 dni. Največjo škodo sta utrpeli seveda obe vozili, lastnik zmečkane lambrete in pa seveda gostilničar, ki ima hudo poškodovani dve steni svoje hiše. Ranjencem so nudili prvo pomoč na dvorišču gostilne, kjer so jim izprali rane. Medtem so seveda tudi obvestili prometno policijo in rešilno postajo v Gemoni, ki je na mesto nesreče poslala rešilni avto. Z njim so odpeljali v bolnišnico 31-letno Bruno Di Masi por. Grili iz Ul, Galliera 33 in 19-letno Ado Vattovani, ra kateri se je zdelo, da sta najhuje ranjeni. Toda po zdravniškem pregledu So ugotovili, da rane niso nevarne, in sta se obe ženski lahko že zvečer vrnili v Trst. Avtobusno podjetje pa je poslalo še dopoldne na kraj nesreče drug avtobus, s katerim so se izletniki vrnili domov.. Skupno je bilo 20 ranjenih, in sicer: 20-letni Oreste Coretti, 21-letna Maria Elena Cremonese, 22-letna Gherbaz Caisutti iz Ul. Risorta 6, 47-letni Nicolo Troian iz Nabrežja Gulli 4, 19-letna Mirella Va-tovaz iz Ul. Molino a vento 119, 21-letni Stelio Berghinz iz Ulice Don Bosco 24-letni Mario Scrigna in njegova 22 let stara žena Claudia iz Ul. Giuliani 40, 21-letni Tullio Poz-zi iz Stare istrske ceste 179, 39-letni Gallerano Gembo iz Doberdobske ul. 8, 20-letni Franco Spolverini, 21-letni Vito Braico iz S. M. M. Sp. 522, 26-letni Marcello Cremonese iz S- M. M. Zg. 1504, 22-letni Oddino Sartorato iz S. M. M. Zg. 1504, 21-letni Ter?o Bec-ciani iz Ul. Sara Davis 16, 17-letna Mana Rosa Škerl iz Ro-cola 683, 26-letni Tarcisio Zop-polato, 34-letni Armando Sartorato iz S. M. M. Sp. 1529, 26-letni Silvano Bellich in 20-letni Lelio Cecotti z Reške ceste 20. Nesreča na delu Ko sta včeraj dopoldne 44-letni Milan Nacinovič ia Ulice Zonta 3 in 46-letni Vittorio Tence iz Križa št. 20 hotela premestiti veliko šipo pri neki trgovini v Ul. Roma, jim je ta nenadoma padla iz rok in Nacinoviča ranila v zapest-1 a ne brez trpljenja in tež»); je leve roke, Tenceja pa v RIBE (od 20. 2. do 20. desno nogo. Nacinovič se bo Lahko pride do prepira "L- moral zdraviti 8 dni, Tence j vami in ljubljeno osebo- Pa 5 dni. 1 zite na svoje besede. nih predpisov. Njegov P' j telj je molčal. P., ki osebno bil prizadet, pa je začel no* f. groziti; »Pojedel ti bom Te bom že jaz spravil na Pj' vo mesto in pred sodišče.* ^ zdaj so pa njega spravili . pravo mesto in se bo 10 zagovarjati na sodišču. HOROSKOP -ZA DANES- OVEN (od 21. 3. do 20. ' Sklenili boste novo stvo, ki bo ne samo pril* temveč tudi koristno. tl' ib 1 BIK (od 21. 4. do 20. 5J Z ve skrbi v družini. Ne b°a preveč ostri v presojanju jih bližnjih. DVOJČKA (od 21. 5. do* 6.); Izkoristite ta dan, t ključite kupčije, ki si.e j1 meli v načrtu. „ I RAK (od 23. 6. do 22. 'j, Obeta se vam obisk, ki ne preveč prijeten. Ne bodite P več pesimisti. a V LEV (od 23. 7. do 22. % Dobro premislite, predea ;-odločite za nakup. Ne P^ j rajte se z ljubljeno osebo- ! DEVICA (od 23. 8. do jj 9.); Nepričakovan dogodek spremenil vse vaše načrte- j TEHTNICA (od 23. 9. do !( 10.); Pazite, da ne bost® ,j, I ljubezni preveč nezaupO Lahko bi se vam mašče^ ; ŠKORPIJON (od 23. JO-21. 11.); Pazite na svoje zd . je. Poslušajte one, ki r; svetujejo, da greste k 1 niku. STRELEC (od 22. 11. doji' 12.); Vaša slaba volja ,jt( lahko samo škoduje. ®?.. veseli in vse se bo uredi* ' it KOZOROG (od 22. 1*' .» 20. i,); Odložite vse načrte^ kasneje. Posvetite raje P liko časa svojim prijatelj VODNAR (od 21. 1. do l' 2.); Čaka vas sreča v ljub8?.*. ntncnaCnčinak predvaja danes 22. t. m. in jutri 23. t. m. z začetko1® ob lt.uri in na prostem ob 20.30 film: «Rdečelase Venere» (Veneri Rosse) Mladoletnim vstop prepovedan ,» V glavnih vlogah nastopajo JOHN PAYNE, ARLE^ DAHL in RH- N DA FLEMING zamera ber je niso obvestili ,J^}. ^ se Američani de-uPrli francoskemu Krcanju na bejrutski oba-niir r javljata dopis-i« v, ‘Associated Pressa* in «N6w York Herald Tri-z if*’ ad Je V'sa zadeva aomnevnim izkrcanjem mornarjev s križarke «De rasse* in njihovem hi- ,PonovT'em vkrcanju *,tSdj°, po ameriški prepovedi, izmišljena od začetna i? *traia? To vprašanje, n.„ ^ Wem več kot za *i /| 0 radovednost, mo- * Cftnes Francoze, ki si ni-o povsem na jasnem gle-h,*. Položaja, ki pa hkrati utijo, (ja go jjjli kakor se n.Je, dni brutalno izrazil tukajšnji novinar, «iz-ler(di in ponižali*. Zadi 'eva tDe Grasse* brzojavkah ameriških rjrccevalcev iz libanonske ^stolnice, je admiral Jo-Poveljnik francoske e-r^dre, katero sestavljajo križarke «De Grasse* ^Jpje rušilci in ena po-ladja, 17. t. m. izdal . e0» svojim mornarjem, j. ?e izkrcajo na kopno. ko so se mornarji u7??vali, sta ameriški ve-^Poslanik v Bejrutu in ad-Holloway, poveljnik genskih pomorskih strel- šla l'°larines>), takoj od-sla * francoskemu velepo-stiia Rochu in ga obve-cJr,a* da prisotnost franco- skih cet na libanonskem o- *einlju ni zaželena. ni>° ameriški veleposla-žav !caljor admiral Hollo-(.y sta 17. t. m. »najener-we.ie» demantirala to v!?f. m izjavila, da nista iz-n„ la: nikakršnega pritiska Bv Francoze. Francozi s «9* strani ne vztrajajo 'danes na tem domnev-m incidentu. je poveljstvo jPozneje J^^ke vojne mornarice j^0c'l°, da so admiralu SpE_____________________ izdali ukaz, da s K^ark° «De Grasse* pri-HjJ® v teku dneva v bej-sin. . Pristanišče. «To za-anje v pristanišču bo t seno zato, da bi admi-fran ^0sen mogel obiskati ^cosko poslaništvo in s » 'anikom nadaljevati z ih, Javo misli o pOIOža-je bilo rečeno v sponi!? glede na verodostoj-Poročila ameriških do-fisb ’ ie jasno, da ame-ja a 'n francoska strategi-i5te|lede Libanona nimata tjj ga imenovalca in da Pa-feJ aas' še vedno miren in SV0| 'ran, hudo zameri stra^rtl1J zavezniku z one odifT? Atlantika, da se je pjfn.za akcijo na nekem tej/?®!'!, ki neposredno in-vsak-a Francoze in to brez IrmT^ga posvetovanja s ^cosko vlado. ^aJ Pariz zameri Američanom 7iinV?’ ^aj Francozi zame-J0 Američanom: 1. da raii So sPloh interveni-hejjj Libanonu, v »prizna-kljv,h Irancoskem oporišču*, C temu da tej deželi ni a nobena nevarnost r,sm ' Nasprotno, po trd-p Prepričanju generala de, yauUa in njegove vla-PolJ® libanonski notranji borrun,- *caza! jasne znake v trp„ Zac'je 'n pomirjenja riški , irn, ko so prvi ame-scen„ strelci stopali na pe-2 10 obalo Bejruta: da da S( Vetov^” tem niso preJ P°' So fr_ai1 s Parizom in da svn-COslco vlado obvestili ko j J' nameri šele tedaj, skofaj admiral Holloway že °^aio- dosešel libanonsko 3, J bi SnA zunanje ministrstvo boiec v. ,ai° za potrebno, da skega r'tanskega in kanad-?adevP Ministra za zunanje r>ski Pokliče na vvashing-^"ai H.^estanek tudi šefa ^ d Orsaya. 0 «c!nt0 tSeh uradnih izjav Sli>. (• zapadne enotno-°tarai Pariz globoko raz-?'therjO, nad vsemi platmi 'Z-hort., akcije na Bližnjem ffahc!!; Način, kako so '"tih Ze obveščali o rezul-v°rov ,asbingtonskih razgo-C(>skeTv, P° tamošnjem fran-^iošhn felePoslaniku) se na aii tolmači kot žalitev so intervenirali in ")j Ponižanje. Pr rve kritike pQ v. Dlitidnevnem molčanju i.lski (Jinskl podpori ame- arizu surVHnclji' 80 se v t,lasovi *“all prvi pritajeni "mre/ 0stre kritike. Tu se '"'tiorai poudarja, da se je bi 0 rje Gaulle razgovar-» ^oda ,ažanj'h Srednjega '"h fniz ,ameriškim držav-m Dullesom in *dnlk* ministrskim pred-;''"ihih Mac Millanom za r estoin?i skov v francoski Pribi?- ln da Je bil ob b snr. dosežen neobjav- nju politike treh zapadnih velesil. Res je — priznavajo politični opazovalci v Parizu — iraški puč je spremenil položaj in privedel v nevarnost ravnotežje med Vzhodom in Zapadom v tem delu sveta. Toda — nadaljujejo — ameriška vojaška intervencija, za katero bi mogli najti mnoga opravičila, je avtomatično poslabšala temperaturo v odnosih z Vzhodom, ogrozila oskrbovanje zapadnih dežel s petrolejem in služila kot adut propagandistom in pristašem upora v vseh arabskih deželah. Po splošnem prepričanju, ameriška vlada ne le, da že od samega začetka intervencije ni prosila za angleško in francosko sodelovanje pri ekspediciji, ampak je temu sodelovanju celo nasprotovala, bržkone zato, ker je menila, da bo mogla, kot v preteklosti, računati s podporo Organizacije združenih narodov. To pot pa bo, po besedah nekega pariškega uvodničarja, Američanom zelo težko uspelo dobiti dve tretjini glasov v generalni skupščini. Kljub temu da so sami sprejeli stališče .nevtralnih opazovalcev*, se francoski politiki iskreno veselijo pripomb, ki so jih predstavniki Zapadne Nemčije, Italije, Norveške in še nekaterih dežel postavili svojemu ameriškemu kolegu -na zasedanju stalnega sveta severnoatlantskega pakta v palači Chaillot. Vračajoč jim milo za drago za njihovo vlogo v sueškem konfliktu, Francozi danes pozivajo Američane, naj se odrečejo svoji samostojni akciji (ki, v ostalem, po njihovem mnenju, ne more roditi nič koristnega), in naj se vmejo k metodam sodelovanja s svojimi zapadnimi zavezniki. Kratek in povsem ne-zapažen komunike, objavljen po sestanku med predsednikom vlade De Gaul-lotn in italijanskim veleposlanikom v Parizu, vsebuje vprav to misel: .Italijanski veleposlanik se je popolnoma strinjal z željo francoske vlade, da bi prišlo do okrepitve zapadne solidarnosti in do formuliranja nekega skupnega programa.* .Libanonska afera — piše «Monde» — je ponovno potisnila v ospredje vprašanje sodelovanja med tremi zapadnimi velesilami. Ne da bi hoteli vztrajati na paradoksu izoliranih intervencij ZDA v Libanonu in Velike Britanije v Jordaniji, t. j. dveh velesil, ki sta z doktrinami in bagdadskim paktom dejansko zažgali smodnik, upamo, da lekcije iz preteklosti niso bile zaman.* General De Gaulle je sprejel načelnika francoskega generalštaba, generala Elyja, in ministra zunanjih zadev Couva de Mourvilla, da bi skupno z njima utrdi! dokončno francosko stališče do poslednjih dogodkov na Srednjem vzhodu. L. D. mm. • ■•-$?. v m® ms? Ntkaj upanja v uspeh Kancler Raab prišel v Moskvo m , Namen potovanja je doseči znižanje reparacij, ki jih je Avstrija dolžna Sovjetski zvezi MOSKVA. 21. Avstrijski nine od sovjetskega ministr- Končno so iz Vzhodne Nemčije nenadoma izpustili devet članov posadke ameriškega helikopterja, ki je 7. junija v nevihti moral pristati na ozemlju Vzhodne Nemčije, značilno je, da je bila Vzhodni Nemčija trdno odločena, da letalcev ne izpusti brez direktnih diplomatskih pogajanj ZDA z Vzhodno Nemčijo. Amerika pa nima diplomatskih odnosov z Vzhodno Nemčijo. Končno Je prišlo vsaj do sporazuma, da je zadevo reševal Rdeči križ obeh držav. Sedaj so se leialci vrnili kancler Julius Raab je danes z letalom prispel v Moskvo na čelu avstrijske delegacije. Na letališču sta ga sprejela Niki-ta Hruščev ter Anastas Miko-jan. Z Raabom so prispeli v Moskvo podkancler Pitterman, zunanji minister Figi, podtajnik v zunanjem ministrstvu Kreisky in več funkcionarjev. Glavni namen potovanja avstrijske delegacije v SZ, kot je izjavil tudi Raab pred svojim odhodom na dunajskem letališču, je, da skuša doseči zmanjšanje avstrijskih dobav Sovjetski zvezi na račun vojnih reparacij. V avstrijskih vladnih krogih se govori, da je Raab dobil namig o možnosti zmanjšanja dobav na račun vojne odškod- skega podpredsednika Mikoja-na,- ki je bil aprila meseca na obisku na Dunaju. Raab je dejal, da bodo govorili dudi o repatriaciji avstrijskih državljanov, ki se še nahajajh v SZ. Gotovo pa se bodo dTŽavniki pogovarjali tudi o mednarodnem položaju. Jutri bo avstrijsko delegacijo sprejel zunanji ministet Gromiko, ministrski predsednik Hruščev ter Vorošilov. Pravi razgovori pa se bodo pričeli v sredo in se nadaljevali v četrtek dopoldne. V četrtek zvečer se bo avstrijska delegacija po večerji v Kremlju odpeljala z vlakom v Leningrad, kjer bo ostala 48 ur. V nedeljo se bo vrnila v Moskvo ter bo z letalom odpotovala zopet na Dunaj. «Vreči» in «trapezu» se že bliža nevarnost Ustvarjalci francoske mode so za linijo ki naj bi bolj poudarjala Dolžina oblek in plaščev bo še vedno nekaj pod koleni, krila pa bodo povečini ozka - V Florenci otvorjena XVi. razstava italijanske mode; na revijah bodo pokazali 1500 oblek ih plaščev za jesen in zimo FLORENCA, 21. — Včeraj je bila v Florenci v palači Pitti otvoritev XVI. razstave italijanske mode. Na razstavi, ki jo organizira center za italijansko modo v Florenci, sodelujejo naslednje italijanske modne hiše: Carosa, Capucci, Guidi, Schubert, Veneziani. Simonetta, Fabiani, Marucelli Antonelli, Enzo, Barata, De Luca in 14 krojačnic za športna oblačila. Na modnih revijah, ki bodo v sklopu razstave, bodo pokazhli 1500 oblek in plaščev za letošmo jesen in žimo. Modno razstavo je otvorila revija klobukov in kap, ki »o jih izdelale italijanske mo-distke Biancalani iz Florence, Canessa iz Rima, Cerrato iz Turina, Leonella iz Florence, Marucelli' iz Milana ter Schubert iz Rima, Vsi razstavljeni klobuki »o bili v glavnem majhnih in praktičnih oblik, široki klobuki pa so bili v glavnem za večerne obleke. Sledila le revija športnih oblek. Modne revije si bodo ogledali kupci iz Amerike, Kanade, Anglije, Nemčije, Belgije, Holandske, Francije, Švedske in Avstrije, ki so v glavnem že v Florenci. Navzo. če bo tudi številno zastopstvo italijanskih in tujih novinarjev kot tudi italijanske televizije. Tudi v Parizu se pripravlja- modne hiše. Napovedujejo, da bodo modne revije pomenile pravo vojno prot; razn.m modnini linijam, kot sta na primer vrečasta linjja, in linija ktrapezi*. Ustvarjalci francoske mode so se odločili za linije, ki naj bj čimbolj poudarjale ženske telesne oblike. Z odločnostjo mislijo zato nastopiti proti »vreči* in »trapezu*, češ da kvarita žensko lepoto. Trije najbolj poznani ustvarjalci francoske mode Serge Matta, (bivši risar modne hiše Scbiap-parelli), Karl (direktor modne hiše Patou) in Michel Goma bodo skupno z Ives-Saint-Lo-rentom in Larochom razstavili obleke in plašče, ki bodo poudarili pas in bok* Dolžina oblek in plaščev bo it vedno nekaj pod koleni, krila pa bodo povečini ozka. Glavno skrb bodo francoski krojači in šivilje posvetili izbiri tkanin, iz katerih bodo na pravljeni njihovi modeli. Za popoldanske in športne oblek* so izbrali lahke in živopisa-ne tkanine, medtem ko bodo večerne obleke povečini iz črne svile. Heim, Griffe, Patou, Jean Desses, Madelein de Rauch in Lanvln-Castillo nameravajo o-stati pri dosedanjih modnih linijah z večjim poudarkom linije «empire» (kratek živo-tek). Glavna novost bodo no- jo na razne modne revije in ve barve in tkanine, s kate-razstave, ki jih organizirajo rimi so izdelani njihovi mo-najbolj poznane francoske | deli. Ugrabil torbo z menicami nato pa se vrgel pod vlak Trgovski zastopnik, ki je bil trenutno brez likvidnega denarja v banki, je napadel uradnico laboratorija dragocenih izdelkov, boječ se, da nese v torbi tudi njegove menice v banko FLORENCA, 21. — Devetnajstletna Carla Trentanove, zaposlena v delavnici za dragulje, je postala žrtev roparf skega napada. Carla Trentanove je odšla pravkar iz delavnice, ko jo je na stopnicah poslopja napadel neznanec, jo udaril po glavi ter ji iztrgal iz roke torbico, v kateri je jmela samo denarna nakazila na ime lastnika delavnice, v kateri je delala. Kasneje se je izvedelo, da je ropar udaril dekle s kleščami. Zaradi rane, ki jo je pri napadu doSila, je morala Carla Trentanove v bolnišnico, kjer bo ostala ^saj deset dni. Ropar je bil verjetno razočaran, ko je ugotovil, da v torbici ni bilo denarja, vsa nakazila pa so bila medtem že blokirana. Medtem ko so agentje znanstvenega oddelka policije posneli prstne odtise roparja na kleščah, s katerimi je u-daril Carla Trentanove, ter jih potem odvrgel, pa je leteči oddelek začel iskati avto «1100», s katerim je ropar pobegnil. Gotovo je ropar z drugimi pomagači natančno proučil navade uradnic laboratorija dragocenih izdelkov .n menil je, da nosi dekle s "seboj določeno količino dra-ueuujav- guljev, v resnici pa je imeia o vsklajeva- samo zavoj vrednostnih naka. z M, ki bj jih morala položiti v neki banki in kjer so bila potem ta nakazila, kot omenjeno, takoj blokirana. Razmeroma kmalu se je ves dogodek razjasnil in to z zelo tragičnim zaključkom. Pozno popoldne so na postaji Čampo di Marte našli truplo moškega, ki »e je vrgel pod brzovlak Florenca - Rim. Kmalu se je ugotovilo, da je mrtvec 51-letni Renato Pulit*, trgovski zastopnik za dragocenosti. In hitro je prišlo tudi na dan, da je prav on tisti, ki je s kleščami udaril uslužbenko podjetja Calvelli-ni, ki je nosila v torbi za 15 milijonov čekov. Kar je vedela Carla Trentanove v bolnišnici povedati o napadalcu, se je ujemalo s tem, kar s° povedale tri osebe o človeku, ki je prihitel iz hiše in se naglo odpeljal z nekim «1100». Tri ure po napadu pa se je pod brzovlak Milan - Rim vrgel nek; moški, za katerega se je ugotovilo, da je trgovski zastopnik za dragocenosti. Policija je takoj zasumila, da je lahko med obema dogodkoma neka zveza in to se je v kratkem času izkazalo za resnično. Saj so na domu pri Pu-litiju našli še ves zavitek čekov nedotaknjen. Puliti je bil že dlje časa v trgovskih zvezah s podjetjem Calvellini jn je temu podjetju podpisal menice za dva milijona, ki bi zapadle konec tega meseca. In č^Prav Je on imel pri raznih osebah za več kot 9 milijonov kredita, je bil trenutno brez likvidnega denarja v banki. V preteklih dneh je hotel govoriti z gospodarjem podjetja Osivelimi, da bi se mogoče skušal dogovoriti za kako rešitev ali za podaljšanje zapadlosti menic, medtem ko je čakal, da dobi denar od svojih dolžnikov. Toda gospodar omenjenega podjetja je bil odsoten. Danes dopoldne pa je Puliti videl uradnico, ki je odhajala, kot po navadi, v banko, z menicami, med katerimi so bile mogoče tudi njegove. Verjetno je pji njem tedaj nastopil trenutek omrače-nosti, da jo je z nekimi kleščami udaril po glavi, ji odvzel torbo in zbežal. Mogoče je mislil, da je dekle močno poškodoval ali jo mogoče celo ubil — dejstvo je, da je s svojim «1100» prišel domov ter tam pustil torbo z menicami, ki jo je potem policija našla še nedotaknjeno ter jo vrnila podjetju Calvellini. Nato je vzel hčerkin «topol:no» ter se odpeljal pro|i postaji Čampo di Marte, kjer se je vrgel pod 'vlak. Coco Chanel, «La grande mademoiselle* pariške mode, ki je že več let v sporu z ostalimi francoskimi modnimi hišami, je tokrat zmagovalka. Vedno je namreč zatrjevala, da morajo obleke poudarjati žensko telo. Predstavila se bo torej s tesno prilegajočimi se oblekami, čeprav pravijo, da ni izključeno, da se predstavi s kakšno novo modno linijo. Dr. Raimondo Magnani predsednik invalidov dela RIM, 21. — Z ukazom predsednika italijanske republike, je bil za predsednika Nacionalnega združenja invalidov dela imenovan invalid dr. Raimondo Magnani. Dr. Magnan; je bil leta 1948 imenovan za podpredsednika združenja ter je bil na tem mestu vse do leta 1953, ko je bil imenovan za izrednega komisarja združenja. Na kongresu v Na-muru, ki je bil leta 1953, je bil dr. Magnani izvoljen za predsednika mednarodne federacije invalidov dela. «Lepa» reklama za italijanski turizem MILAN, 21. — V zadnjem času je bilo že več primerov tatvin, katerih žrtve so bili turisti na obisku v Italiji. Zadnja teh žrtev je bila 28-letna Madelaine Achar iz Libanona, ki je na počitnicah v Italiji. Medtem ko je Achar zamenjevala kolo na svojem avtu, so ji neznani zlikovci odnesli iz avta torbo, v kateri je imela 40 šterlingov, 12.000 belgijskih francov, 300 švicarskih frankov in 2.000 lir. Tatvina se je zgodila v bližini milanskega velesejma Nemškemu turistu Wilhelmu Wagnerju pa so neznani ta-.tovi odnesli - iz avta kovčeg z osebnimi stvarmi. Kovčeg z osebnimi stvarmi so ukradli tudi nemškemu turistu Jakobu Gollerju iz avta, ki ga je pustil v bližini Largo Cairolj V bližini Corso Venezia je zopet drugi tat razbil šipo avtomobila angleškega turista Jean Memoda in odnesel kovčeg z osebnimi stvarmi. Nič kaj dobra reklama za italijanski turizem. Samo 9 mesecev pogojno za poročno darilo PARIZ, 21. — Komaj pol u-re po poroki je moral Jean Claude pred sodišče. Pred Časom se je namreč udeležil z dvema prijateljema tatinskega podviga v upravi šolskega poslopja «D’Y»si-lesrMoulineaux». Omenjeni trije mladeniči so se z majhnim tovornikom odpeljali neke noči k omenjenemu šolskemu poslopju. Ko so udrli vrata, so se spravili v ekonomat. iz katerega so odnesli približno 700 kg pomaranč in jabolk. In prav v tem času je Jean Claude spoznal svojo bodočo ženo, ki nič ni vedela o moževi preteklosti. Ko se je pa takoj po poroki skupno z možem predstavila sodnikom, se jim je tako zasmilila, da so Jeana Claudeja obsodili samo na 9 mesecev pogojne kazni «To je naše poročno darilo*, so izjavili ob koncu mladi nevesti, ki je vsa srečna odšla s svojim možem na poročno potovanje. SARASOTA, 21. — Herbert Maxwell Goldfine, sin znanega industrijca, ki je zapleten v afero iz Eisenhowen jevim svetovalcem Adamsom, je proti mnenju zdravnikov zapustil bolnišnico. V bolniš- nici se je nahajal po svojem poskusu samomora. Zdravnik dr. Aldrich je izjavil, da je Goldfine fizično v redu, toda njegovo splošno stanje še nikakor ni zadovoljivo. Obenem je Aldrich dejal, da je bil vzrok poskusa samomora prej nesoglasje z ženo kot pa preiskava, ki je uvedena proti o-četu. Goldfine je hotel napraviti samomor tako, da se je z britvijo porezal po obrazu ir. vsem t?les.p; urez,gl ge Je krkih stokrat. 26 mrtvih pri eksploziji v Novi Varoši BEOGRAD, 21. — V soboto popoldne Je v nesreči na stav-bišču hidrpcentrale Kobin brod pri Novi Varoši izgubilo življenje 2« delavcev, tež-^ ko poškodovanih pa jih je bilo 9. Do nešreče je prišlo, ko Je iz doslej neugotovljenih vzrokov izbruhnil požar v malem skladišču eksploziva pred vhodom v glavni vodovodni tunel/ ki se gradi. Eksplozija Je zastrupila zrak v tunelu, kjer je bilo 35 delavcev. Vsi poizkusi delavcev, da se prebijejo do svojih tovarišev v tunelu, so bili brezuspešni zaradi obilice plina. Sele ko se Je po desetih u-rah količina strupenega plina v tunelu zmanjšala, se je pričelo reševanje. Delavci so iz tunela prinesli 23 mrtvih in 12 onesveščenih tovarišev. Po hitrih zdravniških intervencijah pred tunelom so ponesrečence takoj pripeljali t bolnišnice v Novo Varoš in Titove Užice, kjer so od po sledic zastrupljenja umrli še 3 delavci. Stanje poškodovanih je še vedno težko; razen enega so še vsi brez zavesti.. Danes so najtežje poškodovane prenesli z vojaškimi letali v beograjsko bolnišnico. Pri potopitvi čolna 48 oseb utonilo MADRAS, 21. — Ko se je potopil splav na jezeru, 60 km od Coimbatore v dfžavi Madras v Indiji, je utonilo 48 o-seb, od katerih je bilo 42 žensk. Dvanajst oseb so lahko rešili. j , | Smrt francoske smučarke med plezanjem na M. Blanc Med plezanjem na Mont .Blancu je znana francoska smučarska prvakinja Maryset-te Agnel našla skupno z možem Mauriceom Claretom kruto smrt. Z njima se je ubil tudi njun bratranec. Maryšette Agnel je dopolnila 31 let starosti 'in je v svoji karieri osvojila več naslovov prvakinje v spustu, slalomu in velešlalomd. Tudi na mednarodnih tekmah je do-stgk 'zSjtffljiife uspehe. «Romeo in Julija* v Benetkah Balet milanske «Scale» > bo v dneh 26., 27. in 28. * julija' iž^ajal v Benetkah Prokofijeva «Romea in Julijo*- Predstave bodo pod pokroviteljstvom U-stenove Cini v Zelenem ...gledališču na .otoku San Giorgio Maggiore. Koreografsko je delo pripravil John Cranko: igral bo orkester gledališča I.a Fenice pod vodstvom Luciana Rosade. Moravia povozi! dve ženski Pisatelj Alberto Mora-via (katerega pravo ime je Alberto Pincherle) je včeraj s svojim avtomobilom povozil dve mladi ženski. Takoj jima je sam pomagal ter ju z avtomobilom prepeljal na kliniko. Hudega pa najbrž ne bo, ker bo ena od o-beh zopet dobra v dveh, t druga pa v treh dneh. Okradli so Iso Mirando Nepremagljivi klic gora Gorske stene zahtevajo leto za letom svoje žrtve Iz raznih gorskih središč poročajo o smrtnih nesi očali, od časa do časa pa pride tiidi vest o kakem prvenstvenem vzponu čez težavne stene Planine so zahtevale preteklo nedeljo zopet številne žrtve. Dva planinca, eden Italijan in drugi Nemec, ata našla smrt na Piz Roseg (3942 m) v bližini Pontresine. Italijanskega planinca je ubila strela, medtem ko je Nemec padel v prepad. Nista znani imeni obeh žrtev. Italijan je bil član skupine italijanskih planincev, ki se je morala zaradi slabega vremena vrniti v dolino. Prav zaradi velikega neurja niso mogli poslati v goro reševalnih skupin. Njegovo truplo leži zato še vedno na «Schneekupfe». Ostali člani skupine se bodo še danes vrnili v planinsko kočo. Dolgo ni bilo nobene vesti o reševalni skupini, ki je odšla na pomoč skupini planincev na goro Sella. Nesreča je doletela dva planinca, ki sta se lotila plezanja strme stene na Selli. Oba planinca je zalotila v steni nevihta. Medtem ko je Kalas, po rodu Madžar, vzdržal ostre sunke viharja, je njegov rojak Santora izgubil ravnotežje in zdrknil v globino. Truplo Santore so po zadnjih vesteh že pripeljali iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiimiMiiiinitiiiiiiiiiti m n um um m iiiiiiiiiiiiMiiiii mi 111111 Tudi Anglija v družbi SZ in ZDA Angleško vsemirsko dvosedežno Stroški bodo znašali 900 milijonov lir - Najtežji problem - kako uspešno prebiti cvročinsko steno* LONDON, 21. — «News Chronicle* javlja, da so začeli v Angliji graditi vsemirsko dvosedežno vozilo, ki se bo lahko vrnilo na Zemljo. Novo vodilo ima obliko »letečega krožnika* in tehta 500 kg. Za njegov polet je potrebna dvofazna raketa. Časopis še pristavlja, da gradi novo vozilo letalska družba »Armstrong-Whit Worths» po načrtu inž. Williama Hiltona, ki je izumi! nov sistem, da prepreči razkroj vozila zaradi hitrosti in vročine. Gradnja novega vozila naj b: pomagala Angliji, da se u-vrsti skupno z Združenimi državami Amerike in s Sovjetsko zvezo med prve osvajalce vsemirja. Letalska družba »Armstrong* bo predložila načrt angleški vladi, ker upa, da ji bo ta nudila potrebno denarno pomoč. Stroški za gradnjo novega vozila bodo znašali približno 900 milijonov lir. Angleška vlada naj bi po zamisli omenjene letalske družbe prispevala potrebne rakete za poskusne polete. • Po pisanju «News Chronicla* so znanstveniki, uslužbeni pri letalski družbi Armstrong, li napravili nekaj eksperimentov z majhnimi letečimi krožniki v tako imenovanem «zračnem predoru*, v katerem so bile enake zračne razmere, kot ..bi jih imelo novo vozilo na svojem poletu v vsemirje. Temperatura v tem predoru je znašala 30.000 stopinj, hitrost zračnih struj pa je bila 13.000 km na uro. Najtežji problem, ki ga morajo znanstveniki reševati, je problem, kako rešiti novo vozilo pred »vročinsko steno*, ob kateri se je do sedaj raztopila vsaka snov. Dr Hilton upa, da bodo rešili tudi ta problem. Znano j« nemreč, da se zrak pri velikem segrevanju napolni * *• lektriko. To pomeni, da bi lahko ta električno energijo nadzorovali s posebno magne-tično napravo, ki jo že upi> rahljajo pri nekaterih drugih raketnih izstrelkih. v mrtvašnico na prelaz Sella, medtem ko so Kalasa odpeljali v bolnišnico. Ponoči je prišla v San Gio-vanni Bianco vest o ngvi nesreči, ki se je včeraj zgodila v Valmalencu. Žrtev nesreče je postal 24-letni Ettore Gal-busera iz San Giovanni Bianco, ki je pri plezanju na goro padel v 300 m globok prepad. Z njim je bil tudi prijatelj Arrigo Galizzi, prav tako doma iz San Giovanni Bianco, ki je obvestil oblasti o nesreči. Reševalne skupine so že prepeljale truplo ponesrečenega mladeniča v dolino. Do velike nesreče je prišlo tudi na Tre Cime di Lavare-do pri Cortini d’Ampezzo, kjer sta izgubila življenje dva nemška planinca, in sicer 55-let-ni dr. Edwig Erlinger iz Darmstadta in 49-letni Wilfred Hof-f*r iz •Weiss«nb4j;gest8j;a. Ofea planinca sta se vračala s težke ture, ko se je odlomil iz stene žebelj, na katerem je bila privezana njuna vrv. Zle-a Več kot 500 . m globo-ostala n^ mestu mrtva, čset metr#v pod ftjima je bila driiga skupijia plezalcev, med katerimi je bila tudi žena dr- Erlmgerja.. la .jf. videla nesrečo, ne da bi mogla kakorkoli pomagati. Člani omenjene skupine so kasneje povedali, da so le za las ušli smrti, ker sta jih ponesrečena plezalca skoraj potegnila za seboj v preoad. Trupli ponesrečencev so ze pripeljali v mrtvašnico. Na isti steni so se po vojni zgodile že štiri smrtne nesreče. Plezalca Antonio Ricej iz Vt-go di Fassa in Marin Aloisi iz Riminija sta prva preplezal« steno Sass* di Mezzodi (2428 m). Oba plezalca sta preplezala strmo steno v 6 urah in 20 minutah. Za ta podvig sta rabila 38 klinov in 7 zagozd. Stena je visoka 250 m ter predstavlja Vi. težavnostno stopnio. LAHORE (Pakistan), 21 — Neka ameriška odprava 10 o seb je 4. julija, na ameriški državni praznik, dosegla vrh Gasherbrun, ki je visok okrog 8.000 m. V odpravi sta bil« tudi dva Pakistanca in vodil jo je Nicholas Clinch, Ko je včeraj v San Sebastjanu na VI. mednarodnem filmskem festivalu Isa Miranda nehala dajati podpise, je opazila. da je bil med njenimi občudovalci tudi nekdo, ki je bil še večji občudovalec njenega denarja: vendar ga ni samo občudoval, temveč tudi odnesel: bilo je 47.000 pe-set in 70 dolarjev. Neki fotograf, ki je Iso Mirando malo prej večkrat fotografiral, bo mogoče i-mel na svojih negativih ključ, ki bo pomagal rešiti skrivnost, kdo je bil SDretni tat. Policija že išče. če ni med osebami na slikah tudi obraz ka kega profesionalnega zlo Uje! se je ko je imel S00 dolarjev Maser madžarske nogometne reprezentance Er-noe Szuecs je bil aretiran, kot poroča sedaj «Nepszabadsag», ko je hotel ilegalno Odnesti i* Madžarske 800 ameriških dolarjev. To je bilo tedaj, ko bi moral z moštvom opotovati na Švedsko na svetovno prvenstvo. Dolarje je spravil v torbo za potrebščine, a so mu jih našli in ga takoj aretirali. Baje jih je nabavil z madžarskim denarjem pri svojih pogostih potovanjih v inozemstvo. Prinesel jih je domov, ne da bi jih prijavil, in sedaj jih je hotel zopet nesti iz države. Vsekakor je bil možakar tudi nekoliko neroden. Če kdo noče priznati da je stric Neki 25-letni mlademC iz Catanie je od nekega posestnika v bližini Taor mine večkrat zahteval denarja, češ da je njegov nečak: nezakonski sin posestnikovega brata, ki sedaj ne živi več. in neke ženske iz Catanie. Tudi v nedeljo zvečer se ie mladenič Vrnil ln ponovil svoje zahteve, ki jih je »72-Ietni stric kot vedno tudi sedaj zavrnil. Te-,« daj pa ,je mladenič po-! tegnil pištolo ter starega ranil v nogo in zbežal. Zvečer pa se je sam la-vrt policiji, nakar so ga zaprli v Taormini. Kaj počenjata pijana šimpanza V Ocean Parku v Kaliforniji sta včeraj ušla iz svojih kletk, ki so se nahajale v pristanišču. 2 šimpanza in sedaj ju povsod mrzlično iščejo Simoanzi so sicer pametne živali, toda težko i* reči, kakšne so, če so pijane. Ta dva šimpanza sta namreč našla m izpila štiri in pol .litra parfuma «Moj greh*, v katerem je bilo 65 odstotkov alkohola. Parfum je bil vreden 2.300 dolarjev, kar je poldrug milijon lir, in nameravali so ga izliti v Neptunov studenec ob začetku pomola, da bi odišavili vodo. T^Eor/ Bari in Verona v borbi za vstop v A ligo Z edinim golom napadalca Erbe premagana enajstorica Verone Povratna tekma bo v četrtek na stadionu «Olimpico» v Rimu. 16.000 gledalcev prisostvovalo tekmi, od katerih je bilo skoraj 12.000 navijačev iz Barija Dve enajsterici — Bari in datk za A ligo. Se nekaj na-Verona — se borita za vstop padov s stran; igralcev Ba- v nogometno A ligo in ker rija in tekma se konča z zmaje samo eno mesto na razpo- go na igrišču nekoliko bolj- lago, bo to zasedlo boljše ših in požrtvovalnejših igral- moštvo. Kdo je boljši je težko 'cev, katerim je bila sreča bolj predvidevati; zaenkrat je mila kot nj:hovim nasprotni-prognoza v prid Barija, ki je kom. v nedeljski tekmi in sicer na i BARI; Magnanini; Romano, neutralnem igrišču v Bologni Gariboldi; Cappa, Seghedoni, odpravila s pičlo razliko enega gola svojega nasprotnika. Igra sicer ni bila na višini, a to ni nihče pričakoval iz razumljivih razlogov; zaradi nervoznosti igralcev so lepe kombinacije zelo redke, kar ' * »j • MUS Mazzoni; De Robertis, Erba, Bretti, Macchi. Farinelli. VERONA: Ghizzardi; Basilia-ni, Cuttica; < Tesconi, Benedet. j t:, Larini; Maccararo, Zamper-lini, Del Vecchio, Ghiandi Bassetti. Sodnik: Orlandini iz Rima. j prvaka Jugoslavije Gledalci: 16.000. Koti: 7-51 (3-2) v korist Barija, trovičem (oba Beograd). Po dirki je zvezni kapetan Kosta' Todorovič izbral v državno reprezentanco Petroviča, Valčiča, Levačiča, Šebenika in Žirovnika, ki se bodo do dirke «Po Jugoslaviji« pripravljali v Kranjski gori. Istega dne je bila tudi druga odločilna zvezna mladinska dirka do Postojne in nazaj (100 km). Zmagal je Beograjčan Živkovič pred Zadrča-nom Šimom Bajlom, ki je v skupni oceni po obeh dirkah osvojil naslov mladinskega Milan - Rosario 4:1 Enajstorica Milana je v drugi tekmi v Argentini premagala moštvo Rosaria v razmerju 4 proti 1. Prvi polčas se je končal z 1:0 za Fabjane. Prvi gol je bil sad pomote branilca Cardosa, ki je v glavo poslal žogo v lastno mrežo. KOLESARSTVO Italijanov ne bo na dirki » 3’41” 4. Adrianssens •t 7’16” 5. Nencini 9* 13-33” 6. Planckaert »f 28’09” 7. Bobet 9* 31’39” 8. Bahamontes 99 40’44” 9. Bergaud 9» 48’33" 10. Hoevenaers »t 58’26” HHP A GAUL PO TOČKAH L Graczyk 347 točk; !■ vkaert 406 ; 3. Darrigade 5W 4. Gainche 584; 3. Delber|6i 623; 5. Bauvin 660; 7. H«*" naers 663; 8. Nencini 682; *• , Van Est 718; 10. W. Van Ek v «111 m« **•» ’—__ j* 728; 11. Favero 705; 15- Ban 863. PO EKIPAH 1. Belgija (Adriaens*8®*j Plancltaert, Hoevenaers) ur 30'58”, 2. Italija (Fav*^ Nencini, Catalano) 352.40 3 ' 3. Nizozemska * Luksembttt* 353.14’24”, 4. Francija 353 * ln 30T8”. •DE ČOH 1. Gaul 76 točk, 2. De Britf ne 72, 3. Van Looy 64, 4. B bet 54, Poblet 54, 6. Forna" 51, 7. Baldini 49, 8. N en«« 44, 9. Adriaenssens 41, ** Planckaert 37, 11. Favero » Brankart 34, 13. Van Ste«- bergen 33, 14. Geminiam 2«, Janssens 30, 16. Conterno Derycke 28, Desmet Ar. 23 Impanis 28, 20. Lorogno 26, 2, Bahamontes 26, Van Daele 2' Van den Branden 26, 34. CJ-rami 25, 25. Defilippis 22, 2 ' Darrigade 20, Stablinski 20-PO DRŽAVAH 1. Belgija 547 točk, 2. Ita")J 297, 3. Francija 231, 4. Spa"1’ ja 143, 5. Luksemburg 95. ' Nemčija 32, 7. Švica 15. *’ Nizozemska 14, 9. Avstrija 10. Severna Irska 1. 8.750.000 FRANKOV ZA ITALIJANE Ob koncu francoske k0'*-sarske krožne dirke so v blagajni italijanske ekipe našte*' 8.750.000 frankov kot zasluže* za etapne zmage, rumeno o1*’ jico in drugo. BORBENOST 1. Bahamontes 246 točk, *• Darrigade 242, 3. Gaul 224, ’• Graczyk 213, 5. Geminiani l3.' 6. Luison Bobet 93. 7. Nend ni 90, 8. Catalano in ckaert 79, 10. Annaert 72, H- FAVERO Adriaenssens 70, 12. Bergatb* 62, 13. Plet Van Est 59, Hoevenaers 56, 15. Delbergb in Stablinski 53, 17. Arma"" Desmet 52, 18. Van Gene"2' den 35. 19. Privat 34, 20. Gr« 33, 21. Ferlenghi 32, 22. Sab-badin in Favero 31, 24. Poll) 27 točk. PLAVANJE __________________ Nov svetovni rekord Avstralijanke Fraserjcve CARDIFF, 21. - Avstralsk* plavalka Dawn Fraser je pa tekmovanju britanskega cesa1-stva izboljšala na 110 jarde prosto svoj in tudi svetov"1 rekord, ki ga je bila dosegi* 18. februarja letos. Novi tC kord je 1’01”4. Nov evropski rekord Kolesnikova na 200 ra prsno MOSKVA, 20. — Na plava1' nem prvenstvu Sovjetske zv*" ze, ki je v bazenu stadio"* Lenin, je Moskovčan Kol**' nikr.v postavil na 200 m pr'8"0 nov evropski rekord v ča*" 2’39”3 in s tem odvzel svcje' mu sonarodnjaku Minashk'."1! naslov prvaka, ki ga je i1"5, od lani. Minashkmov rekor" je bil le za sekundo slabši novega. id GEMINIANI Odgovoru, uretlulK STA.NIS1.AV HEINKO . Tiska Tiskarski zavod zl i . <'rSI VLADIMIR BARTOL' 133. ALAMUT «Ali pa... drži se morda kot oni Halla, ki si ga pred akima dvema tednoma ne vem kam poslal. - •rudl f* odoben Afanu? Potem zares ne vem... Noge ima krive kot ižafar ... Ali si tega mislil?* Grk je bil ves prepoten. Hasan se je posmejal. »Zdravnik si in spreten brivec. Ali bi »i upal, denimo spremeniti Džafarja v tega moža?* Hakimu se je razjasnil obraz. . «Na to umetnost se dobro razumem. Saj je pri na« doma.* »Vidiš, vidiš, da sva se sporazumela.* »O, blagovoliš se šaliti, šeiduna Toda mož, ki čaka tu unaj, ima kratko, nakodrano brado, malce polomljen nos n precejšnjo brazgotino čez lice. Vse to pa je kakor vstvar eno, da se prenese na nekoga drugega. Samo dovoliti mi noraš, da bom imel vzorec neprestano pred seboj, ko se bom p^(^| ^ »Dobro. Ali pa mi moreš tudi zagotoviti, da bo podob lost dovolj velika?« »Jajce bi ne moglo biti bolj podobno jajcu... Samo lovoli, da si pripravim vse, kar bom pri delu potreboval.« »Prav. Kar poskrbi.« Zdravnik je odšel. Hasan je poslal po Džafarja. Ko je prišel, mu je rekel: »Znamenito nalogo sem ti namenil. Ko jo boš izvršil, bodo izmailci v zvezde kovali tvoje ime. Raj se ti bo na stezaj odprl.« Džafar se je spomnil na Ibn Tahirja. Se zmerom so gq slavili kot mučenca, čeprav ga je bil na lastne oči videl, kako se je vrnil na Alamut in kako je potem ves blažen in s sijočimi očmi spet odšel, ko je od njega sprejel omot, ki mu ga je bil pred svojim odhodom v Nehavend zaupal. Same čudovite in nerazumljive skrivnosti. »Ukazuj, Seidunal« Obraz mu je žarel od ponosa.------------ Ves ta čas je Halef v predsobi preživljal peklenske muke strahu in negotovosti. Komaj nekaj korakov od njega Je stal silni rabelj. Mišičaste roke je bil prekrižal na golih prsih Od časa do časa je ošvrknil odposlanca s posmehljivim pogledom. Njegova pomočnika sta sem ter tja razpihala ogenj Vmes sta se igračkala z natezalnico ter izzivalno pregledovala mučilna orodja.-------- Zdravnik se je vrnil s potrebnim orodjem. Hasan je dejal Džafarju: »Najprej si boš dobro ogledal jetnika v predsobi. Natančno si boš moral zapomniti sleherno njegovo kretnjo, nje gov način govora in izražanja ter vse ono. kar bo o sebi med mojim izpraševanjem povedal. Glej, da ne boš ničesar preslišal! Zakaj posnemati ga boš moral tako, da bodo vsi, ki bodo prišli s teboj v dotik, mislili, da si on. Skratka, spremenil se boš v njega.« Stopili so za njim v predsobo. Namignil je rablju, naj bo pripravljen. Potem je vprašal jetnika: »Kako ti je ime in od kod si?« Halef se je skušal vnovič zbrati. »Jaz sem sčl Njegovega Veličanstva...« Hasan je vzrojil. »Rabelj, pripravi orodje!-. Tebe pa zadnjič opozarjam, da točno odgovarjaš na vsa vprašanja. Vnaprej ti povem, da te bom obdržal na Alamutu. če bi se izkazala ena sama od tvojih navedb za netočno, te bom ukazal razčetveriti doli na dvorišču. Zdaj veš, pri čem si. Govori!» »Jaz sem Halef, Omarjev sin. Moj rod izvira iz Gazne Tam sem bil rojen in sem preživel tudi svojo mladost.« »Zapomni si, Džafar!... Koliko ti je let in od kdaj služiš v sultanovi vojski?« »Star sem sedem in dvajset let. V vojski služim od svojega šestnajstega leta.« »Kako si bil vanjo sprejet?« »Moj stric Otman, Huseinov sin, ki je stotnik pri telesni straži, me je priporočil Njegovemu Veličanstvu.« »Naštej postaje svoje službe!« »Prišel sem neposredno na dvor v Isfahan. Spremljal sem potem Njegovo Veličanstvo kot njegov sčl po vsej državi.« Imenoval Je mesta, skozi katera je potoval in v katerih se je bil dalje časa pomudil. Potem karavanske in vojaške poti, po katerih so se kretali. Pri nadaljnjem izpraševanju je povedal, da ima dve ženi, vsaka da mu je rodila po enega sina. Hasan Je zahteval zmerom večje podrobnosti. Prišli so na vrsto njegovi predstojniki, njihove navade ter osebne zadeve; potem njegovi tovariši, njegova služba in njegova razdelitev časa. Popisal je, kako občuje s tem in onim, kolikokrat da je govoril s sultanom in kakšen da Je njegov odnos do njega. Povedal je, kje prebiva v Isfahanu in kje v Bagdadu. Kaj mora ukreniti, če hoče, da ga puste k vladarju. Natančno je očrtal lego sultanove palače v Bagdadu in dostop k njej ter označil celotni dvorski ceremonial- V tem kratkem času je Džafar spoznal neko povsem novo življenje ter se skušal vmisliti vanj. Ob koncu je Hasan velel jetniku, da točno popiše svojo ježo na Alamut. Našteti je moral vse postaje, kjer je bil zamenjal konja in kjer je prenočeval. Potem je velel rablju^ naj sname jetniku vezi, da bi se mogel sleči. Halef se je zgrozil. »Kaj to pomeni, gospod?« «Hitro! Brez oklevanja! Da me ne prisiliš k drugačni!11 sredstvom. Snemi si tudi turban.« Halef je zastokal. »Samo tega ne, gospod! Ne sramoti me tako!« Na Hasanov migljaj ga je rabelj s trdo pestjo pograbil 29 vrat. Pomočnik je prinesel razbeljeno ost in mojster jo )e počasi približal golim prsim jetnika, še preden se jih ie dotaknil, je zacvrčala koža in se osmodila. , Halef je divje zatulil. »Storite z menoj, kar hočete. Samo ne žgati!« Slekli so ga do kože ter mu spet zvezali roke na hrbtu- Džafar je vse to gle«al, ne da bi trenil z očmi. Dobf° se je obvladal. To ga je na tihem navdajalo s ponosom. . »Zdaj je tvoja umetnost na vrsti, zdravnik,« je dej9* Hasan. »Jetnik! Od kod so ti rane na telesu?« Halef je, še ves trepetajoč od prestanega strahu, priP^, vedoval o sporu, ki ga je imel z nekim sultanovim skopljetl cem.. Grk je med tem pripravil tenko, ostro rezilce, dolgo i?'0’ različne tekočine in maže Nato je rekel Džafarju, naj si ^ gali zgornji del telesa. Kakor pravi umetnik si je zavih9 rokave. Enemu od rabljevih pomočnikov je velel držati zab°J' ki je bil poln najrazličnejših pripomočkov. Nakar se -ie lotil dela. Najprej je Džafarju namazal določeno mesto z ne^° mažo, v katero je potem začrtal obliko brazgotine in znamenj9 Potem je velel drugemu pomočniku, naj mu na ognju razh®1 rezilce in iglo. S tema je začel spretno risati in vbadati v ko%°' Džafar je stisnil ustnice. Malce je pobledel od bolečih®' toda ko ga ie Hasan pogledal, se mu je nasmehnil, češ, s9j ni nič hudega. /Nadaljevanje sledi).