poslanec Bedjanič obsoja gospodarstvo ssdanjc vlade. V scji narodne skupščine dne 30. no-rembra je pojrfanec Andrej Bedjanič govoril proti dYanajstinam in i«nozga>anju Slovenije po tisokih davkih. Izvajal j« sledeče: Dvanajstine in njih nore poslatke polcg že prcj */bstoječih samo potrjujejo neenakosti in spričujejo naoovo kričečo krivico, da slovensko ljudslvo pač ima dolžnosti do države in njene uprave, a nima nobenih pravic. Državna uprava ne uvažuje niti njegovih go«}>odarskih razmer, nili njegovih gospodarskih potreb in celo zakonitim obvcznostim napram našim krajem in občinam finančna uprava ne zadošča in jih ne izpolnjuje. Zato je tudi stališče, ki ga moram zavzemati jaa s svojimi toTariši samo po sebi dano in moram obzalovati vse one tovariše, ki kljub zapostavljanju in zaaemarjenju Slovenije in drugih prečansRih krajev od srtrani centralistične državne uprave in njene sedanje vlade glasujejo za take predloge in s tem odobravajo storjrno krivico, katera se je s takim postopanjem prizadejala slovenskemu narodu. Pri tem iniam edino upanje, da jim bodo Tolilci «fali m«slo krogljic (Franjo Smodej: Nekaj drugega!) ackaj drugega ter jim njihovo početje, ki je škodljivo rsern slojem našega skrvensk«ga naroda primerno pla«ali. Dovolite, gospodje, da dokažem svojo irditeT s podaiki iz predsloječega predloga. Kak proračun dcla Radič? Vzeaiimo najprej ministrstvo prosvete. Na mestu mfnislra prosvcle stoji mož, ki načeljuje stranki, ki pravi, da hoče dvigniti splošno in strokovno izobrazbo knielskih slojer. Oglejmo si malo, kater« postavke je gospod minister prosvele v sedanjih dvanajstinah povišal odnosno oanovo uvedel in iz lega bomo videli, kakšne so besede in kakšna so dejanja. Po proračunski poslavki 248. se zabteva za učitelji&nike na državnih učileljiščih za pcdpore in štipendi|e svola 1,000.000 dinarjev. Gotovo je lo namen, da se jpovzdigne obisk teh šol in dobimo več učiteljev. To jfe samo na sebi gotovo hvalevredno, toda čudno je, da ?lada islciasno zapira dcbre in priznane kaloliške zarode (Slelan Falež: Najboljše!), ki so narodno in slro- komo najboljše Tzgajali učiteljice, kakor •« j« to zgodilo t Mariboru, Ljubljani in r Zajrtbu. (Dr. Bazala:  Taj zavod obsloja več 70 godlna.) Za Sofcela 100.000 dioarjer — a popIaTljenel raanjo  tekatL  GoTorimo o TarčeTanju, istočasno pa po isti partiji 248. pozicija 9, daje minister prosvete Sokolu t Skoplju 100.000 dinarje* za zgradbo Sokolskega doma. (Franjo Smodej: Sokolu daje naša Tlada podpore, po plavljenci pa še do danes niso dobili niti pare podporel) Sokol jc popolnoma privatno društvo. Vsakdo bi mo ral imeti enake praTice. Če že podpirale Sokola, potem bi morali pravtako pcdpirati tudi Orla, ker smo vendar državljani cne in iste države. Znano je tudi, da ja Skoplje zelo bogato mesto in ako hoče imeti svoj Sokolski dom, naj si ga zgradi samo s svojim denarjem. Zato ni prar nobene potrebe, da sc za ta namen daje t dvanajstinah tako visoka svota. Imamo pač nujnejše in bolj neizbežne potrebe, kakor je ta. Z* »šport« 70.000 dimarj«v — nii. uboge šole ˇ Sloveniji Se bolj tudno je, ako minister promte daje športn«mu klubu »Jugoslavija« kar 70.000 dinarjev podpore. Kakšno prosvetno delo pa vrši to športno društvo? To društvo, bi se moralo samo Tzdrževati, če ho če obstojati. (Franjo Smodej: Koliko podpore so p» dobile naše siromašne šole? Niti ficka ne dobijo!) Če se hočejo razni športniki razvedriti in okrepiti, naj gredo na kmete in naj tam delajo, kakor dela naš kmet, ki se mora od ranc zore do trdega večera truditi in mučiti za košček kruha. (Franjo Smodej: Kmet dobi davke za lo!) Za glcdališče t B«ogrndu olopet rnilijone. Za beograjsko gledališče izdajo poleg dosedanjih 5 milijonov 1 in četrl milijona dinarjev novih izdat kov. Ravno lako imamo celo vrsto novih postavk za beograjsko vseučilišče, a zf. Ljubljano prav nič. (Fr. Smodej: Čujmo, čujmo!) Ako je Ljubljana od gospoda ministra prosvete tako »ljubljenac (Franc Kremžar: Je ljubljena radi davka, ki ga plačuje državi!), potem se mi Iepo zabvalimo za takšno ljubezen. (živahno pritrjevanj« in ploskanje na levici.) Za luksus diuje niinister Radič milijone, a nbogi Ijudje š« za sol nimajo . . . Dajejo se podpore športnim društvom, dajejo se podpore za luksus, dajejo se za gledališča (Franc Krenižar: Neenakotnrrno!), medtem ko hrvaški in sloTenski kmet, Prekmurec in Haložan nimata denarja niti za sol. (Josip Elekl: Saj soli niti dobiti ni!) Me«i tem ko izdaja vlada za take nepotrebne stvari lako  ogromne svote, se za po zadnjih poplavaJb. oškodoTan<?  fta do danes ni prav niŁ zganils,  Ob bajnih in luksuznih razsretljavai, ki jib gU dališčem omogočujejo povišane postavke ministrslva  prosvete, plešejo t zabavo sitim bogatinom razne ple- salke, medtem ko v dolgih zimskih večerih ubogi de- lavec, ubogi kmet nima niti petroleja, da bi mogel u- Trševati svoje domače delo. Tudi to živo osvetljuje Tladno pojmovanje o so- cialni dolžnosti in Radičevi »kmelski gospodarski« po- litiki. To poudarjam posdbcj jaz kot slovenski kmet. (Pritrjevanje na levicL) Krivice, ki se godijo slovenskim duhflrvnikioni.  Ministrstvo Ter je pač predložilo precej novih fzdatkov, toda starih socialnih krivic napram slovenskemu duhovništvu ni popravila. Stara neenakost y lera oziru, ki smo je že tolikokrat poudarjali in ožigosaU, je ostala naprej. Mi ne zahtevamo prav nobenih posebnosti, nobene predpravice za slovensko duhovščina, ampak zabtevamo s polnim pravom na podlagi ustavf in zakona le dosledno enakopravnost s pravoslavnim duhovništvo. Nifc yeč in nič manjl Nesebično in požrtvovalno vzgojno delo našcga duhovnistva to upravičeno tirja in tudi zasluži. Občinske lajnilce t Srbiji plačuje vlada, a v Slovetuji  so tajniki br«zplačni sluge oblasti  Kot praktičen poznavalec dela in delokroga občinskih scmauprav, se moram z vso odločnostjo zavarovati proti praksi, da povišuje notranji ministet pomoč občinskim delovodjem (tajnikom) za srbijanske občine, našim občinam pa za delo v prenešenen* delokrogu ni dal še nili pare. (Janez Brodar ironično: Zopet enakopravnost!) ludi tukaj vidimo v praksi toliko hvalisano »enakopravnost«, V\ je dejansko p» tolikih letih obstoja naše države naravnost sramola za naše medsebojne razmere, za pojmovanje o pravicah in dolžr.oslih države do državljanov in obralno. (Klici na levici: Tako je!) Za srbijanske občine ]e vedno dovolj derarja na razpolago, a za naše sloveraske, ki imajo toiiko posla posebno s politirn.ini ia vojaojvimi oblastmi, pa nili pare (Franjo Smodej: Zato, ker jim delajo zastonj, pa razpušcajo občinske zastope.)  Za bolnišnice nimajjo denurja. Bolnice v Slovenij! so brez vsakih kredilov, a minister kupuje istočasno za milijone kopališča. Naš* bolnice morajo delati dolgove nt morejo izplačati dobaviteljem dolžni^ svot za*hrano bolnikom in druge ptrebščine. Naše bolnice takorekoč samo še životarijo in ne mcrejo nikakor zadostiti svojim nak>ganu Za našfl vjetnike v Rusiji Grajati moram posebro še to, da se naša država ni pobrigala, da bi imela kako zvezo oziroina da bi nredila diplomaiične zveze z Rusijo. To moram grajati še posebno radi lega, ker je še danes v Rusiji oz. V sibir^.ih pokrajinah veliko naših državljanov, ki tam neizrečeno trpijo in bi sc radi vrnili domov, a se me morcjo vrtniti. (Franc Kremžar: Sedaj bo šel Radio po njč. — Franjo Smodej: 10.000 jih je še tam.) f«Iaša drlava oziroma vlada se pa ne briga za to, da bi svoje državijane spravila v domovino. (Janez Brodar: flV) j« »čovečanstvo!«) Žalostne razmere pri vojaštvu. Gospodje, ako poglecate postavke za minJstrstvo tvojne in mornarice, vidite, da so te postavke izredno Tusoke. Tako imamo na primer postavko, ki se tiče na- i)ave za ljudsko prehrano, ki znaša 30 milijonov din To je ogromna številka. če pogledamo, kako se naše •vojaštvo prehranjuje, če pogledamo, kakšne zlorabe se delajo ravno pri hrani našega vojaštva, vidimo, da je ta številka prevelika in lo zlasti sedaj, ko so padle «:ne kmetijskim pridelkom in vsem živilom. Da vidiie, kal<o se uporablja ta denar, naj navedem samo dogodek, ki se je dogodil za časa orožnih vaj preteklo jesen. V Krivi Palanki je pri 4. pionirskim lataljonu komandanl mes'o, da bi dajal vojakom vso thrano, ki jim gre (Franc Kremžar: Naj to siiši vlada!), je vojakora brano pritrgoval in jo porabil za svoje svinje in za prehrano luksuznih živali. (Ivan Vesenjak: Za kakšne?) Za lisice. Ta komandai.t je vzel vojakom vsak dan 4 kg mesa, da je hranil ž njim lisice. Naše ceste zancmarjajlo. Poglejmo dalje »dclo« ministrstva za gradjevine. Minislrotvo ima sicer vcliko poslavko za grajenje novih cest in vzdrževanje državnih cest, a za Slovenijo ni nobene pare. Gospcdje, ki ste poznali ceste v Slcveniji pred vojsko (Franjo Smodej: Krasne so bile!) in ki jih poznale danes, morate priznati, da je velikanski raz- loček med tedanjim in današnjim stanjem in da sc na- hajajo naše ceste naravnost v strašnem stanju. Naši okrajni zaslopi oziroma cestai odbori ne dobe <xi mi- ¦nislrslva (Franc Krcnižar: To je sedaj ministrstvo za izenačenje rest. — Veselost!) tistega, kar jim gre po zakonu. Država dolguje ležke milijone našim okrajnim zastopom oziroma okrajnim ceslnim cdborom. Ako se aie bo država pofcrigala tudi za ceste v Sloveniji, po"tem bodo te cestc popolnoma propadle in ne bo mogoč noben promet. Davki se zvišujejo (Josip Škoberne: Ceste pa znižujejo. — Smch.), finančna oblast pod sedanjo vlado pa ne plača niti tislega, kar bi po zakonu moraJa izplačali. Ustavljene so vse doklade našim ob- činam. Gospodj>, kdor pozna pravo občin, ta bo gotovo vedel, da kakor država ne more uspevati brez proračuna, tako tudi občina ne more u&pevati brez do kLad. Radičeva vladja nima erca za kmebt V ministrstvu poljoprivrede ne vidimo nobene postavke za povzdigo kmečkega stanu. (Franc Kremžar: To je ministrsivo za povodnji. Veselost.) Vsalcdo pozna dancs težki položaj našega kmeta. Vsem pridelkora, ki jih ima kmet, so cene padle. Padle so cene pri žiivini, pri lesu in sploh pri vseh kmetskih pridelkih, a kmetijsko ininistrstvo nima nobene postavke, da bi se ta težek položaj našega kmeta zboljšal. Težke elementarne nezgode in težke poplave so zadele v zadnjem času celo našo državo, posebno pa še naše slovenske kraje; toda naša vlada se še ni do danes prav nič zganila in ni dala tem siromakom še nobene podpore. Cele občine, celi okraji in cele pokrajine so bile pod vodo, a ubogi ljudje, ki so v n.katerib fcpajih izgubili vse svoje ia.etje, šc niso dobili niti pare podporc. Vse je propadlo, propadla so iivila, propadto je živina, a vlada se ne zganc, da bi tem ubogim ljudem pomagala. (Franjo Smodej: Rušijo se jim hiŠe.) Rušijo s« biše in to zlasti v Prekmurju, a naša vlada nima smisla, da bi ljudem pomagala. (Franjo Smodcj: Naša vlada se ne bo zganila, če se prav pri nas porušijft vse hiše. Tukaj t Beogradu bo že gradila palače.) Za regulacijo Drave ninipjo pam V kmetijskem ministrstvu tiidi ue rajdemo nobene postavke za regulacijo naših rek. (Ivan Vesenjak: Z» nas je nujnost, a za Beograd denar. — Klici na levicit Tako je.) V preteklem zasedanju, in sicer dne 25. ju« nija sem stavil nujni predlog za regulacijo Drave. Vl» da je sicer sprejela nujnost mojega predloga, ki ga j« izročila finančnemu odboru. (Ivan Vcsenjak: To je bil» vse.) S tem, da je izročila predlog finančnemu odbori^ je tudi pokopan za večnost (št«fan Falež: Drava pt hilrcjša nego finančni odbor.) že od preobiata seni se vedno borimo za to, oa se naše divje in razdirajočc reke spravijo v takšno slanje, kakoršro bi n:oralo bili. Vsem je znano, da je Drava najbolj divja reka, ki vsak čas menja svojo slrugo in odnaša tiscče in tisoče hektarjev plodne zcmljf. Drava ogroža cele vase, poscbno v plujskem in crntžkcm okraju, kjer padajo hiše v vodo, a uaša vlada se ne z^ane in ima za vse naše prittižbe samo gluha ušesa. Izvoz vinta o\irtaj|oi. Mi imamo, kakor je znano, tudi trgovsko pogodbo z Neniško Avslrijo. Po tej trgovski pogodbi z Nemžko Avslrijo bi «nie!a izvažali naša država v Nemško Avstrijo 80.000 hl vina na k'o. Ne vnn pa, ali je vlada obvestila naše obrr.-ejne carinarnke o tej pogcdbi ali ne, ker obmejne oblasli deiajo trgovcem, ki prihajajo iz Avst.rije, da kupijo naš-a vina, velike zaprcke, jih zadržujejo po cele Udne na postajab in jiio ne dovolijo prevažall vina. Iz vsjga tega, kar sem tukaj navcdel, izhaja čisto jasno, da mi nc mortmo cdobravati centralislične finančne politike, ki ne daje za slovenske kraje p:av ničesar. Zato izjavljam in v imer.u svojlh tovarišev, da bomo glasovali proti predlcženim dvanaislinam. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.)