TEDNIK GLASILO - DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVin., ŠT. 2 PTUJ, 16. januarja 1975 CENA 1,50 din France Popit v Kidričevem in v Ptuju v torek dopoldne je obiskal Kidričevo predsednik CK ZKS, Franc Popit, Visokega gosta so pred osnovno šolo „Boris Kidrič" v Kidričevem pričakali: Branko Gorjup, predsednik SO Ptuj; Alojz Gojčič, sekretar OK ZKS Ptuj; Franjo Gnilšek, predsednik IS SO Ptuj; Stanko Lepej, predsednik OK SZDL; Alojz Cucek, predsednik Temeljne izobraževalne skupnosti Ptuj; Milan Krajnik, generalni direktor TGA; Anton Kosi, predsednik KS Kidričevo; Ivo Težak, ravnatelj OŠ Boris Kidrič ter predstavniki delovne skupnosti , OS Boris Kidrič, predstavniki TGA Kidričevo in drugi. Predsedniku Popitu so izrekli dobrodošlico tudi pionirji iz Kidričevega. Po krajšem ogledu okolice šole je v zbornici stekla razprava o prehodu na celodnevno bivanje otrok na tej šoli. Besedo je povzel Alojz Gojčič, takoj za njim pa je govoril Ivo Težak, ravnatelj šole v Kidričevem. Dejal je, da so bili ob soglasju vsi člani učiteljskega' kolektiva za celodnevno bivanje v: šoli. Takšen pouk, oz., šola pa; zahteva trdno materialno osnovo,' nove kadre in nove prostore. Tako je pri kadrih potrebno večje število pedagogov, potrebni pa so tudi psihologi, socialni delavci in čistilkc. Ob obstoječih zgradbah bi rabili še 320 kv. m. Za vse te spremembe pa bi potrebovali približno 150 milijonov dinarjev. Od kod zago- toviti potrebna sredstva? Pavla Majnikova iz ptujske Temeljne izobraževalne skupnosti je dejala, da je republiška izobraže- valna skupnost namenila od petih niilijard Ic dve za celodnevno bivanje otrok v šoli. France Popit pa je dejal: ,,Ze!o pozitivno je to, daje celoten kol(?ktiv podprl to zadevo" in nadaljeval: ,,Hočem povedati, da gre tu za velike stvari in mislim, da bi jih prav zato morali jemati z veliko odgovornostjo." Nadalje je govoril o "težavah, ki bi se lahko pojavile ob vpeljevanju celodnevne- ga bivanja. Vendar je poudaril, da so „stvari le take, da se dajo urediti". Govoril je o racionalnosti šolstva nasploh. Za kaj gre? Vsaka šola hoče imeti svojo zasedbo socialnih delavcev, pedagogov, psihologov ipd. Mar se ne da urediti, da bi bili v ,,eni hiši" za več šol hkrati? V SR Sloveniji vsak tretji zaposlen v šolstvu ni pedagoški delavec. To so čistilke, kuharice in podobno. „V glavnem pa," je dejal predsednik Popit, „mora nositi v Kidričevem glavne stroške celodnevnega bivanja v šoli Tovarna glinice in aluminija, krajevna skupnost, krajevna organi- zacija SZDL in krajevna organizacija ZK," Predsednik SO Ptuj Branko Gorjup pa je nakazal rešitev tudi v tem, da bi najeli kredit. Vsekakor konkretnega odgovora, ali bo j Kidričevem kmalu stekel celodnevni pouk, še ni. France Popit je nato z ostalimi gosti odšel v Ptuj. Tam je po kosilu nadaljeval na ptujski gimnaziji razgovor o povezovanju srednjega šolstva. O tem bomo v prihodnji številki obširneje poročali. M. Ozmec France Popit med razgovorom v ptujski gimnaziji, na katerem so prisostvovali vsi vidnejši družbeno- politični delavci ptujske občine, predstavniki gimnazije ter šolskega centra za gospodarstvo in upravo „Jože Lacko" Ptuj, Foto: Kosi Čas prehiteva ljudi KRITIČNA OCENA NEUSPEHA ZDRUŽEVANJA PTUJSKE GRADBENE OPERATIVE. Na seji komiteja občinske konference ZKS Ptuj, ki je bila v sredo, 8. januarja 1975, ob sodelo- vanju občinskega političnega aktiva in predstavnikov družbeno - političnih, samoupravnih in vodstve- nih organov iz gradbenih podjetij DRAVA in GRADNJE Ptuj, so razpravljali o vzrokih neuspelega združevanja obeh ptujskih grad- benih podjetij. Poskušali so ugo- toviti dejanske vzroke, zakaj referendum o združitvi pri gradbe- nem podjetju ,,Drava" ni uspel in skupno najti pot, ki jo naj sedaj ptujsko gradbeništvo ubere, da bo ne samo životarilo, temveč se še bolj uspešno razvijalo v korist delavcev in celotnega ptujskega gospodarstva. Za sejo komiteja so v obeh gradbenih podjetjih pripravili kratko oceno referenduma, ki je bi! pri ,,Gradnjah" uspešen, pri GP „Drava"pa je bilo le 10 glasov več proti kot za združitev. Ti oceni so, udeleženci seje dobili napisani prej, na seji pa so jih ocenili za močno pomanjkljivi, saj se izogibata bistvu neuspeha. Nesprejemljivo in nepo- šteno je predvsem valiti krivdo za neuspeh na drugi kolektiv. Občinska volilna komisija je ugotovila, da je bilo pri izvedbi referenduma v GP ,,Drava" cela vrsta formalno - pravnih pomanjkljivosti. Po obširni razpravi je komite občinske konference ZKS Ptuj, v soglasju z občinskim političnim aktivom sprejel naslednje sklepe: 1. Osnovni organizaciji ZKS in sindikata, samoupravni organi in vodstvo pri gradbenem podjetju „Drava" Ptuj morajo v 14 dneh, t.j. do 22. januarja 1975, preučiti \zrokc neuspelega referenduma in dati oceno o nadaljnjem pove- zovanju z GP ,,Gradnje" Ptuj. 2, Glede na dejstvo, da so med delavci nekatere nejasnosti okrog povezo- vanja gradbene operative v Ptuju, pojavljajo se netočne in tendencio- znc govorice, ki so v nasprotju s X)lit3co ZK, sprejeto na X. congresu ZKJ in VII. kongresu ZKS ter z določili zvezne in republiške ustave, mora osnovna organizacija sindikata GP ,,Drava" vabiti na občne zbore in sestanke z delavci predstavnike političnega aktiva občine Ptuj. 3, Na podlagi ocene, ki jo sprejmejo osnovne organizacije ZKS, sindikata in samoupravnih" organov je dana možnost obema gradbenima podjetjema v Ptuju, da se povezujeta z drugo gradbeno opcrativo zunaj občine Ptuj. 4. Osnovna organizacija ZKS pri GP ,,Drava" mora na podlagi ocene in razprave na seji komiteja ObK ZKS Ptuj, obravnavati in izreči vzgojno politične ukrepe svojim članom: sekretarju 00 ZKS, predsedniku volilne komisije, tehničnemu direk- torju in glavnemu direktorju. 5. O vseh sprejetih sklepih mora 00 ZKS pri GP „Drava" sproti obveščati komite, ki bo o tem, kako se sklepi izvajajo, razpravljal na seji 5. febru- arja 1975. Naj na kratko opišem celotni postopek, čeprav smo o tem v našem listu večkrat poročali, obširneje pa 21, novembra 1974, da bo bralcem razumljivcjše, zakaj tako odločni in konkretni sklepi komi- teja ZKS, Po predhodni razpravi v občin- skem političnem aktivu in na seji komiteja ObK ZKS, ki je bila v prostorih GP „Gradnjc" Ptuj, je bila že junija 1974 imenovana 21 - članska komisija (po 7 so jih' imenovali samoupravni organi v vsakem gradbenem podjetju, po 1 predstavnik pa je bil iz vsake občinske družbene - politične organizacije, izvršnega ^veta občin- ske skupščine in podružnice SDK Ptuj), Ta skupna komisija se je sestala na štirih sejah in pripravila obširen elaborat analizo združitve gradbeništva v Ptuju. Vsi podatki v analizi so potrjevali, da jc združitev obeh gradbenin podjetij ekonomsko vsestransko utemeljena in jujna, da je ta v skladu s celotnim našim ekonomskim razvojem in v korist zaposlenih delavcev v obeh grad- benih podjetjih ter celotne občine. To analizo sta novembra 1974 sprejela delavska sveta obeh gradbenih podjetij na skupni seji, kjer so se tudi dogovorili, da bodo z vsebino podrobneje seznanili delav- ce na zborih po deloviščih. To je bila obenem priprava na referendum o združitvi, kije bil v obeh podjetjih 16. decembra 1974 z že znanim izidom. Kot je pokazala razprava na seji komiteja, vsi zadolženi, zlasti vodilni, niso v celoti izvršili nalog, sprejetih na skupni seji DS. Nasprotno, nekateri so ce'© javno manifestirali, da so proti združitvi. Da je bil izid glasovanja odvisen ■izključno od tega, kako je bi! delavcem raztolmačcn pomen zdru- žitve, je na seji komiteja nazorno prikazal predsednik DS v GP „Drava", da so na volišču, kjer je sam obrazložil pomen združitve le trije delavci glasovali proti, vsi drugi pa za združitev. V razpravi na seji komiteja je bilo večkrat poudarjeno, da smo pred občani ptujske občine skupno odgovorni za hitrejši razvoj. Pri tem imajo glavni in odločujoč piomen združitve gospodarsKih organizacij, da bodo tali, ki smo vedeli, vsi, ki smo ga poznali, smo si dopovedovali, da niorda le ni res, da se bo zgodil medicinski čudež in ga iztrgal iz objema zloglasnega uničevalca živ- ljenj. Vsi, ki smo Francka imeli radi,, nemo sklanjamo glavo ob spo-j znanju, da je zahrbtna bolezen tudi j tokrat terjala svoje. Iz naše srede jej iztrgala človeka, brez usmiljenja do' tistih, ki so ga najbolj potrebovali, \ brez posluha za neme prošnje žene, ki še vedno upa, da se bo njen Franček nekoč še vrnil. Odšel je . . . Za njim je stopala množica ljudi. Stopali so ob turobnih zvokih žalostink in v vsakem koraku je bilo čutiti hvaležnost do njega, ki so ga spremljah k poslednjemu počitku. Na krsto je padalo cvetje. Zakrilo ga je v globoki, zevajoči jami. Po licih so polzele solze, kolikor jih je neizjokanih, po dolgih neprespanih nočeh sploh še ostalo. Jokalo je staro in mlado. Naš Franček pa je tiho, nemo spal pod težo svežega cvetja. V soboto, 11. januarja je bil čudovit zimski dopoldan, ko smo se poslednjič poslavljali od dragega prijatelja FRANCKA OGRINCA. Za njegovo krsto smo poleg številnih sorodnikov stopali; njegovi Destrničani, prijatelji in znanci ter vaščani Skorbe, vasi, v kateri se je pred 43 leti, 8. septembra rodil naš Franček. Celih 23 let je minilo, odkar je Franček kot mlad učitelj odšel na svoje prvo službeno mesto. Jzbral si je lep poklic - uresničila se mu je mladostna želja. Prvič je stopil pred kateder in spregovoril svojim učencem v Vitomarcih. A tam je učiteljeval le eno leto. Njegovo drugo domovanje je bilo na Desterniku. Tu je zaživel s preprostim slovenskogoriškim člo- vekom, čeprav je sam prihajal iz vasi onkraj Drave. Vzljubil je te ljudi in tudi oni so se v svoji preprostosti tako navezali nanj, da je postal delček njih samih. Kadar je kdo omenil Francka, je obenem z njim mislil tudi na njegov Desternik. Kjerkoli je bilo potrebno, je priskočil na pomoč, nikoli ni razmišljal ali okleval, če so bili pomoči potrebni drugi. Kaj vse je v svojih 22 letih učiteljevanja in 12 letih ravnateljstva na Desterniku napravil, vedo povedati njegovi ljudje, saj so plodovi njegovega nesebičnega razdajanja za boljši jutrišnji dan ostali, čeprav je Franček moral mnogo prerano zapustiti svoj drugi dom. Bil je ljudski učitelj, tak, kot nam ga v svojih delih slika Cankar. Človek, ki nikoli ni mislil nase, ko so bili drugi potrebni pomoči. Z grenkim nasmehom, ki se je vselej poigraval v kotičkih njegovih ustnic, je sprejemal udarce življenja, s prirojeno skromnostjo je poslušal pohvale. Vse, kar je storil, je bilo posvečeno kraju, ki mu je pripadal. Daje živel za Desternik in daje z njim odšel za vedno iz teh krajev velik prijatelj in dobrotnik prepr- ostih ljudi, je v soboto lahko spoznal vsakdo, ki je stopal za njegovo krsto. Množica Destrni- čanov, brez števila ljudi, je prišla, ds se od svojega Francka še poslednjič poslovi. Ni jih motila precejšnja razdalja med krajema. Cela dva dni so se ustavljali ob Frančkovem mrtvaškem odru in se v mislih poslavljali od njega, Mi , njegovi nekdanji sovaščani ir rojaki iz Skorbe, smo ponosni nanj, hvaležni pa smo vam, dragi Destrničani, da ste tako cenili in ljubih našega in vašega Francka. Iskreno vam želimo, da bi vrzel, ki je nastala z njegovo smrtjo, napolnil nekdo, ki bi vam in vašim otrokom dajal prav tako svetal vzgled, kot je to znal pokojni FRanček. Vam, spoštovani domači, ki boste Frančkovo izgubo najbolj občutili, pa naj lajša bolečino ob nenado- mestljivi izgubi dragega sina, moža n brata, zavest, da Franček ni živel zaman, da se ni razdajal v prazno. S ^vojim plodnim delom si je postavil trajen spomenik, saj ga bodo na Desterniku pomnili še pozni rodovi. V sadovih svojega dela bo večno živel, čeprav ga je za vedno prekrila gomila na hajdinskem pokopališču, ^FARMER II«. trud vas in vasih družinskih članov naj zamenja puhalnik »farmer.« TEDNIK — GETRTEK, 16. januarja 1975 stran 5 POMEMBNE PRIDOBITVE OB PRAZNIKU BISTRIŠKE OBČINE Prebivalci občine Slov. Bistrice že več let slavijo 8, januar kot praznik delovnih ljudi. Ob tej priložnosti se vrstijo številne kulturne, športne in druge manifestativne prireditve, družbenopolitične in gospodarske organizacije pa pregledajo minulo delo. Med najisomembnejše dogodke pa uvrščajo otvoritve novih objek- tov gospodarskega in splošno družbenega značaja. Leto 1975 pomeni za občino Slov. Bistrica prav na tem področju pomembno obdobje, saj je bilo v okviru občinskega praznika, katere- ga svečanosti so pričele 3. januarja in so potekale vse do 8. januarja, predanih namenu mnogo novih proizvodnih prostorov, šol in vodovodnih omrežij, kakor tudi drugih za razvoj bistriške občine pomembnih pridobitev. Z najpomembnejšimi prido- bitvami vas bomo tokrat seznanih v vrstnem redu, kot so bile predane namenu: OPLOTNICA v tem kraju je bil osrednji dogodek, svečanost v okviru 25. obletnice delovanja OZD LIP iz Slov. Konjic, ki seje razvila iz nekaj skromnih mizarskih delavnic, da bi svoj pravi razmah dosegla leta 1956, ko se je kolektiv zavestno usmeril v proizvodnjo stavbnega pohištva. V letu 1972 so zgradUi veliko novo proizvodno dvorano v Oplotnici in tako osvojili sodobno proizvodnjo okenskih okvirjev. Danes ta kolektiv šteje okoli 180 zaposlenih, katerih povprečni osebni dohodek znaša nad 2900 dinarjev. V času od 1972 do 1974 so proizvodnjo povečali za 40 odstotkov. V 1974-letu je ta znašala 49 milijonov n. d. Predvsem z veliko mero prizadev- nosti in dobrim gospodarjenjem jim je uspelo prigospodariti precejšnja sredstva, s katerimi so nadalje moderniziran proizvodne procese od začetne obdelave lesa do končnih izdelkov. V okviru občinskega praznika, 8. januarja, so v tem kolektivu slavili nov uspeh. Svojemu namenu so predali novo proizvodno Unijo za izdelavo okenskih rolet. Vrednost investicije, je bila 1,2 milijona dinarjev, S to pridobitvijo pa so upseli, da razen okoli 40 odstotkov proizvodnjo že komple- tirajo, S pridobitvijo tera proizvod- nega traka je LIP TOZD Oplotnica dobila zaokroženo proizodno celo- to. Tod se bodo tudi v letu 1975 odločno zavzemali za boljšo in tudi večjo storilnost. Predvidevajo, da_ bodo letos dosegli rekorden uspeh v proizvodnjo oken in balkonskih vrat z roletami. Izdelati nameravajo okoli 50.000teh izdelkov, kar bi pomenilo okoli 75 milijonov dinarjev vrednosti. Priznana kvaUteta in veliko povpraševanje po gradbenih elemen- tih iz Oplotnice so osnovni vzrok, da imajo poroizvodnjo za letošnje leto že skoraj v celoti prodano. Doseženi uspehi pa tega kolektiva ne uspavajo, saj že danes načrtujejo ndcatere nove pridobitve v izpopol- njevanju in posodobljanju prozvod- nje, predvsem pa želijo odpraviti še nekatera ozka grla'v proizvodnji. S svojo veliko delavnostjo je kolektiv zasedel najvidnejše mesto v kraju. Postal je dež življenja teh prebivalcev, kakor tudi dela prebi- valcev oplotniškega Pohorja, od koder se vsak dan vozi na delo v ta kolektiv veliko število ljudi. Z zaposlovanjem kot s tesnim sodelo- vanjem s iCS Oplotnica se kolektiv LIP Slov. Konjice TOZD Oplotnica aktivno vključuje v reševanje krajevne problematike, v gradnjo stanovanj in komunalnih naprav. Za razvoj kraja je v 1974 letu prispeval nad 350.000 dinarjev. LAPORJE O pomembni pridobitvi, o obnovi osnovne šole ,,Gustav Šilih" smo že poročali. Pomembno je, da bodo v njej pričeU redni pouk v drugi polovici šolskega leta 1974/75, ker bo potrebno dokončati še nekatera manjša dela in urediti opremo. KEBELJ NA POHORJU Med krajani, ki so najtežje pričakovaU letošnji občinski praz- nik, so prav gotovo prebivalci partizanske vasice Kebelj nad Oplotnico, visoko na bistriškem Pohorju. Že nekaj let so starši šoloobveznih otrok z nezaupanjem pošiljali svoje otroke v dotrajano šolsko zgradbo, polno zidnih razpok in podpornikov. V nedeljo, 5. januarja dopoldne, so ob prisotnosti številnih družbeno- političnih delavcev in gospodarstve- nikov občine Slov. Bistrica kakor tudi predstavnikov šolstva iz drugih občin prevzeli novo, montažno osnovno šolo. Nova osnovna šolana Keblju je zgrajena iz sredstev samoprispevka. V njej bo trenutno 168 učencev in 11 učiteljev. Šola je popolna osemletka in deluje kot podružnica OŠ Oplotnica. Z otvoritvijo nove šole na Keblju^ bodo v veliki meri izboljšani učni pogoji, saj se bodo sedaj učenci učili namesto v štirih v 7 razrednih, s tem pa bo odpadel tudi izjenski pouk, kar je bilo v veliko breme otrok, saj so morali od doma do šole dnevno prehoditi mnogi tudi več kot uro in pol. Z novo šolo jim pot sicer ne bo skrajšana, nudila pa jim bo vse potrebno, da se po naporni poti znajdejo v svetlih, varnih in bolj opremljenih razredih, ki jim bodo s kabinetnim poukom nudili tudi širša obzorja znanja. Razen sodobnih učilnic so v novi šoli pridobili sanitarije, kopalnice, knjižnico odpr- tega tipa, kuhinjo z jedilnico, telovadišče in več drugih namenskih prostorov. Nova šola, ki se je arhitektonsko lepo ujela v okolje, bo velika pridobitev za najmlajše, pa tudi za krajene, ki bodo tod lahko razvijali svoje aktivnost na področju kulture in krajevnih organizacij. Gradnja šole na Keblju je veljala okoU 450 milijonov din, trajal pa je okoli 10 mesecev. PRIHOVA Kraj, ki ga je vsa leta težilo pomanjkanje pitne vode, je ob letošnjem praznovanju 8. januarja doživel svojo največjo zmago. V nedeljo, 5. januarja so spustili vodo v skupno 35.891 metra vodovodne- ga omrežja, ki so pa predvsem z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom izpeljali od izvira vode v bližini Kota na Pohorju do več kot 7 km oddaljenega naselja Prihove in še naprej, prek nove avtoceste Slovenike. S svojim delom so prav gotovo. postavili velik spomenik prihodnjim rodovom, saj so od 8. aprila 1974, ko so za vodovod zasadili prvo lopato pa do otvoritve uspeli prekopati 35.891 metra, ob tem pa so zgradili dva velika vodovodna rezervoarja in tri zajetja vode pod Pohorjem. Danes je na novo vodovod Prihova priključenih 195 gospodinjstev Pri- hove in 11 okoliških vasi. To, kar je prebivalce Prihove napravilo za vzor uspešnega sodelo- vanja in organiziranosti, je prav gotovo njihova velika volja in samoodpovedovanje za pridobitev pitne vode. Da bi uresničih svoje dolgoletne želje, jim ni bilo žal denarja ne prostega časa. Za vodovod je vsako gospodinjstvo iz svojih dohodkov, skromnih in največkrat prigaranih na trdi zemlji, odvojilo po 5000 dinarjev, zraven tega pa so prostovoljno izkopali izvire, raztežilnike, betonirali, zasi- pavali jarke, gradili rezervoarje in opravili mnoga druga dela. Skupno so za gradnjo vodovoda Prihova opravili 58,065 udarniških ur. Če bi opravljene prostovoljne ure ovrednotili, bi prihranili 1.161.300 dinarjev, kar je več kot polovico celotne vrednosti, ki je znašala 2.794.300 dinarjev. Celotni prispevek krajevnov v denarju in opravljenih udarniških urah znaša 2.106,300 dinarjev. K temu pa je prištevati še 678 dinarjev kot prispevek podjetij in skupnosti. Vsa dela je vodU poseben 8-članski gradbeni odbor, katerega predsednik je bil Ivan Pavlic, mlajši. Za uspeh, s kakršnim se lahko (Nadaljevanje na 6. strani) Nova proizvodna dvorana LIP Oplotnica. V ospredju spomenik ob 25-letnici lesne industrije. Nova osnovna šola na Keblju. Njihove lopate in krampi so odmevali po kamniti in močvirnih pohorskih terenih. 6 stran TEDNIK — ČETRTEK, 16. januarja 1975 POMEMBNE PRIREDITVE OB PRAZNIKU BISTRIŠKE OBCINE (Nadaljevanje s 5. strani) pohvali malokatera vas, ne samo v občini, ampak tudi republiki, so zaslužni prav vsi koristniki vodovod- nega omrežja. V veliko pomoč pa so jim bili tudi kmetje iz okolice Kota na bistriškem Pohorju, ki so pokazali velflco razumevanje in tudi samo prispevali določen del pri gradnjo vodovoda. NOVA PROZVODNJA MON- TERJA IN SEPARACIJA V KAMNOLOMU Med najpomembnejše pridobitve krajevne skupnosti Poljčane v okviru 8. januarja, praznika občine, uvrščajo zgraditev novih prozvodnih prostorov OZD Monter, Poljčane. Pomanjkanje ustreznih prostorov in hitro širjenje proizvodnih zmoglji- vosti, kakor tudi vse večjih potreb tržišča po njihovih proizvodih so narekovali temu kolelctivu potrebo po razširitvi proizvodnih prostorov, predvsem vsled tega, ker so se odločili, da bodo dosedanjo proiz- vodnjo aluminijskih elementov do- polnili še z novo proizvodnjo, serijsko izdelavo gradbenih elemen- tov iz plastike. Za ta korak so se odločili predvsem vsled cenenosti tipizacije, lažjega vzdrževanja in ugodnosti, ker je material, plastično maso, mogoče nabavljati na domačem trgu. Posebne odlike pa so negorljivost, lahka površinska obdelava in tudi barvanje ni potrebno. Prav gotovo je ob tem potrebno pohvaliti prizadevnost celotn^a kolektiva, ko se je pri odločitvi za novo proizvodnjo odrekel tudi dela svojih dohodkov v korist novograd- nje, ob tem pa je bilo opravljenih tudi veliko udarniških ur. Novo proizvodno dvorano je zgradil Gradiš. DokončaH pa so jo v šestih mesecih, kar je razen izvajalca del tudi zasilne celotnega kolektiva OZD Monter, katerega člani že danes snujejo v proizvodnji plastič- nih gradbenih elementov nove načrte. NOVA SEPARACIJA - VELI- KA INVESTICIJA GRANITA Da se v kamnolomih, v neposredni bhžini Poljčan dobi najkvalitetnejši pesek; je mnogim že dobro znano. Le malo kdo ve, da so se v kolektivu Granit, katerega TOZD je kamno- lom pri Poljčanah, odločili za doslej največjo investicijo tega kolektiva, za rekonstrukcijo kamnoloma in gradnjo separacije. Odločitev ni bila težka, saj je povpraševanje po tem kamnu v gradbeništvu vse večje. Z obnovo in gradnjo separacije v poljčanskem kamnolomu se bo letos povečalo pridobivanje najvaklitetnejšega grad- benega peska od dosedanjih 130.000 na 200.00 kubičnih metrov z zahtevno granulacijo. Z obnovo kamnoloma bodo odpravljene tudi nekatere pomanj- kljivosti ki so do sedaj onemogočale hitrejši razvoj te dejavnosti. Gre za avtomatizacijo proizvodnje, čisto okolje in drugo. Tudi kadre so sklenili sami vzgajati. Nekatere med njimi že izobražujejo. Investicija v poljčanskem kamnolomu bo veljala okoli 6 milijonov dinarjev, od t^a je tretino sredstev prispeval Kon- struktor, TOZD Granit Slov. Bistrica. Gradbena dela pa so opravili sami. NOVA PROIZVODNA DVO- RANA OMOGOČA SODOB- NEJŠO IN VEČJO PROIZ- VODNJO STEKLA ZA RAZ- SVETLJAVO V BISTRIŠKI STEKLARNI Zadnja letošnja pridobitev ob 8. januaru je bila predana svojemu namenu dan pred praznikom, to je v torek, 7. januarja dopoldne ko so se zbrali najvidnejši družbenoplitični delavci in gospodastveniki bistriške občine ter gostje iz pobratene občine Svetozarevo. V TOZD Steklarna Slov. Bistrica, ki deluje v okviru OZD Steklarna „Boris Kklrič", Rog. Slatina, so se zadnja leta srečevali z velikimi prostordcimi težavami, ki so kolektiv, ki zaposluje danes okoli 300 ljudi, ovirale pri uresničevanju proizvod- nih načrtov. Uvodoma je generalni direktor OZD Steklana Vojo Djinovski osvetlil razvojno pot TOZD bistriške Steklarne in ob tem omenil, daje ta kolektiv pričel svojo pot hitrega napredka ob združitvi z rogaško Steklarno. Po tem času je kolektiv hitro rastel in je bilo treba mishti na rekonstrukcijo zastarelih in utesnje- nih delovnih prostorov. Po nekajkratnem odlagnju so z rekonstrukcijo pričeli pred dobrim letom. Odločili so se, da bodo etapno obnovo bistriške Steklarne opravili z Inžineringom Kovinoteh- ne iz Celja, kar se je pokazalo za pravilno. Gradbena dela je opravil mariborski Gradiš. O obdobju enega leta je bilo zgrajenih 3700 kvadratnih metrov delovnega prostora. Za to gradnjo pa je bilo treba odšteti 28 milijonov dinarjev, od katerih je kolektiv več kot polovico sredstev prispeval iz lastnih sredstev. Preostala sredstva so si zagotovili s krediti Ljubljanske banke in Zavarovalnice. Z novo investicijo bodo letos proizvoden okoli 400 ton steklenih izdelkov-razstvetljavnih teles. Med pridobitve te investicije prištevajo tudi to, da sedaj občani v neposredni bližini tovare ne bodo več ogroženi s fluorom, ki se je sproščal pri topljenju stekla, saj nova tehnologija količino strupene- ga fluora zmanjšuje za skoraj 90 odstotkov in prejšnje nevšečnosti skoraj povsem odpravlja. Pomembna vloga rekonstrukcije je tudi v zaposlovanju nove delovne sile, kar je za bistriško občino velikega pomena. Z gradnjo prave faze rekonstrukcije bistriške steklar- ne bo v njej okoH 100 novih delovnih mest, od katerih pa je nekaj že zasedenih. Tako predvide- vajo, da bo do konca letošnjega leta v tem kolektivu zaposlenih blizu 350 ljudi. Med prostimi delovnimi mesto pa bo tudi več takšnih, ki bodo namenjena ženskam, kar je za zaposlovanje te delovne sile v občini velikega pomena. Nova investicija pa ni zadnja iz programa razvoja tega kolektiva. Že po dobrih dveh letin se nameravajo spoprijeti z drugo fazo rekonstrukci- je, v katerem bodo uredili brusilnico, nove talilne peči, prehrambeni obrat in še nekatere izboljšave v procesu proizvodnje. Ko bo izvršena še druga faza rekonstrukcije (predvidevajo v letu 1980), bo kolektiv zaposloval okoli 500 ljudi in proizvedel okoli 2000 ton steklenih izdelkov. O tvoritev prve faze rekonstrukcije bistriške steklarne pomeni tudi največjo proizvodno pridobitev v okviru letošnjega praznika občine. Slov, Bistrica. VH Nova proizvodna dvorana bistriške Steklarne Občani Cirkovec, glasujmo za gradnjo kulturnega doma! 7. januarja letošnjega leta je dele- gacija krajevne skupnosti Cirkovce sklicala sestanek z občinsko konfe- renco SZDL Ptuj in s samo- upravnimi skupnostmi Ptuj. Posve- tovanje je bilo namenjeno gradnji kulturnega doma krajevne skupnosti Cirkovce in financiranju tega objek- ta. Posvetovanja so se udeležili pred- sednik OK SZDL Ptui Stanko Lepej, Milan Kneževič, predsednik Telesno kulturne skupnosti in Alojz Cucek, predsednik Temeljne izobraževalne skupnosti Ptuj. Delegacijo krajevne skupnosti Cirkovce pa so pred- stavljali Bogomir Jurtela, Maks Me- dved, Stanko Napast in Ciril Skam- lič. Stanko Lepej je pozdravil idejo o grad ni Doma v Orkovcah in po- udaril, da se politični aktiv Ptuja s tako akcijo strinja in meni, da je treba zastavljeno akcijo podpreti in jo seveda nadaljevati. Dodal je še, naj bi gradnja doma potekala v etapah, kajti s tem bi si zagotovili nemoteno gradnjo in nemoten priliv sredstev. Treba je ukreniti vse, da bo f referendum 19. januarja aspel in tako zagotovil gradnjo doma in' nekako uresničil dolgoletne želje vseh občanov krajevne skupnosti Cirkovce. Bogomir Jurtela je nato na kratko razložil gradbeni načrt in se do- taknil tudi problema financiranja. Pri tem je poudaril, da gradnje ne bodo mogli končati samo z lastnim financiranjem, temveč s pomočjo vseh samoupravnih interesnih skup- nosti. Zgodovina gradnje doma sega že v leto 1948, je nadaljeval Jurtela, že takrat so občani hoteli graditi svoj dom, vendar zaradi politične situacije, ki je vladala na tem predelu, ni bilo mogoče realizirati zastavljene ideje. Prepričan sem, da je prav zdaj napočil pravi trenutek za gradnjo našega doma, kajti Cirkovce postajajo ena močnih krajevnih skupnosti, zgradili smo vodovod, tudi vse ceste so asfal- tirane, tako da s strani komunale in prevoza ni več nobenih težav. S tem domom bomo morda tudi rešili osnovno šolo, ki bo v kasnejšem času prešla ^a celodnevno bivanje. Kajti poleg dvorane in telovadnice / (isti prostor) bo v stavbi še kuhinja, vrtec in dva razreda s kabineti. Prepričan sem, da bo referendum uspel in da nam bodo pri gradnji poleg naših sredstev pomagale tudi vse samoupravne interesne skup- nosti v Ptuju, Milan Kneževič je pozdravil za- stavljeno akcijo. Povedal je, da za letošnjo leto sredstev za gradnjo doma v Orkovcih ne bo ne vem koliko, kajti program za leto 1975 je že izdelan, vendar je prepričan, da bodo posamezne SIS le dotirale s kakšnim mihjonom (seveda starih) gradnjo doma. Dodal je, da ima v mislih predvsem stanovanjsko samo- upravno skupnost, ki bi lahko financirala zgornjo etažo, kjer naj bi bila stanovarga za vzgojitelje. Predsednik TIS je pohvalil incia- tivni odbor za pripravo gradnje doma, hkrati pa upa, da bo referendum uspel. Nadaljeval je, da TIS sredstev za letošnje leto prak- tično nima. zato je malo upanja, da bi se iz te interesne skupnosti dobila kakšna sredstva. Pred TIS so namreč velike finančne obremenitve. Mo- ramo popraviti šolo v Markovcih, nadaljevati z gradnjo šol v Vito- marcih in Dornavi ter zgraditi Posebno šolo v Ptuju. Vsekakor pa misel podpiram in jo pozdravljam, vendar resnično ne morem ničesar obljubiti, kajti kot nam je znano, kreditni vin republiške izobraže- valne skupnosti usihajo, tako, da pravzaprav nastaja problem, kako sploh popraviti šolo v Markovcih, zgraditi telovadnico v Majšperku, da o gradnji srednješolskega centra v Ptuju sploh ne govorimo. Mislim pa, da bi dom lahko postavili v program za leto 1976 in bomo to tudi storili. Krajevna skupnost Cirkovce se zaveda vseh problemov in težav, zaveda se tudi tega, da bo z akcijo nadaljevala in morda že marca /če referendum uspe) začela z gradnjo doma. Občani se zavedajo, da bodo sprejete naloge morali opraviti in s svojim samoprispevkom in prosto- voljnim delom postaviti temelje novega doma in tja do leta 1979 končali z vsemi deli. Z, Kodrič tednik — Četrtek, 16. januarja 1975 stran 7 PREDSTAVLJAMO VAM GRADBENO PODJETJE »DRAVA« PTUJ Zakaj sem obiskala gradbeno podjetje „Drava", Ptuj? Predvsem, da osvetlimo širši javnosti nekatere probleme in stvari, za katere se ugotavlja, da se različno tolmačijo in zaradi neuspele združitve gradbe- ne operative. Kaj vse sem izvedela, boste lahko prebrah v naslednjem zapisu. Pogovarjala sem se s tovarišem direktorjem. Po stari navadi pišem najprej rojstne podatke: Gradbeno podjetje „Drava" je bilo ustanovljeno takoj po osvoboditvi, prva r^istracija pa datira z dne 2. decembra 1942, to pomeni, da bi delovni kolektiv v prihodnjem letu praznoval 30. rojstni dan. Pa začnimo s vprašanji! Kakšen je bil poslovni uspeh v letu 1974? Lahko rečem, da zelo dober. Le - ta se kaže predvsem v stanovanjski gradnji, saj nam je do roka uspelo izpolniti vse pogodbene obveznosti. dodam, da je rok klasične gradnje 16 mesecev v, mi pa smo ga sicrajšaH za polnih 6 mesecev - torej je naš rok gradnje znašal 10 koledarskih mesecev. Tako smo konec meseca novembra predali svojemu namenu stanovanj- ski blok v Volkmajerjevi ulici in solidarnostni stolpič; v četrti fazi gradnje pa se nahaja stolpič za potrebe garnizije JLA. Eno največ- jih nalog v letu 1975 pa predstavna gradnja velike razdelilne trafo postaje (RTP) Dogoše pri Mariboru. Nehote se mi je vsililo vprašanje: Kaj pa osnovna šola Dornava? Navsezadnje smo dolžni obrazložiti, zakaj šola še do danes ni odprta. Vzroki; Z zamudo smo sprejeli gradbeno - tehnično dokumen- tacijo, posebno se je zataknil pri dobavi mizarskih in drugih detajlov. Velike težave smo imeli z dobavo uvoženega termopan stekla, kar je povzročilo zastoj v zasteklitvi objekta. Načrt za preureditev veznega hodnika med šolo in varstveno ustanovo, smo prejeli šele 24. decembra 1974. Rešen še ni tudi zunanji priključek električne energi- je, telefona, kanahzacije itd. Nima- mo pa tudi še pogodbe za zunanjo ureditev, kar praktično pomeni, da ^e ni urejen projekt dostopa do objektov. Zaradi navedenih vzrokov smo bili prisiljeni podaljšati rok gradnje. O kvaliteti del na šolskem in otroško - varstvenem objektu v Dornavi se je ing. proj. Zdenko Reberc zelo pohvalno izrazil. Vrednost izvršenih del, izražena v indeksu v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973, znaša 172, fizični uspeh vseh del je presežen za 41%, medtem ko je poraslo število efektivnih ur in znaša 105. Že iz teh globalnih podatkov je razviden porast produktivnosti. To je tudi dokaz, da je delovni kolektiv marljivo delal. „Pomagalo" nam je tudi ugodno vreme vse do jeseni, ko je deževje onemogočalo izvajanje del. Delovni kolektiv je tako zavzeto in resno izpolnjeval svoje obveznosti tudi iz razloga, ker je bil sleherni zaposlen seznanjen s pogodbenimi roki. Kakšna je socialna struktura kolektiva in od kod prihajajo delavci na delo? Znano je, daje socialna struktura gradbenih delavcev še vedno pogoje- na s stanjem iz preteklosti. Na delo prihajajo iz najbolj oddaljenih predelov ptujske občine: Majšperk, Stoperc, Rodnega vrha, Žetal, Cirkulan, vse do zadnjih vasi Slovenskih goric: Juršinc, Sakušaka, Trnovske vasi itd. Mnogi izmed njih so vezani na obdelavo svojih skromnih kmetijskih površin. To pa jih ne ovira, da se ne bi polnoštevilno odzvali, kadar je treba delati ob sobotah nedeljah, prazni- kih: podnevi in ponoči. Veliko jih je takih, ki bi bili sicer socialno ogroženi. Zaposlujemo tudi ženske, kar je redek primer med gradbenimi podjetji. Pri opravljanju pomožnih del so enakovredne moškim. Zaradi neugodnih in težkih pogojev dela ter neustrezne starostne strukture za- poslenih je zelo mnogo obolenj - stopnja boleznin je visoka. Referendum o združitvi gradbene operative, ni uspel. Kakšna bo vaša nadaljnja pot? Na nedavni seji vseh DPO in komiteja občinske konfe- rence ZKS Ptuj so kritično oceniH izzid referenduma. Razprava pa je nakazala naslednje: Poiščejo naj se možnosti za ponovne razgovore med delovnimima organizacijama, kar pa so zastopniki Gradenj zavrnili in izjavih, da so se že pogovarjali glede nadaljnje povezave s predstavniki Gradisa. Predsednik SO Ptuj pa je nakazal tako usmeritev, po kateri si naj vsaka organizacija poišče najugodnejšega partnerja pri enem izmed velikih gradbenih podjetij v Mariboru. O tem bo naš kolektiv razpravljal še ta mesec. Skozi skoraj 30 - letno obdobje smo zgradih številne objekte: 1250 stanovanj, številne osnovne šole, mlekarno, lekarno, trgovino Elek- trotehna, kirurški priključek ptujske bolnišnice, poslovno zgradbo SDK, avtobusno postajo, dve večji samopostrežni trgovini v Ptuju in Kidričevem, trgovino Volan; števil- ne gospodarske in industrijske objekte v TGA in za DEM: itd. V času popolne stagnacije gradnje družbenili stanovanj je bilo naše podjetje edino, ki je z razumeva- njem občine in s finančno pomočjo KB Ptuj gradilo stanovanja za trg; to je bHzu 300 stanovanjskih enot. Pred leti smo morah iskati delo v sosednji republiki Hrvatski, na območju Cakovca in Varaždina, kjer smo imeli angažiranih nad 70% našDi kapacitet. S tako zasluženimi finančnimi sredstvi smo začeli ustvarjati materialno bazo za nadaljnjo modernizacijo dela. So- dobna betonarna in separacija sta jasen dokaz, da se je kolektiv dobro razvijal in se pri tem mnogokrat odrekal boljšemu zaslužku. Zato predstavlja družbene kredite le majhen del vrednosti vloženih v osnovna sredstva. MCL Solidarnostni stolpiči v Gregorčičevem drevoredu Upravno poslopje GP „Drava" Ptuj v Osojnikovi ulici hino KINO UUTOMER 18. jan, ob 19,30 in 19, jan. ob 15., 17.15 in 20. uri it. barvni film - vvestern „SKRIJ SE". 22. jan. ob 17.1S in 19.30 uri am. barvni film - drama „VPLIV GAMA ŽARKOV". SLOVENSKA BISTRICA r ,16. jan,: fr. avanturist. film „ZENSKA BANDIT", predstava dnevno ob 19. uri; 18. in 19. jan.: angl. film - grozljivka ZADNJI DRAKULA" predstavi dnevno ob 16.30 in 19. uri; 22. jan.: am. film - drama „PLES NA VASI", predstava dnevno ob 19, uri. PTUJ 16. jan.: „KAKG SKRITI MRTVEGA", franc. film, ob 17,30 ob 19.30 pa bo na sporedu am. barv. CS film .,POLETNE ŽE- LJE ,. . ZIMSKE SANJE"; 17. jan.: „POLETNE ŽE LJE ZIMSKE SANJE" am. film ob 17.30 in ob 19.30; 18. in 19. jan.: „BEG SKOZI PUSTINJO" a m. film ob 17.30 in 19.30 - v nedeljo samo ob 17.30 ker bo ob 20. uri koncert ansambla Mihe Dovžana. V nedeljo bo ob 10. in ob 15.30 na sporedu am. barv. CS film „CHATOVA DEŽELA". 21. in 22. jan.: „PAZI SE, KO TE SREČAM" am. film ob 17.30 in 19.30 - v sredo, samo ob 17.30 ker bo ob 19.30 na sporedu it. franc. film „PRVA SPOKOJNA NOČ". 8 stran tednik — Četrtek, 16. januarja 1975 PISMA BRALCEV ZAKAJ GO VORIMO DR UGA ČE KOT DELAMO? Besede nova ustava, delegatski sistem, samoupravljanje, socialno razlikovanje itd., včasih na podeželju niso bile znane. Ker pa jih zadnje čase zelo dosti uporabljamo v govorih, na kongresih, sestankih in podobno, vse skupaj pa prenašajo časopisi, radio in televizija občanom tudi v najzakotnejšo vas, so postale tudi podeželjskim ljudem razumljive. Od njih pričakujemo nekaj novega - dobrega - poštenega - pravičnega, prav posebno še zato, ker jih slišimo od naših najvišjih voditeljev! Na žalost pa smo večkrat razočarani, kot prikazuje naslednja zgodba, ki se zdi na prvi pogled tako nepomembna, v resnici pa je zelo velikega pomena, ker gre za naše najmlajše občane, ki bi jih naj vzgajali v zdrave, poštene in pravične samoupravljalce naše družbe ter lepše bodočnosti. Pravkar je minilo novo leto, z njim pa je odšel tudi dedek Mraz. Kakor povsod po domovini, so ga tudi otroci šolskega okoliša Hum pri Ormožu z veseljem pričakovali, posebno naši najmlajši! Z razliko od lani, ko so nekatere delovne organizacije v občini Ormož obdarovale otroke zaposlenih staršev, je bil letos sprejet predlog občinske zveze prijateljev mladine, naj delovne in druge organizacije prispevajo sredstva v okviru možnosti v občinski sklad dedka Mraza, Organizacije so to tudi storile in tako zbrale toliko denarja, da je prišlo na posameznega otroka okrog 4.000 st. din. Sklenjeno je bilo tudi, da daril staršev ne bi sprejemali, da bi jih delil dedek Mraz, kot je bilo prejšnja leta v' navadi. Starši naj bi obdarovali otroke doma po mili volji. Teh sklepov smo občani bili zelo veseli. S tem naj bi se odpravile razlike pri obdarovanju dedka Mraza, tako po vrednosti daril, kakor po načinu obdarovanja. Pri nas na Humu pa ni bilo tako! Po končani igrici Sneguljčici je prišel toliko pričakovani dedek Mraz. Voščil je vsem skupaj srečno novo leto in nato pričel deliti darila. Najprej igralcem, potem učiteljem in snažilki, nato pa otrokom, katerih starši so prinesli darila, med njimi tudi punčke in smuči. Vmes je otroke vpraševal pesmice in še marsikaj. Ko mu je zmanjkalo „boljših" daril je dejal: „Tako otroci, daril mi je zmanjkalo, vi drugi jih boste dobili od tovarišic po razredih! Napetost in veselo pričakovanje otrok v dvorani, ki je doseglo vrhunec, se je na mah spremenilo v veliko razočaranje. Majhni otroci le niso mogli razumeti kako to, da njim dedek Mraz ni dal nič, da je za njih zmanjkalo daril - za njih, ki so si ga tako srčno želeli videti od blizu, tistega pravega dedka Mraza. V dvorani se je zaslišal otroški jok - med starši tiho godrnjanje, v njihovih srcih pa močno ogorčenje. Posebno prizadeti so bili starši kmečkih otrok, ki jih je lani dedek Mraz lepo razveselil pri TOZD - Obrat za kooperacijo Ormož, letos pa so dobili darila v veži šole od neke tete, dedek Mraz pa jim ni hotel nič dati! (Kakor so potem pripovedovali doma). Marsikateremu otroku se je ta dogodek vtisnil v trajen spomin. Čeravno je še tako majhen, je že občutil kaj je razlikovanje in to po zaslugi ljudi, ki jim je zaupana vzgoja naših otrok BZ Dominik GLUŠIČ SPOMINI NR PTUJSKE ZAPORE 52. DOLGO ZAPRTI v ptujskih zaporih so osumljenci upora proti okupatorju odscdeli navadno le kratek čas. Gestapovci so hoteli iz njih zvrtati kar se je dalo, nato pa jih poslati dalje. Veliko jih je moralo na Bori, kjer so čakali na odločitev vsemogočnega gestapa, kaj bo z njimi storil. Ce gledamo zaporne knjige, vidimo, da so bili ptujski zapori navadno prva postaja na trnjevi poti, Iger so prebili zaporniki kratek čas, a strašen čas zashševanj in mučenj. Kako kratek je bil ta čas? Najkrajši je bil nekaj ur zapora, ko so jetnike Ic zaslišali, si ustvarili sodbo, da je kriv ali ni in ga poslali dalje, ali domov. Nekatere so poslali domov s posebnimi nameni, da so jih dalje opazovaU, nekatere, teh je bilo zelo malo, pa so na^o pridobiU za sodelovanje in so jih prav tako poslali na prostost, Take stvari pa so seveda skušali prikriti. Zaporne knjige, ki so najbolj zanesljive priče o bivanju zavednih Slovencev za ptujskimi jetniškimi zapahi povedo za leto 1942 tole: čas, prebit v zaporu • število zaprtih do 24 ur 13 do 7 dni 85 od 7 do 14 dni 84 od 14 do 30 dni 150 od 1 do 2 meseca _ 80 2 do 3 mesece " 33 3 do 4 mesece 7 4 do 5 mesecev 1 5 do 6 mesecev 3 To poročilo za pohtične zapornike povzeto po zapornih knjigah ni morda povsem točno, kajti pri nekaterih jetnikih ni zaznarnka „pol", kar pomeni političen jetnik, niti ni drugih zaznamkov, kakor n. pr.: prestop meje, gospodarski kriminal, tatvina, prostitucija, pretepi in drugih. Morda spadajo jetniki brez navedbe v skupino poHtičnih, Ker je spomin nanje tudi odpovedal, niso vključeni v prikazano tabelo. Poleg tega je ohranjena zaporna knjiga le od 1. junija 1942 dalje, zato odpade v evidenci skoro pol leta. Vrnimo pa se k podatkom, ki jih imamo v zapornih knjigah napisane o jetnikih, ki so preživeh v ptujskih zaporih najdalje, to je od treh do šestih mesecev. Tri mesece in 29 dni t. j. od 7. julija do 6, novembra 1942 je bila zaprta TEREZIJA SLODNJAK, r. 1912, doma z Drstelje, Med tem časom je bivala dva meseca v bolnišnici. Tri mesece in dvanajst dni je trpela v ptujskih zaporih ANICA KAUCEVIC, r, 1924, doma iz Ptuja. O njej smo že sUšali, da so jo gestapovci hudo trpinčili. V zapor sojo privedli 13, avgusta, odpeljali pa 25, novembra 1942, JOŽE CEH iz Zabjaka, r, 1906 je odsedel v ptujskih zaporih tri mesece in enajst dni (od 14, avgusta do 25, novembra 1942). KONRAD RENKO, r. 1910 iz Sp. Brega je odsedel tri mesece in 24 dni (od 6, oktobra 1942 do 30, januarja 1943). Tri mesece in 13 dni je bil za ptujskimi zapahi JAKOB LUKMAN r, 1920, doma iz Središča (od 28, oktobra 1942 do 11. februarja 1943); FRANC PERŠON iz Ptuja, r. 1905 pa tri mesece in 20 dni (od 3, novembra 1942 do 23, februarja 1943), Štiri mesece se je mučil v ptujskih zaporih MIRO KRIZE, kateremu posvečam poseben sestavek. Najbolj dolgo so biU leta 1942 zaprti JOŽE PALUC r, 1909, iz Cerkvenjaka, EDVARD MURN, r. 1915, iz Ptuja in FRANCEK VODA, r, 1925 iz Nove vasi. Vsi trije so preživeli v naših zaporih nad pet mesecev. Paluca so iz ptujskih zaporov odvedli po petin mesecih in štirih dneh - 4, marca 1943, Murna po petih mesecih in sedemnajstih dneh 26, januarja 1943. Istega dne so odpeljah iz zaporov tudi Francka Voda, po petih mesecih in trinajstih dneh. Vsi trije so bih povezani s Slo venskogoriško četo. Za Murna vemo, da muk ni prenesel in se je vdinjal gestapu, druga dva pa sta ostala trdna. ZAPREJO MOJEGA SOSEDA Ne daleč od mojega doma so imeli gostilno Križejevi, Nemci so jih poleti 1941 izselili na Hrvaško. OdšU so Alojz in >feža ter sinova Dušan in Milan. Njihovo imetje so Nemci zaplenili. Ko so prišli po domače, ni bilo doma starejšega sina Mira, bivšega pešadijskega narednika jugoslovanske vojske. Nemcem se ni nastavljal pred oči, deloval pa je z uporniki, V zapore so ga privedli 9, julija 1942, izpustili pa šele 21. decembra 1942. Tako je odsedel v zaporu kar štiri mesece in dvanajst dni. Miro je bil rojen leta 1917 na Primorskem. Komaj nekaj let star je moral s starši iz rodnega kraja, ki so ga zasedli Italijani po končani prvi svetovni vojni. Dalje prihodnjič SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI DOLENA razpisuje prosto delovno mesto tajnika. Delo je priložnostno. Pogoji: končana administrativna šola z eno leto prakse. Osebni dohodek po dogovoru. Prošnji priložite spričevalo o končani šoli in dva din upravne takse. Razpis velja do 15/2-1975. Svet krajevne skupnosti Dolena. ^gpNlK — Četrtek, 16. januarja 1975 stran 9 O vlogi kulture v družbenem dogajanju jiultura naj bi letos zaorala novo ledino. S svojo programsko usmeri- tvijo naj bi posegala v družbeno dogajanje in ne nazadnje v človeka samega. Kulturne dejavnosti so si v naši občini končno zastavile jasne in konkretne cilje. Ne bi že na samem začetku uresničevanja teh ciljev začeli polemizirati o njenem nadaljnjem uspehu, kajti dejavnost je šele startala Bolje bi bilo, ce bi se ustavili pri programskih načeiih kulturne skupnosti Slovenije in kulturne skupnosti naše občine Cilji kulturnih dejavnosti so usmer- jeni k človeku, pomagati mu humano živeti, ga oddaljevati od odtujenosti in ne nazadnje mu omogočiti sproščanje njegovih ustvarjalnih sil, da se tako oblikuje v močno, celotno človeško osebnost (tako po usmeritvah kulturne skupnosti Ptuj). Torej, pred nami je akcija. Da oblikujemo enotno kulturno politiko in da dosežemo načrtovani razvoj kulture in kulturne dejavnosti v republiki in občini, je nujno treba začeti delati v osnovi, to je v krajevni skupnosti, kajti le tod prihaja do neposrednih stikov, želja, idej in predlogov s strani občanov. Doseži programirane cilje ni lahko in zato se moramo zavedati tega neslutenega problema v procesu kulturn^a dela. Kultura - prenaša- nje naše kulturne dediščine, razsvet- ljevanje in bogatitev kulture našega naroda - ni lahka in enostavna naloga. V krajevni skupnosti je kulturna dejavnost najbolj proble- matična, je v zastoju, je neorgani- zirana, premalo financirana, obre- menjena s prostorskimi problemi in na sploh nesposobna karkoli dobrega, kvalitetnega in pomemb- nega ustvariti, ustanoviti. Zakaj problem v krajevni skupnosti, kako rešiti problem? Kot vemo, je imela kulturna dejavnost po drugi svetovni vojni zelo šibko podlago, ki se je šele 1971 okrepila in se nekam premaknila. Naša kulturna dediščina je izredno bogata in raznovrstna, bogata tako, kot v drugih občinah, republikah in tudi po državah-, posplošeno rečeno. Zato moramo hitro ukrepati. In stremeti za tem, da bodo vse kulturne dobrine dostopne vsem ljudem, da se tako ne bo spet pojavilo elitništvo, klikarstvo, da ne bo klanov kulture, nekih dedičev, nekih bogatašev, nekih kvazi in nepomembnih umetnikov, „da ne bo več zavladala miselnost, da je kultura izključno last inteligence." Kajti le tako bo človek spoznal pravo srž kulture. Zato moramo napraviti vse, da bodo ljudje sprejemah kulturo tako, kot v resnici je. Zato se je najprej treba spoprijeti z vzgojo in izobraževa- njem otrok in mladine. Prepričan sem, da je vsak naš človek voljan in sposoben sprejemati kulturne dobri- ne in zato tudi pripravljen akciji nameniti predloge, materialno po- moč, ideje in tako naprej. Seveda je treba začeti pri koreninah. Najprej bi morali preprečiti bohotenje kiča in šunda. Nujno je treba zaustaviti poplavo slabo pisanih melodij s še slabšimi, neokusnimi teksti. Kako dolgo bomo morali še poslušati raznorazne skomercializi- rane, kičaste popevke našega ali tujega izvora, kako dolgo še gledati kavbojsko-kriminalni direndaj in nasilje po naših kinematografih, neke nemške slabe komedije s še slabšo glasbo? Zadnji čas je, da se temu napravi konec. Tudi tisk, radio in televizija naj končno dobijo svojo pravo obliko obveščanja, kulturnega razsvetljevanja, poučevanja in za- bave. Za nami je pomembno politično obdobje, v katerem je delavski razred z ZK na čelu uspešno premagoval vse težave in probleme našega socialističnega in samouprav- ne^^a razvoja. Po revoluciji smo sprejeli samoupravljanje, potem smo uveljavili ustavne amandmaje in zdaj novo ustavo. Ob podpori drugih socialističnih sil smo tako oblikovali enotno fronto naše politike in našega gospodarstva. Zatrli smo vse kali dogmatstva, malomeščanstva, nacionalizma in tako naprej, tako da se je skristalizirala enotna fronta političnega udejstvovanja v naši deželi. Upam, da bo tudi kultura dokončno našla ustrezno obliko svojega delovanja, da bo kulturna dejavnost v občini in krajevni skupnosti namenjena ljudem, da bo samoupravna interesna skupnost znala ustreči vsem potrebam in zahtevam delovnega človeka. Z. KODRlCi Ptujski gledališčniki pričeli z delom Po več mesečnem premoru sb tudi ptujski gledališčniki pričeli znova delati. Ker gledališče še ni renovirano, jim gostoljubje nudi Narodni dom. Tako bomo lahko že v začetku februarja ponovno gledali Cankarjevo Pohujšanje, še v istem mesecu bo premiera Ifigenije na Tavridi, s katero bo režiser Peter Malec proslavil 40-letnico svojega umetni3cega ustvarjanja. Ifigenija bo že 170. njegova režija. Z njo bodo sodelovali v okviru medsebojnih izmenjav s Prešernovim gledališčem v Kranju in Jesenicah. Za marec in april predvidevajo premiero sodobne komedije, ki pa še ni izbrana. Režirai jo bo Vojo Soldatovič. v jesenskem delu sezone pa bodo pripravili dramsko delo, katerega naslov pa prav tako še ni znan. Med letom bodo igralci sodelovali pri snemanju radijskih iger, kulturnih radijskin programov, nastopali pa bodo tudi v kulturnih programih na raznih proslavah, akademijah in drugih prireditvah. Torej, obeta se nam bogata gledališka bera. MG Stare fotografije mesta Ptuja Zgodovinski arhiv v Ptuju pripravlja razstavo »Ptuj na starih fotografijah, načrtih in zemljevidih.« Iz bogate fo- toteke zavoda bomo izbrali najpomembnejše izmed ohra- njenih fotografij starodavnega mesta ob Dravi z željo, da bi obiskovalcem prikazali nekdanje, danes neobstoječe objekte, stare vedute, načrte starejših zgradb ter zemlje- vide našega mesta Ptuja in okolice. Namen razstave je tudi prikazati in obuditi spomine na stavbe, ki so dajale mestu svoj poseben videz — zna- menitost in katerih danes ne moremo več občudovati. Spomnimo se samo srednjeveške bastije ob Minoritskem samostanu, cerkve tega samostana, velike in male ka- sarne, mitnice na starem mostu itd. Seveda zavod ne razpolaga z mnogimi ostalimi morda ne tako pomembnimi slikami starih objektov, ki so včasih krasili ali tudi ne Ptuj in okolico. Zato pozivamo vse Ptujčane, ki v svojih stanovanjih, hodnikih ali celo na podstrešjih »hranijo« originalne ali tudi neoriginalne slike, fotografije, načrte, vedute Ptuja in okolice ter po- dobno . . ., da jih, v kolikor jih je čas še ohranil zanamcem, rešijo pred propadanjem ali uničenjem. Veseli bi bili, če se odločite in prinesete take fotografije in slike v naš zavod, (Zgodovinski arhiv), kjer smo ustrez- no gradivo pripravljeni tudi odkupiti. zgodovinski arhiv v ptuju muzejski trg 1, telefon 77-619. F. B. VOJNA IN ZLOČINI (Odlomki iz spominov Ptiijčana) 52 Okupatorja je mogoče včasih bolj premagafi in razorožiti z moralnim, kot pa s pravim orožjem. To je zelo važno, posebno v času resnejših priprav na prvi spopad. Tako je mogoče prištediti mnogo dragocene lastne krvi. Beseda, povedana ob pravem času in na primeren način v primernem okolju ne more zgiešiti svojega cilja. Gestapovec se je malo izprsil in namrdnil, pa se ni odločil, da bi me zatožil pri šefu in tako je življenje vsakdanjosti teklo dalje svojo pot. Delo na latrini me je rešilo pred nadlež- nostmi prijateljskega dinuiikarja. Še vedno sem ga videval na njegovem običajnem stražarskem mestu. Vselej me je pozdravil, ako je bila primerna prilika. Prijazno sem mu odzdravil, da ne bi porušil videza ,dobrega prijateljstva', ker končno nihče ni vedel, kaj ima za bregom in kaj nas še čaka. Kakor rečeno, ta uganka jc ostala za zmeraj nerešena , , . Drugo jutro, že na vse zgodaj je postalo jasno, zakaj je latrina morala biti ob določenem roku gotova. Pribrneli so gestapovski avtomobili, ki so bih nabito natovorjeni z ljudmi mešanega porekla in poklicev, različne starosti in spolov. Tisti nabrani izbrani ljudje so bili živa priča za zločinsko sodelovanje nemškutarskih izdajalcev in podrcpnikov. Tudi mater z otroki in starcev ni manjkalo med njimi. Z njimi so začeli polniti različne prazne prostore v gradu od prithčja, pa gori do zadnjega nadstropja. Lepše prostore so si gestapovci pridržali zase. Za svoje pisarne, kakor so jih imenovali. V resnici pa so bili namenjeni nočnim orgijam in mučilnicam nedolžnih ljudi, ki niso zakriviU ničesar drugega kot to, da so bili in ostali zvesti svojemu materinemu jeziku in narodu. V naglici so na podlagi vnaprej pripravljenih hstin po mestih, trgih, vaseh in celo zaselkih sredi noči preganjah ljudi iz postelj in jih brezobzirno odvlekli od doma. Pobrali so vse, ki so veljali za narodno zavedne in trdne in katerim niso nameravali izdati osebnih izkaznic za tretji rajh določenih barv. To jc bil klasični primer za pojem genocida, o katerem jc bilo in je še mnogo govora. Takšno zbiranje ljudi so sprva krstili kot „Umschulungskurs", torej nekaki tečaji za prešolanje ljudi. Hoteh so prikriti pravi namen, da ne bi zločinsko izseljevanje povzročilo prehudega šoka Verjetno so se tudi bali resnejših spopadov. Toda edino gestapovci in njihovi pomagači so bili tako naivni, da so mislili, da so nas pretentali. Vsi smo pravdobro vedeli, da se niti Nemcem ne more tako muditi, da bi s tako naglico in na tak način, sredi vojne vihre spravljali ljudi na nekakšne tečaje. Eno je važno pribiti. Vnaprej sestavljene liste, promptnost protinarodnih ukrepov in načini izvajanja jasno in nedvoumno dokazujejo, da so bih načrti za uničenje slovenstva v Sloveniji do podrobnosti izdelani dolgo poprej, preden so jih mogli začeti izvajati in da jih ni mogoče smatrati zgolj kot represalije, ki niso imele nobenega povoda, najmanj pa v demonstracijah proti podpisu nekakšnega pakta z Hitlerjem. Torej je to čisti, v miru načrtovani in dobro premišljeni genocid, ki pa na srečo ni popolnoma uspel, Presunljivi so bih pogledi na posamezne skupine pritiranih ljudi. Matere z otroki so bile objokane, starci obupani, možje pa zakrknjenih obrazov in stisnjenih zob. Vsakdo je nosil svojo povezano culico v roki in nekateri sO bili oprtani z vrečami, ki so bile napolnjene z najnujnejšo prtljago. Tudi odraslejši otroci sotovorih culice, ki so nekaterim segale do tal, V tej narodni nesreči je bilo nekaj zadoščenja v tem, da ni bilo videti ponižanega prosjaka, ki bi poprosil za milost. Od doma odtrgani so se zakrknih. Pretresljivejše scene so se odigravale na posa- meznih domovih. Dalje prihodnjič. 10 stran: tednik — Četrtek, 16. januarja 197) Dr. Fran Brumen NASVETI ZA DIABETIKE 6. nadaljevanje Tabela D) ZAMENJAVE MESNIH JEDI Ena enota je enaka: 10 g beljakovine (3 g maščobe) in odgo- varja ca. 70 kalorijam. ENI ENOTI USTREZA MESO: puste vrste govejega, ali svinjskega mesa, koštrunje bravine, telečje, presno nastrgano, oziroma zmleto meso. Jezik, srce, ledvičke. Količina ca. 35 g očiščenep in pripravljenega ustreza srednje veliki ploščici približne velikosti dlani. MESO IN KLOBASNI IZDELKI: vedno le nemastne vrste mesa. Mrzla pečenka, šunka surova ali pa kuhana brez maščobe, lososova šunka. Pre- kajcno meso, jezik, mesne klobase,, nemastne žolice - hladetine, hre-' novke i. p. Količina ca. 40 g odgovarja približno 4-ploščicam mesne klobase. RIBE. Morske ribe, sladkovodne ribe. Tudi v trajnih, konzerviranih oblikah. Slaniki, rakovica, sardelice, sardine, školjke. TODA KONZER- VE V OLJU NE SPADAJO V TO VRSTO! ZARADI OLJA VSE- BUJEJO PREVELIKO KOLiaNO KALORIJ!! Količina dovoljenih pri- pravkov je ca. 50 g že pripravljeno za na mizo. DIVJAČINA: vse vrste, toda brez slaninskega nadeva. Količina ca. 35 g že prirejenega za na mizo. PERUTNINA. PITANA PERUT- NINA NI DOVOLJENA, KER VSE- BUJE PREVEČ MAŠČOBE, ki čezmerno dvigne vrednost kalorij. Dovoljene so le puste in nemastne vrste, tudi omake morajo biti brez maščob, oziroma jih je treba pose- bej vračunavati v kohčino kalorij. Kohčina pripravka naj znaša ca. 25 g, prirejenega za na mizo in brez kosti. SIRI. Skuta, količina 60 g, kar ustreza ca. 2 jedilnim žlicam. Dalje različni specialni siri, najrazličnejših imen in oznak. Med drugimi tudi sir - mazavec, mehki oblikovani siri, siri na rezine. Vsi seveda LE POLMASTNI IN NE POLNO- MASTNII! KoUčine naj znašajo: 60 g je enako 2 jedilnim žlicam, 25 g........majhen košček, ki ustreza približno 1/2 ogelnika, 30 g........ polovička sira ogelnika (n. pr. „Zdenka" - ogel- nik), 30 g........1,5 - 2 ploščici primerno tanko odrezanega okrog- lega - klobasastega sira. JAJCA. Pripravljena so lahko v poljubni obliki, toda dodano moko, oziroma maščobo je potrebno pose- bej obračunavati v količino celo- kupnih kalorij. Vrednotenje količi- ne: eno jajce vsebuje ca. 6 g maščobe in ca. 7 g beljakovine in je zato PRIPOROCUIVO UPO- RABUATI V GLAVNEM LE JAJ- ČNI BEUAK. Tabela E) - ZAMENJAVE MAŠ- ČOB Ena enota je 5 g čiste maščobe, kar ustreza 47 kalorijam. Eni enoti ustreza: 6,25 g masla vsebuje ena rezana čajna žlička, oziroma enaka koli- čina margarine, 5 g scvrtega masla ali maslene masti ustreza skopo odmerjeni čajni žUčki. 5 g svinjske masti, tudi rezana čajna žlička, 5 g koksovega masla, 5 g olja je enako dve čajni žlički 5,25 majoneze (remulade) je ena- ko eni rezani čajni žUčki, en rumenjak (rumenjak štejemo med maščobe), 7 g čiste zmlete slanine je enako zvrhani čajni žlički, 10 g z mesnimi vitri prerasle in zmlete slanine je enako približno 1 1/2 zvrhani čajni žlički, 16,5 g smetane, sveže stepene in BREZ SLADKORJA ustreza 2 zvrhanima čajnima žličkama. Sledi 10 zapovedi za diabetike, oz, 7, nadaljevanje. DR. MED. MIRKO VENGUŠT Psihološki in drugi aspekti upokojitve (Nadaljevanje in konec) S tem je bodoči upokojenec že vnaprej napovedal boj ,,osamelosti", ,4zoltranosti", ki je lahko tudi od zunaj še dodatno kdaj pa kdaj zlonamerno in umetno ustvarjena in vsiljevana, osamelosti torej, ki pa ni sama po sebi nekaj nepremagljivega, posebno ne, če je v določenih situacijah povrhu še predvidena. Tako se upokojeni ljudje ukvarjajo z raznimi ročnimi deli, čitajo, pomagajo ženi v gospodinjstvu, gredo nakupovat, hodijo na lov, ribolov in izlete, pridejo v družbo, kjer malo pokartajo aH igrajo šah, potujejo, se ukvarjajo z rejo malih živali, gojijo različne in številne kontakte z ljudmi in taki stiki dajejo življenje, so zanimivi in poučno pomembni predvsem zaradi tega, ker so neobvezni in sproščeni. Nekateri upokojenci preživijo del svojega življenja ob morju ali v gorah, skratka, ni jim dolg čas, svoje življenje so si popestrili. Med upokojenci je pa tudi vrsta ljudi, ki se znajo prilagoditi v spremenjenih okolnostih in v vseh položajih, ti se povsod dobro počutijo, si vzamejc čas, so doma povsod in nikjer Nekateri se še honorarno zaposlijo To so zelo dinamične in podjetni osebe, skratka narave, ki sc sposobne premagovati in premagat še takšne življenjske težave, saj so n; vse pripravljeni, potrpež^ivi jt strpni in ne prepustijo ničesa: slučaju. Taici upokojenci so pod srečne zvezdo rojeni ljudje, ki jih je pa, žal malo. V primeru bolezni sc potrpežljivi, vdano prenašajo tego be, bolezen imajo vnaprej nekjf vkalkulirano, saj se zavedajo, da it človeka, ki ne bi s časom prej ali sle zbolel in iskal pomoč zdravnika ii da ni človeka, ki bi bil vnaprej varer pred vsako drugo eventualne nesrečo. Iz vsega torej, o čemer smo ti govorili, vidimo, kako bistvena j{ predvsem psihološka priprava k pred prehodom v razdobje pokoja V tem koreninijo vsi socialni zdravstveni, ekonomski in čiste subjektivni gradbeni elementi v življenju vsakega upokojenca. RAZPIS DELAVSKA UNIVERZA PTUJ VPISUJE SLUŠATE- LJE V 7. IN 8. RAZRED OSEMLETKE DO 31. JA- NUARJA 1975. PRIJAVE SPREJEMA DU PTUJ, OSOJNIKOVA l/II. Obvezna predavanja za »NERAZPO- REJENO PREBIVALSTVO« na desnem bregu Drave Oddelek za ljudsko obrambo pri SO Ptuj in Delavska univerza Ptuj bosta organizirala v januarju in februarju 1975 dopolnilni pouk iz obrambe in zaščite za takoimenova- no „nerazporejeno prebivalstvo" iz krajevnih skupnosti na desnem bregu Drave: Kidričevo, Ptujska gora, Lovrenc, Žetale, Leskovec, Cirkovce, Videm, Stoperce, Maj- šperk, Dolena, Podlehnik in H^di- na. Dopolnilni pouk bo zajemal 4 teme: I. mesto in vloga krajevnih skupnosti; II. Organizacija in oblike odpora v sovražnScovem zaledju; III, Sovražna propaganda kot najbolj aktualna oblika specialnega vojsko- vanja in njeno preprečevanje; IV. Kadri - pomembna komponenta vseljudske obrambe. Začetek preda- vanj je bil v ponedeljek, 13. januarja, 1975. Predavatelje i posamezne teme so predlagal Izvršni svet SO Ptuj za prvo, z drugo Zveza rezervnih vojaškil starešin Ptuj, za tretjo komisija i prop^ando pri OK ZSDL Ptuj in i četrto kadrovska komisija pi komiteju občinske konference ZKI Ptuj. Udeležba na predavanjih je za vs vabljene OBVEZNA. Izmikanje ali neopravičen izosti nek je kazniv po 6. točki, 22< člena Zakona o ljudski obrambi denarno kaznijo od 1000 do 10,00 dinarjev. Organizator je sklenil, da bodo n posameznih predavanjih združeva po dve temi skupaj in s tem olajša vabljenim večkraten prihod. NOVOLETNO SREČANJE UPOKOJENCEV MERCATORJA Kakor vsako leto, smo tudi letos bili povabljeni upokojenci Merca- torja v Ptuju na sprejem in obdaritcN. Direktor Gorjup je v imenu delovnega kolektiva in upravnih organov podjetja pozdra- vili navzoče in dejal, da kot nekdanji trgovski uslužbenci zaslu- žijo, da se jih spomnimo ob zaključku leta, obenem pa nam je nakazal celotno poslovanje, ki je bilo razveseljivo. Seznanil nas je tudi o nalogah in razvoju podjetja za leto 1975. Zaželel je vsem obilo sreče predvsem zdravja ter v priliodnjem letu zopet na veselo snidenje. Tovariša Klemenčič in Vogrinec sta sc v imenu upokojencev zahvalila za izčrpne besede in za pozornost ter zaželela kolektivu Mercatorja srečno in uspehov polno novo leto. V imenu upokojencev Martin Goričan KRAJEVNA SKUPNOST HAJDINA razpisuje prosto delovno mesto tajnika krajevne skupnosti Pogoji: 1. srednješolska izobrazba upravne smeri z najmanj 5-letno prakso. 2, kandidat mora biti moralno-politično neoporečen. Prošnje z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo krajevni skupnosti Hajdina najkasneje do 31. janu- arja 1975. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Stanovanja ni na razpolago. Svet KS Hajdina Občinsko sodišče v Ptuju ^ razpisuje na osnovi sistemizacije delovnih mest prosto delovno mesto SNAŽILKE. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih do- hodkov, drugo po dogovoru. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. tednik — Četrtek, 16. januarja 1975 stran 11 Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73), 155. in 158. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74) je zbor delegatov krajevne skupnosti Ciikovce na svoji seji dne 1. 12. 1974 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih objdctov na območju krajevne ^upnosti Cirkovce I. Za območje krajevne skupnosti Cirkovce se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje in dela naslednjega delovnega programa: vrsta objekta vrednost sofmanc. 1. gradnja dvorane oz. telovadnice z dvema oddelkoma otroškega varstva, kuhinje, sanita- nj in v 3. etaži stanovanja za prosvetne delavce 1.800.000,00 420.000,00 2. za komunahie potrebe kra- jevne skupnosti 150.000,00 90.000,00 3. za sofinanciranje komunalnih potreb krajevne skupnosti 640.000,00 90.000,00 4. obvezno delo (kalok) pri vzdrževanju krajevnih cest in poti, ki se opravlja po potrebi z prostovoljnim delom 105.000,00 105,000,00 Razliko med višino samoprispevka in predračunsko vrednostjo, navedeno pod 1, 2 in 3. člena prejšnjega odloka, v višini 1,990.000,00 dinarjev bo zagotovljena iz sredstev proračuna občine Ptuj, samoupravnih interesnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela in dr. Za sofinanciranje bo sklenjen družbeni dogovor. II. Krajevni samoprispevek v denarju in delu se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. novembra 1975 fio 31. oktobra 1980. Osnova in višina samoprispevka v denarju in delu znaša: - za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in nadomestila, ki presegajo 1.200,00 dinarjev mesečno, po stopnji 1,5 % osebnih dohodkov, - za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1,5 % od izplačane neto pokojnine, - za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanji obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, po stopnji 3 % od davčne osnove, - za zavezance, ki imajo dohodke iz kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek, - letno 450,00 dinarjev za zavezance zaposlene v inozemstvu, - višino in obseg del pri vzdrževanju krajevnih cest in poti ali v primeru ne opravljenega dela ustrezno plačilo določi za vsako leto posebej zbor del^atov krajevne skupnosti Cirkovce, po predhodno ugotovljenih potrebah. Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, plačujejo prispevek za vsak vir dohodka posebej. Samoprispevek se ne plačuje od dohodkov invalidnin, družbenih pomoči in dohodkov za katere velja oprostitev po zakonu. III. Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v voUlni imenik in zaposleni občani, ki še nimajo splošne volilne pravice in ki še niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Cirkovce. Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani, za katere je uradno ugotovljeno, da so zaradi dela v tujini, služenja vojaškega roka, duševne prizadetosti ah zdravljenja v zdravstvenih zavodih oz. nepokretni bolniki na domu in se glasovanja niso mogli udeležiti. Za uradno ugotovitev po prejšnjem odstavku te točke se šteje uradno obvestilo ali pismena izjava svojcev odsotnega. IV. Referendum bo v nedeljo dne 19. 1. 1975 od 6. do 18. ure na glasovabiih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST CIRKOVCE GLASOVNICA ZA REFERENDUM dne 19. 1. 1975 GLASUJEM "ZA" ..PROTI" uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih objektov za območje krajevne skupnosti Cukovce, Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA" če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka ah „PROTI" če se z uvedbo ne strinja. Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne pisarne Cirkovce. V. Za postopek o referendumu se smisleno uporabljajo določbe zakona o volitvah del^acij in delegiranju delegatov v skupščine družbeno političnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi občinska volilna komisija. Glasovanje pri referendumu vodijo volilni odbori, kijih imenuje občinska volilna komisija. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme na podlagi poročila občinske vohlne komisije zbor delegatov krajevne skupnosti Cirkovce, VI. Samoprispevek, ki se plačuje od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje mesečno izplačevalec osebnega dohodka (organizacija združenega dela, zasebni delodajalec, skupnost pokojninsk^a in invalidskega zavarovanja), samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami pa davčna uprava občine Ptuj. Občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko, olsrtno aU drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, morajo svojo obveznost izpolniti najkasneje do 31, 12, vsakega leta. Za zaveznice, ki samoprispevka ne plačujejo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za prisilno izterjavo davkov, VII. Denarna sredstva, ki se zbirajo od krajevnega samoprispevka, so namenska in se zbirajo na posebnem računu krajevne skupnosti Cirkovce štev. 52400-780-11006. Za zbiranje in porabo sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Cirkovce. VIII. Sredstva za določene namene po programu razporeja svet krajevne skupnosti Cirkovce s posebnimi sklepi in v mejah, da gre 70 % zbran^a prispevka za namen naveden v 1, točki, 15 % za namen naveden v 2, točki in 15 % za namen v 3. točki prvega člena tega sklepa. Številka: 239/74 Cirkovce, dne 3. decembra 1974 Predsednik sveta krajevne skupnosti Napast Stanislav 1. r. ZAHVALA NAJMLAJŠIH IZ ORMOŠKE OBČINE Ni odveč, če povemo, da je bil vsak otrok v ormoški občini deležen radosti novoletnega praznovanja. Naš predlog za enotno obdaritev je obč. sindikalni svet sprejel s polnim razumevanjem in s pomočjo delovnih organizacij so se družbena sredstva zbirala v skupni fond. Med prvimi, ki so finančno podprli družbeno akcijo, je bila delovna organizacija Slovenija vino Ljub- ljana, obrat ,,Jeruzalem" Ormož. Dobri vzgledi vlečejo in sledili so še ostali darovalci. Le tako nam je uspelo, da je dedek Mraz obdaril vse otroke od drugega leta starosti do vključno tretjega razreda osnovnih šol obč, Ormož, V vsakem darilnem paketu je bila priložena starosti primerna dobra sHkanica, odnosno dobra knjiga. Pri založbi Mladiaska knjiga smo skupno naročili kar 2691 knjig - prav tohko je bilo vseh obdarovancev. Mariborsko gleda- lišče je gostovalo z mladinsko igrico: Kekec je pač Kekec in z njo razveselilo šolarje višjih razredov centralnih šol. Za zabavo najmlajših je poskrbela lutkovna skupina KUD Kobanci iz Maribora. Stroške predstav krijejo vodstva šol in kulturna skupnost. Učenci osn. šole Vel. Nedelja in Podgorci si bodo ogledah Kekca v bližnjih dneh v mariborskem gledahšču. Prav tako so šolarji sami sebi in mlajšim vrstnikom priredili v vseh KS, odnosno na vseh šolah ob srečanju z HfHkom Mrazom bo^t in vesel program. Tako smo mlademu rodu ob pričakovanju novega leta nudili kvalitetne kulturno-zabavne prire- ditve, ob katerih so se razveselili tudi odrasli. Društvo prijateljev mladine Or- mož je za konec starega leta povabilo dedka Mraza, ki je v spremstvu snežink na kočiji obiskal naše mesto in zaželel vsem - mladim in odraslim srečno novo leto! Le nekaj misli tistim delovnim organizacijam, ki se letos niso vključile v novo družbeno akcijo. Njihovih otrok ob obdaritvi nismo mogli izločiti in prav zato sc je ponovila tokrat sicer redka, a vendar stara napaka, da so bili nekateri otroci deležni obdaritve kar trikrat. Zavedamo se, da so se kljub naši najboljši volji ob prvi družbeni akciji pojavile napake. Priznati pa mora- mo, da smo lahko zadovoljni. Dddek Mraz ni pozabil na nobenega ' otroka v vseh sedemnajstih vaseh KD Tomaž, kar velja za vse KS naše občine. Obč. zveza prijateljev mladine Ormož se v imenu vseh obdarovanih otrok prisrčno zahvaljuje: obč. sindikalnemu svetu Ormož, vsem delovnim organizacijam, samo- upravnim interesnim skupnostim, družbenim in političnim organiza- cijam, KS, vodstvom šol in tovarišem učiteljem in vzgojiteljem za obdaritev in izvedbo kulturno-za- bavnih prireditev. Nada Kovačič za obč. ZPM Ormož 12 stran tednik — Četrtek, 16. januarja 1975 HRVATSKA: Z ZAKONOM PROTI KAJENJU ,,Kajenje prepovedano", „Ne kadite v avtu", ,,Hvala, ker ne kadite", Prosimo, da ne kadite". To so napisi, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Toda kljub temu se kadi povsod: na sestankili, v čakalnicah, celo v kupejih vlakov, predvidenih samo za nekadilce. Zadnja leta je kajenje predmet mnogih znanstvenih in socioloških raziskovanj povsod po svetu in tudi pri nas. Dokazano je, da je ta navada škodljiva zdravju in zelo nevarna, kar danes več ne zanikajo tudi najbolj strastni kadilci. Toda kljub temu se ne samo kadi, temveč se kadi vse bolj in bolj; o tem govore statistike o proizvodnji in prometu tobaka in tobačnih izdelkov. Socialistična republika Hrvatska je prva naša republika, ki je sprejela zakon proti kajenju. Decembra 1974. leta je Svet združenega dela sprejel novi republiški zakon o zaščiti na delu z odlokom, da se prepove kajenje na sestankih v zaprtih prostorih. Isti zakon obvezuje vse delovne organizacije, da s svojimi internimi pravili urejajo vprašanje kajenja na delovnem mestu. V prvotnem tekstu predloga novega zakona o zaščiti pri delu, ni bilo govora o kajenju. Ta odlok je bil naknadno vnesen na zahtevo zagrebškega združenja za pospe- ševanje zaščite pri delu; pri tem pa so ^ podprli odbor za zdravstvo, socialno zavarovanje in socialno zaščito, na podlagi ugotovitve, daje ,,škodljivost kajenja za zdravje splošno poznano dejstvo". Tako je SR Hrvatska prva v Jugoslaviji dobila zakon, s katerim se prepoveduje kajenje na sestankih v zaprtih prostorih, kar je Svetovna zdravstvena organizacija priporočila in v krogu svoje pristojnosti izvedla že pred štirimi leti. Ob sprejetju ,,Antipušačkog zako- na" je zagrebški ,,Vjesnik" orga- niziral anketo in ugotovil, da večina prebivalcev v polni meri odobrava prepoved kajenja'na sejah v zaprtih prostorih. Mnogi istočasno priča- kujejo, da bodo zaradi te prepovedi sestanki krajši, kar bi samo po sebi predstavljalo velik uspeh. Medtem, ko so mišljenja o prepovedi kajenja na sestankih, približno istovetna, se to ne bi moglo trditi takrat, ko je govora o kajenju na delovnem mestu. Delovne organizacije bodo v kratkem času začele razpravljati o tem, da s svojimi internimi pravili odločijo ali difektor ali delavec na svojem delovnem mestu v tovarni alhko kadi ali ne. Isto velja odločijo ali direktor ali delavec na svojem delovnem mestu v tovarni lahko kadi ali ne. Isto velja tudi za delovne sestanke in dogovore z majhnim številom udeležencev in ni dvomov, da se bodo tu javili mnogi problemi, ki jih ne bo lahko regulirati s predpisi. No, važno je, da je krenilo, čeprav se mora priznati, da je ta začetek zelo skromen. Zakon je sprejet, toda kljub temu se še dalje kadi na mnogih zaprtih sestankih z izjemo armade in nekih drugih prostorov in institucij, kjer se na zaprtih sestankih ni kadilo še pred sprejetjem tega zakona. Prve izkušnje v Hb-vatski nedvomno dokazujejo, da je sprejetje tega zakona samo začetek in da bo preteklo mnogo časa, preden se bo ustvarila kultura kadilcev, da na sestankih ne bodo kadili, čeprav samo iz solidarnosti do nekadilcev. Ameriška Slovenka kliče v naše uredništvo je zdomec Franc Crnezel prinesel pismo ame- riške Slovenke, ki bi želela navezati stike s sovaščani Sp. Gruškovja pri Cirkulanah v Halozah, odkoder se je podala v širni svet s trebuhom za kruhom že leta 1910. Tujina ji reže kruh že nad 60 let in v tem času je obiskala svoj rojstni kraj le dvakrat in še bi želela priti. Poskušala je že v Rodni grudi, vendar brez uspeha. Morda bo sedaj več sreče. V Ptuju, na Slovenskem trgu živi njen brat, Ivan Rajh, ki je svoje zdomstvo težko plačal. Amerika mu je „vzela" levo nogo in desno roko 1. 1914. in čez- 7 let se je vrnil v domovino. Torej, Cirkulančani, oglasite se! Pomagajte svoji rojakinji premagati osamljenost v daljnji dežeU! Oglasite se ji na naslov Gertruda Trinkaus 17 N. W. 42 nd Terrace Plantation, Fla 33313, USA MAJDA GAJZER OSEBNA KRONIKA RODILE SO: Vida Kožar, Pristava 25/a, Ljutomer — Dušana, Antonija Mlakar, Vintarovci 44 — dečka; Elizabeta Polanec, Vareja 2 5 - Albino; Ksenija Kukovec, Tiha pot 4 - deklico; Marija Flac, Vuzmetin- ci 39 - Jelico; Terezija Peršuh, Lešje 4 - Darjo; Nada Majcenovič, Rabelčja vas 13 - deklico; Ljudmila Kukovec, Bratislavci 28 - Majdo; Magdalena Puklavec, Jastrebci 55 - Antona; Petra Stropnik - Langer- holc, Nova vas 3 - deklico; Nevena Kovačec, Gorišnica 74 - Fabijana; Dragica Fajt, Majski vrh 5 3 - Boštjana; Marija Novak, Mekotnjak 33 - Damjana; Nada Zebeč, Skorba 68 - Tatjano; Alojzija Rampre, Črmožiše 3 - dečka. POROKE: Vinko Loparnik, Go- rišnica 91 in Silva Breg, Grajenščak 68; Matija Hozjan, Krempljeva 1 in Alenčica Kline, Prešernova 24; Marjan Petek, Žnidaričevo nabrežje 8 in Jožica Galun, Žnidaričevo nabrežje 8; Dušan Bombe k, Remče- va 7 in Uršula Klement, Tallach, Austria; Vinko Topolovec, Rojoz- nica 7 in Marija Ločniskar, Rogoznica 7; Franc Janžekovič, Mezgovci 14 in Marija Pukšič, Mezgovci 36; Franc Popošek, Podvinci 1 in Ivana Hazimali, Stojnci 41. UMRLI SO: Rozalija Cafuta, Vareja 24, roj. 1917, umrla 6. jan. 1975 ; Jožef Kramberger, Janežovski vrh 4, roj. 1906, umrl 5. jan. 1975; Marija Klasinc, Majšperk 34, roj. 1911, umrla 6. jan. 1975; Franc Cvetko, Spolenjakova 19, roj. 1896, umrl l.jan. 1975; Jožefa Majerič, Šikole 79, roj. 1896, umrla 11. jan. 1975. radio ptui ČETRTEK, 16. JANUARJA: 16.00 - Napoved sporeda. 16.03 Poročila in obvestila. 16.15 Za vas in vaš dom. 16,50 Gospodinjam v pomoč. 17.00 Z mikrofonom med mladimi v Gorišnici. 17.30 Prisluh- nite, izberite. PETEK, 17. JANUARJA: 16.00 Melodija dneva. 16,03 Poročila in obvestila. 16,15 Ekonomsko-pro- pagandna oddaja. 16.40 Pionirji, dober dan. 17.00 Kulturna oddaja. 17.30 Na srednjem valu 198,5 metra. SOBOTA, 18. JANUARJA: 16.00 Napoved sporeda. 16.03 Poročila in aktualnost tedna. 16.15 Obvestila in rezerviran čas. 16.35 Po domače. 16.50 v soboto popoldne — infor- mativno zabavna oddaja. NEDELJA, 19, JANUARJA: 11.00 - Odmevi tedna. 11.15 Obvestila in reklame. 11.30 Navalu radia Ptuj. 11.45 Kmetijska oddaja. 12.00 Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 20. JANUARJA: 16,00 Melodija dneva. 16.03 Po- ročila in obvestila, 16.15 Z našimi cicibani. 16.30 Vedro v novi teden 17.00 Iz naših delovnih kolektivov^ 17.15 Ekonomsko-propagandna od. daja. 17.40 Novosti iz gramofonskij hiš, TOREK, 21. JANUARJA; 16.0() Napoved sporeda. 16.03 Poročila in obvestila. 16.15 Čestitke poslu, šalcev, 16.30 Za vas in vaš dom 17.00 Na obisku v Ob Kidričevo 17.15 Glas ljudstva. 17.30 Kar stt izbrali, predvajamo, V ostalem času prenašamo prvj program radia Ljubljana. KRAJEVNA SKUPNOST ŽETALE razpisuje mesto tajnika. Delo je priložnostno Pogoji: končana admini- strativna šola in leto dni prakse, plača po dogovoru. Prošnji je priložiti izkaz o končani šoli in kolek za 2 din. Razpis velja mesec dni po objavi v Tedniku, DIMNIK SCHIEDEL JE OKROGEL, KAR I>AJE TELE PREDNOSTI: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne po- vršine — enostavnost pri čiščenju SCHIEDEL VUKAMIN DIMNIK SCHIEDEL IMA SAMOTNI VLOŽEK, . ODPOREN PROTI KISUNI, ZATO JE: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kva- litetnih glin in Samotov, — odporen proti kislini, ker samotni vložek propušča kislino pod 2,5 Vo — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je samotna cev odporna proti kislini in vlagi, — tempieraturno obstojen, odporen proti pritiskom in plinotesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. DIMNIK ŠT. 1 DIMNIK SCHIEDEL S SAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije tesnilnimi fugami, ■ ^- — varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hi- tro montirati in ima do 40 boljše izgorevanje. V EVROPI SCHIEDEL—VU—KAMIN PROIZVAJA, PROPAJA, MONTIRA, UVAŽA IN IZVAŽA GRADBENO POD- JETJE »GRADNJAc -ŽALEC, v kooperaciji s CIN- KARNO Celje, telefon 71-783, 72-227. Prodajni mesta: IZBIRA, Ptuj, SMREKA, Maribor, LESNINA, Maribor, LES, Ptuj, JEKLOTEHNA, Ma- ribor* tednik — Četrtek, 16. januarja 1975 stran 13 naša pisma CE ČLOVEK POL SVETA OBTECE NAJBOLJŠI KRUH DOMA SE PEČE! Stopila je na prag hiše in počasi proti sadovnjaku, v katerega je sonce pošiljalo prve jutranje žarke. Videla je, kako počasi stopa na nebo kralj zemlje in neba. Sprva rdeč, nato vse bolj rumen. Pihal je lahen vetrič in hotel odnesti s sadnih dreves še tisto malo rjavega listja, ki ga doslej še ni odpihnil, da sO se med vejami videla samo še tu in tam debela jabolka, ki jih obiralci niso mogli doseči. Sedla je na kamnito klop sredi sadovnjaka, ki je bila pod najstarejšim dreve- som. Bila je srečna, toda na obrazu se ji je poznalo, da njeno življenje ni bilo lahko. MisU soji nehote odhitele v ^daljno, tujo deželo, v veliko milijonsko mesto, kjer je preživela nekaj dni svojega življenja. Ni bilo lahko. Ko ji je bilo devetnajst let in pol, je bil njen dlj oditi iz domovine v tujino, kjer se bolje živi in manj dela. Odšla je. Prišla je v mesto tuje dežele, povsod velike tovarne, ki so vabile na delo. Dobila je službo v tovarni, toda bila je že prvi dan presenečena, kajti dobila je delo, ki bi ga še moški s težavo opravljal. Prvi teden je bilo zelo hudo, ker ni bila dovolj samostoj- na in vajena trdega dela. Že prve dni se je dela navehčala, toda morala je potrpeti, saj je prej vedno govorila, da se drugje bolje živi, ne da bi si to prej izkusila. Najraje bi bila odšla domov, toda bilo jo je sram pred sestro, bratom, starši - najbolj pa pred domovino, katere poprej ni dovolj spoštovala. Sestri, ki je bila tovarniška delavka doma, je vedno govorila: „Kaj si tako neumna, da se ubijaš v tej smrdljivi tovarni!" Toda zdaj, ko je sama spoznala življenje na tujem, bi rada, tisoč- krat rajši, delala v domovini. Samo pol leta je vzdržala v tujini. Toda tokrat ni bila več tista Marija, ki je pred šestimi meseci stopila vesela iz vlaka v mesto, ki ga je zdaj zasovražila. Takrat je bila nasmejana, rdečega obraza in veselih oči, danes pa je bila v obraz bledikava, pod očmi so se ji pojavih veliki temni kolobarji. V vedno zaspanih očeh ni bilo več videti tistega veselega smehljaja, okrog ust pa so se ji zarezale globoke gube. Telo je bilo shujša- no in sključeno, bila je videti kot zgarana ženica, nihče ji ne bi prisodil dvajsetih let. Takrat je za Vselej sklenila: „Nikoli več od doma!" Spoznala je, da je v tujini bila deležna grenkega, črnega kruha. Ko je tako sedela na klopi pod drevesom in se spominjala dni, ki jih je preživela v tujini, je ta sklep še bolj potrdila, kajti, zdaj je živela pn svojih ljudeh, v svoji domovini in tudi njen kruh se ji je • tu zdel mnogo boljši. Milena Sagadin, 8. c OS Majšperk SREČANJE S PRIPADNIKI JLA . Ko prelistavamo strani zgodo- vine IZ naše N OB, se ustavimo na '^trani, kjer piše o 22. decembru, dnevu JLA. Spomniti se moramo na dan, ko je v malem bosanskem mestecu Rudo bila ustanovljena prva proletarska brigada, ki je krenila v boj proti sovražniku, v boj za svobodo jugoslovanskih narodov. S seboj je nesla zastavo hrabrosti, neustrašnosti in slave, pod katero so naši borci umirali pod sovražnikovimi rafali in pod katero so borci in z njimi ves narod prepevali pesmi svobode. Ko jc naša država letos bila v znamenju proslave dneva JLA, smo je bih deležni tudi mi v ptujski garniziji. UdeležiU smo se je mi, pionirji predstavniki iz vseh ptujskih in okoliških osnovnih šol. Zbralo se nas je okrog sedem- deset pred pisarno DPM, odkoder smo krenili proti vojašnici »Du- šana Kvedra", polni veselja, da bomo videli naše vojake in njihove starešine, tokrat ob njihovem dnevu. Ko smo prispeli v vojašnico, smo si z velikim zanimanjem ogledali orožje. Naši posedi so se ustaviU tudi na lepo urejenem vojaškem krogu. Zatem smo odšli v svečano okrašeno dvorano, kjer je zbrane goste pozdravil poveljnik garnizije, polkovnik Vlajko Pavlovič, ki je spregovoril nekaj besed o pomenu JLA. Pred tem pa so mu pionirji čestitali ob 22. decembru ter mu izročih šopek rdečih nageljnov. Po pozdravnem govoru tovariša poveljnika je spregovoril predsed- nik SOP Branko Gorjup in ob koncu predlagal, da bi vsi skupaj zapeli pesem „Hej brigade". Se- veda smo pesem vsi z veseljem zapeli. Malo po deseti uri smo odšh na kraj, kjer so mladi vojaki dali slavnostno zaprisego. Ob tej pri- ložnosti so bila podeljena prizna- nje in pohvale najbolj zrslužnim vojakom in starešinam. Ura se je pomaknila proti enajsti, ko smo polni lepih vtisov zapuščali vojašnico. Merlin Kolar, 7. e OS „T. Žnidarič" Ptuj ČE BI STVARI V MOJI ŠOLSKI TORBI SPREGO- VORILE Nekega večera sem prišla v sobo in zashšala pritajen šepet. Tiho sem se pribhžala torbi. Okrog nje so ležali zvezki, svinčniki in barvice ter se pogovarjah. ,,Poglejte, vsa sem umazana in v meni je polno papirčkov," se je hud ovala torba. „Nikar tako glasno, tetka!"jo je opozoril oguljeni zvezek. „Lahko nas kdo shši. Povrhu pa se sploh nimaš kaj pritoževati. Poglej mene! Moj ovitek je ves raztrgan in počečkan, jaz pa sem zmečkan in popackan." „Smrkovec predrzni!" se je razjezila torba. Knjige so ju komaj pomirile: ,,Tudi me smo počečkane in umazane, pa se ne pritožujemo. Bodimo raje tiho. Saj so otroci stahio grdo ravnali s svojimi stvarmi in tudi vedno bodo." „Ni res! Upreti seje treba," so menili zvezki. ,,Seveda! Upreti se je treba. Torba, mi bomo zlezli vate, ti pa se skrij. Polonca nas zjutraj gotovo ne bo našla." „Tako je!" so se vsi strinjah. Prestrašila sem se. ,,Kaj, če to res storijo? " Hitro sem vzela japir in škarje ter ovila zvezke in cnjige. Torbo pa sem umila. Upam, da so si zdaj premishli in se ne bodo več upirali. Polonca Vebovnik, 7. a OŠ Majšperk V GOZDU JE LEPO Nekega dne sem šel k stari mami. Z mano je šel Piki. Pot naju je vodila skozi gozd. Občudoval sem žolno pri delu. Enakomerno je udarjala s kljunom ob deblo, potem pa sprožila svoj dolgi jezik in hčinka se je prilepila nanj. Na jasi sem videl skupino srn, ki so se pasle. Stražil jih je star, vehčasten srnjak. Po rogovju sem hotel prešteti, koliko je star, ko so na vrhove dreves priletele vrane in glasno krakale. Piki je zalajal. Srne so se laježa prestrašile, ter z dolgimi skoki zbežale. Zdelo se mi je, da plavajo po zraku. Kmalu so mi izginile izpred oči. Odšel sem naprej. Ustavilo me je lepo petje kosa. Ves omamljen sem ga poslušal. Tedaj pa mi je naravnost na glavo prifrčal oreh. Začuden sem pogledal okrog sebe. Nikjer ni bilo nikogar. Pogledal sem še navzgor. Videl sem veverico, ki me je začudeno gledala. Košati rep ji je počival na veji. Piki je skočil v zrak in razigrano zalajal. Veverica je skočila na drugo vejo, s te zopet na drugo in dalje. Piki pa po tleh za njo. Odšel sem naprej. Prišel sem do lisičje luknje. Upajoč, da bo prišla lisica, sem se skril v podrast. In res je prišla. Toda s čim? Z zajcem v gobcu. Pograbil sem kamen in ga vrgel. Lisica je spustila zajca in zbežala. Zajec je negibno obležal na hrbtu. Bil je mrtev. Skopal sem mu ^ob in odšel. Za mano je prišel Piki. BD je zmučen. Jaz pa žalosten zaradi smrti zajca in očaran od lepote gozda. Srečko Rojs, 6, a OŠ Makole MOJA MUCA Jaz imam svojo muco. Moja muca je pisana. Na glavni ima dva uhlja, dvoje oči, smrček in brke. Njen kožušček je pisan, tačke so bele, repek je siv. Ko se z Nerom spopadeta, pokaže svojo spret- nost. Hitro pleza po drevesih. Tudi miši lovi pridno. Renata Klarič, 1. b OŠ Majšperk N\Š PES Našemu psu je ime Štrolhi. Ni preveč hud. Je črn. Naš pes še ni nobenega vgriznil. Kadar grem mimo njega, skoči na mene. Vsako jutro in zvečer mu nosim hrano. Kadar mi kam gremo, ostane doma. Rad se igra z muco. Brigita Korošec, 1. b OŠ Majšperk MOJA MUCA Imam muco. Ime ji je Pika. Zmeraj se rada i^a. Naučila sem jo visoko skakati. Čeprav je še majhna, stika po vseh luknjicah. Zadnjič je našla na vrtu majhno vrvico. Začela jo je gristi in počenjala z njo še druge svoje norčije, da sem se od srca nasmejala. _ Irena Kopše, OŠ Ptujska gora MOJ BRAT JE VOJAK Moj brat Tedi je šel poleti k vojakom. Mama je jokala, Tedi pa ni jokal. Tedi je pri vojakih na Brionih. Je v Titovi gardi. Vozi vojaške avtomobile. Vehkokrat nam napiše pismo. Vozi oficirje, ki ga imajo zelo radi. Gizela Gajšek, 1. b OŠ Majšperk TROFEJA Moj ata je bil lovec. Nekoč je z lova prinesel kuno. Dal jo je nagačiti. Zdaj jo imamo v omari. GeUca Vtič, 1. b OŠ Majšperk MOJ ATEK JE ŠOFER Moj atek vozi velik kamion. Včasih ga tudi cel teden ni domov. Bil je že v mnogih mestih. Včasih tudi mene vzame s seboj. Bil sem že v Beogradu, v Mariboru in v Ljubljani. Bojan Dimič, 1. b OŠ Majšperk KAKO SEM SKRBEL ZA „GUDEKA" Ker sem sin kmečke družine, me najbolj veselijo domače živali. Rad opravljam vsa dela v hlevih. •Zelo me razveselijo svinjski mla- diči - „gudeki". Nikoli nisem imel prilike videti, kako koti svinja. Mnogokrat sem pomagal mami liraniti svinje. Zato sem opazoval svinjo, ki bo kotila. Komaj sem čakal tega dne. Bilo je vroče avgustovsko popol- dne, ko mi jc mamica povedala, da bomo danes dobih male pujske. Tisti dan sem večkrat šel gledat v hlev. Videl sem, kako so drug za drugim prihajali na svet. Bilo jih je 11. Mati svinja je nato zbolela. Tri dni je ležala in mladiči niso imeh. hrane. Vsi bi poginih od lakote, če jih ne bi mamica in jaz po živinozdravnikovem nasvetu hra- nila. Kupil sem dva cuclja in stekleničko, v kateri je mamica nalila mleko. Vsake 3 ure ponoči in podnevi sva bila v hlevu in jih hranila, a 3 pujski so poginih, osmim sva pa z mamico rešila življenje. Ker sem pridno pomagal, mi je mamica podarila naj- manjšega pujska Tako sem mu dal tudi ime. Ker je zelo majhen in mu drugi močnejši pri koritu ne )Ustijo prostora, ga še vedno iranim na stekleničko. Moje največje veselje je bilo, da je mati svinja ozdravela in skrbno varuje svojih 8 mladičev. Franci Golob, 6. a OŠ Maikovci MOJE POČITNICE Del počitnic sem preživel na morju. Na morje sem se peljal z domačimi. Bili smo v kampu. Tam sem spdznal mnogo prijateljev. Igrali smo namizni tenis, balinali, kegljali in se kopali. Nekega večera smo se fantje iz kampa dogovorili, da gremo zjutraj ob peti uri lovit ribe na bližnji pomol. Res smo se zjutraj zbrali in odšli lovit ribe. Vrgli smo trnke^ čakali uro, dve, a nič. Ker nismo nic ulovili, je odšel eden od fantov na trg in kupil ribe. V kampu smo ponosno razkazovali svoj plen. Eden izmed fantov pa nas je izdal. Vsi v kampu so nas zasmehovali. Poldi Pšajd 4. razred, OŠ Ptujska gora 14 stran TEDNIK — ČETRTEK, 16. januarja 1975 Šport tekmovanje v namiznem tenisu v nedeljo, 5. januarja 1975 je OO ZSMS Makole organizirala pod pokroviteljstvom TTKS Slov. Bistri- ca občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo posveče- no občinskemu prazniku — osmemu januarju. Tekmovanje, na katerem je sodelovalo osem ekip: Črešnjevec I, Črešnjevec II., Slov. Bistrica, Spodnja Nova vas, Impol, Laporje, Makole I, Makole II, je bilo dopoldan v prostorih telovadnice v Makolah. Po dokaj zagrizenem boju je osvojila prvo mesto ekipa Črešnjevec I, ki so jo sestavljali: Koren, Zetar in Repnik, drugo mesto je osvojila ekipa Makole I in tretje ekipa Slov. Bistrice. Zmago- valec je prejel prehodni pokal, ki ga je podelil predsednik TTKS Slov. Bistrica Boris Jurak. Prvim šestim ekipam pa je podelil priznanja predsednik OK ZSMS Slov. Bistrica Drago Mohorko. JANICA ROJS pregledni zimski kros v velenju v nedeljo, 12. jan. 1975 je bil v Velenju meddruštveni zimski kros, na katerem je sodelovalo okoli 100 tekmovalcev iz 12 društev in klubov. Udeležili so se ga tudi nekateri ptujski atleti. Tekmovali so v vseh kategorijah od pionirjev do članov in članic. Presenečenje je pripravila Andreja Šverc iz Velenja, ki je med ženskami premagala favoritko Dani- co Urankar. Med člani pa je bil prav tako najboljši domačin Hojan. Od Ptujčanov se je najbolje odrezala Cvetka Fras v kategoriji mlajših mladink, ki je zasedla drugo mesto. Med mladinci pa je Črto Solina osvojil peto mesto, Franc Bezjak pa štirinajsto. OP EKIPNO PIONIRSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO SRS V PTUJU V okviru Jugoslovanskih pionir- skih iger ,,Naša domovina pod svobodnim soncem" 1975-76, orga- nizirata občinska zveza prijateljev mladine Ptuj in Šahovsko društvo izbira Ptuj ekipno pionirsko šahovsko prvenstvo SR Slovenije, ki bo v Ptuju 17. in 18. maja 1975. Pokrovitelj tekmovanja je trgov- sko podjetje ,,Izbira" Ptuj. Pionirska odredna tekmovanja naj bi bila končana do 5. marca 1974, občinska tekmovanja do S. aprila 197 5, področna pa do 30. aprila 1975. Pravico do nastopa na republiškem prvenstvu imajo ekipni prvaki področnih tekmovanj, ki se bodo pomerili v Ptigu v naslednjih kategorijah: - mlajši pionirji, letnik 1963 in mlajši; — mlajše pionirke, letnik 1963 in mlajše: - starejši pionirji, letnik 1960 in 1962 ter starejše pionirke letnik 1960 — 1962. Tekmovanje bo potekalo po Bergerjevem tekmovalnem sistemu in bo vsaka ekipa igrala z vsemi ekipami iste starostne kategorije. Za merjenje časa bodo pri ekipah starejših pionirjev uporabili šafcv- ske ure, pri drugih pa ne. Skupen čas za eno igro bo 40 minut. Nedokončane partije v kategorijah, kjer se ne bodo uporabljale šahovske ure, bo ocenila strokovna komisija. Glavni sodnik tekmovanja bo Milan Kneževič, šahovski klub ,Jzbira" Ptuj. Tekmovanje, oz. igranje bo potekalo po pravilih mednarodne šahovske organizacije (igralec mora premakniti figuro, ki jo prime, razen ce poteza ni možna). Vsak igralec mora igrati sam, sodelovanje ni dovoljeno. Po končani igri je treba figure postaviti v zaželen položaj. Tekmovanje vsake starostne skupine vodi sodnik, ki razporeja pare, evidentira dosežene rezultate in odloča o morebitnih nesoglasjih. Vsaka ekipa mora prinesti na tekmovanje ave kompletni šahovski garnituri, vsaka ekipa starejših' pionirjev po dve šahovski uri, vsi tekmovalci pa potrdilo šole o rojstnih podatkih in potrdilo, da so res učenci te šole. Zmagovalne ekipe bodo sprejele pokale v trajno last, vse ostale ekipe pa pismena priznanja. Vsaka ekipa krije stroške poto- vanja ter stroške prehrane in prenočišča spremljevalca; pionirji — tekmovalci bodo gostje ptujskih pionirjev. Šahovske podzveze naj prijavijo ekipe na naslov: OBČINSKA ZVEZA PRIJETELJEV MLADINE PTUJ 62250, VOSNJAKOVA 5, tel: 062 77-745 - najkasneje do 30. aprila 1975. K prijavam ekip priložite tudi rezultate tekmovanj in rezervacije prenočišč za spremlje- valce. Do 5. aprila 1975, prejmejo prijavljene ekipe še vsa druga navodila, ko program bivanja, zbirališče ob prinocfu in razpored tekmovanja. Vidimo se v soboto, 17. maja v Ptuju. _ -OM strelstvo Da bi strelstvo v ptujski občini postalo še bolj aktivno, je SD Turnišče v nedeljo, 12. jan. že drugič organizirala mnogoboj v streljanju z zračno puško. Na tekmovanje so bile povabljene vse SD v občini Ptuj. Na žalost je organizator ob koncu ugotovil, da posamezne strelske družine ne čutijo potrebe po takšnih medseboj. nih srečanjih. Tekmovanja so se udeležile SD Kidričevo, Juršinci, Delta, Mercator, Opekar, in organizator tega sreča' nja, SD Tumisče. Rezultati, ki so bili doseženi, so zelo spodbudni in kažejo, da bodo strelci v letu 1975 dosegli še lepše uspehe, kot pa so jih v letu 1974. Izmed sodelujočih ekip so bilj najuspešnejši strelci SD Turnišče, ki so dosegli zelo lepe rezultate. Vrstni red posameznih ekip je bil sledeč; l, SD Turnišče I. 855 kr.; 2. SD Turnišče II. 834 kr.; 3. SD Kidričevo I. 784 kr.; 4. SD Turnišče III. 749 kr.; 5. SD Kidričevo II. 73s kr.; 6. SD Delta 687 kr.; 7. SD Opekar 645 kr.; 8. SD Juršinci 628 kr.; 9. SD Mercator 581 kr. Med posamezniki so bili najuspeš- nejši strelci SD Turnišče in sicer: l. Stane Pucko 177 kr.; 2. Adolf Mihelač 174 kr.; 3. Slavko Gole 173 kr.; 4. Štefan Skok 172 kr.; 5, Srečko Gojkovič 170 kr. (vsi OD Turnišče). To tekmovanje je pokazalo, da bo letos zelo izenačena konkurenca v tekmovanju za obč. zlato puščico. Na žalost se že drugič niso udeležili podobnega srečanja strelci SD „Jože Lacko", ki se prištevajo med najmočnejše strelce v obč. Ptuj. Ravno tako se srečanja niso udeležile SD Podlehnik, Drava, Železničar, Cirkulane in TAP. Organizator je tekmovanje dobro pripravil v želji, da bi se srečalo čimveč strelcev. ADOLF MIHELAČ impolu prva plaketa „pohorskega bataljona (Nadaljevanje s 4. strani) no. Redno kontrolirajo in obisku- jejo posamezne predele, kjer sezna- njajo s požarno varnostjo tamakjšnje prebivalce. S svojimi izkušnjami in hitrimi akcijami je večkrat zmanj- šalo materialno škodo. prizn. nje za področje telesne kulture in teh- nične vzgoje je za leto 1975 dobil mladinski od- sek planinskega dru- štva pouCane Mladinski odsek PD Poljčane je mnogim priznanjem dodal na praz- nik občine še enega. Od leta 1962, ko je bil ustanov- ljen pa do danes je za svoje uspešno delo prejel že številna priznanja, diplome in druga odličja. Osvojil pa je že tudi mnoge pokale, priznanja in diplome na občinskih, republi- ških in medobčinskih temovanjih v planinstvu. Vsako leto prireja 10 do 15 izletov v planine, katerih se udele- žuje veliko mladih iz Poličan in širše okolice. Ob tem obiskujejo tudi razne kulturnozgodovinske spo- menike in partizanske kraje. Trenutno šteje MO PD Poljčane 263 članov in se uvršča med najštevilnejše v Sloveniji. Mnogi med njimi ostanejo tudi v poznejših letih člani društva, najsposobnejši pa postanejo mentorji in vodniki ml^- šim. Razen planinskih izletov in poto- vanj organizirano opravljajo tudi izobraževanje, redna predavanja o flori in fauni ter organizirajo planin- sko šolo za vzgojo planinskih vodnikov. Veliko skrb posvečajo orientacijskim tekmoanjem. Na tem področju so osvojili v področnih in republiških tekmovanjih že 12 poka- lov v trajno last. Vsa leta zastopajo Slovenijo na državnih prvenstvih, v svojem programu pa imajo posebno poudarjeno tud' k- pitev ob:ambne sposobnosti mladiii. MO PD Poljčane je vzor samo- upravne organiziranosti, saj mladi delujejo samostojno pod vodstvom lastnin izšolanih vodnikov. To pa je plod vztrajnega in neumornega dela glavne mentorice Dragice Onič, ki vodi to delo že od ustanovitve. PRIZNANJE NA PODROCJU GOSPODARSTVA ZA LETO 1975 JE SPREJELA VAS TRNOVEC PRI CREŠNJEV- CU. Prvo večje priznanje so si prebiald kraja Trnovec pridobih z gradnjo in modernizacijo ceste med Trnovcem in Crešnjevcem. Na dolžini 1900 metrov so najprej navozili 2500 kubičnih metrov gramoza iz gra- moznice pri Kidričevem. Vsa ta dela so opravih v lastni režiji in bi po predračunu ta dela veljala okoli 220.000 dinarjev. V decembru lani pa so že pričeli z asfaltiranjem ob pomoči komunahiega sklada ob- čine. Asfaltiran so 700 metrov, s prostovoljnim delom so uredili ban- kine, kar je veljalo 14.000 dinarjev. Ob tem so izkopali in očistili jarke, s čimer so prihranili nadaljnjih 560.000 din. Skupna vrednost opravljenih del je tako 290.000 dinarjev, kar je za vas Trnovec z vsega 10 20 hišami velik uspeh, še posebno ko ugotavljajo, da je bil prispevek na hišo. Iger živijo pred- vsem kmetijski proizvajalci, zelo visok in je znašal 14.500 dinarjev. Ta sredstva so vaščani že prispevali. Skupno z urejanjem te ceste pa sO morali vaščani vsled elementarne nezgode večkrat v nočnih urah popravljati cesto Trnovec-Sestrže, da bi v dnevnem času lahko na teffl pomembnem odseku tekel promet. Več noči je bilo v izmenah po 20 in več vaščanov, Obnovih in poopravili so več mostov v vaseh Sestrže in Medvedce. Ze pred leti so postavili 2 vodovodna rezervoarja in izkopali 1300 metrov jarkov za vodovodne cevi. VH Tovarno guml|evih in kovirtskih izdelkov Rajšpova ulica št. 13 RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA: 1. NABAVLJAC AVTOMATERiALA Pogoj: poklicna trgovska šola — avto stroke ali avtomehanska šola in 1 leto prakLc na enakem ali podobnem delovnem mestu. Poseben pogoj je opravljen izpit za voznika B in C kategorije. Po- skusno delo 2 meseca. 2. SKLADIŠČNIK NAREZANE GUME Pogoj: K V delavec gumarske stroke in 3 leta prak- se na enakem ali podobnem delovnem mestu. Poskusno delo 2 meseca. 3. REFERENT NABAVE Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali strojne smeri in 3 leta prakse na enakem ali po- dobnem delovnem mestu. Poskusno delo 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih do- hodkov. Nastop dela je možen takoj. Moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Kandidati naj vložijo prošnjo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. tednik — Četrtek, 16. januarja 1975 stran 15 rezervirano %a luizeha Dober den fsen fkup! Spoštovane brolke no brolci, gor na zimo se je pomlod sprovla no s toga nič dobrega nede. Jas glih nesen kokšni klasificiram vremeno- slovec, tejko pa že preštiman spremembo vremena, da sen to ovi (j^n po nasveti moje lube ženkice duge gate s krotkimi zameja. To je slabo znameje, saj se lehko zgodi, da mo no spomlod, gdo bi resen moglo toplo biti, - poleg dugih got še roKavice no bunde nosili. Tejko van naj bo o vremeni, ki ga naj zaklučin še s svojo napovedjo: Zavolo novoletnih nakupof no silvestrovoja, de v mesci januari v naših mošjah hujda zima, vremen de toplo, , nadrsali" do fsi tisti, ki so si kupili dto^ smučarsko opremo, saj zavolo splošne gospodarske štednje nemo meli domocega snega, lehko pa si privošimo edino to, da ga uvozimo od naših severnih sosidof. Brez- snežna zima je hujdo prizadela naše soside v Marprogi, ki so mislili na Pohorji na smučah zloto no srebrno lisico loviti. Saj vena vete, da man v mislih tisto žensko smučarijo, na kero fsoko leto pridejo dikline no mamice s celega sveta. Škoda, da jih letos nemo v Marprogi vidli, saj bi tudi jas ša na Ponorje tote lisičke gledat. Toga še van nesen poveda, da sen jas že stori jager no man na tokšne lisice še posebni pik. Če že ne bi kare fstrela, pa bi ji fsaj sol na rep vsipa no malo dlako zmeša. Saj vena vete kak se lisice lovijo: V šumi ali pa na polji nastovis en vejki kamen, gor poper posipleš, te pa pride zvitorepka no ji začne poper v nos siliti. Tak jo začne po nosi ščegetati, da kihne, z glavoj po kamni vdori no hin pogine ... Pa pustimo lisice pri miri. Odprimo pismo, ki mi ga je posla Mihalek od Vejke Nedle. Tak piše; Zdravo Lujs! Skoro je minolo leto dni, kaj sen ti zodjič pisa. Vena si si že misla, da so me v krtovo lukjo djali. Resen sen bija precik dugo v špitoli pa sen zaj drgoc k sebi priša. To enkrat si se jovno hvola, da si grota abstinent no hujdi borec prta alkoholi. Veš, tudi jas sen pri brezalkoholnen društvi zapisani. Pa ne zavolo toga, ke bi mi pijača smrdela, pač pa zato, ker mi je letos toča fse gorice fkup stukla no man notri v polovjokih samo vinsko temo. Nekak de že šlo, saj so nan zaj krneton za pet jurjof penzijun zvišali, tak ke zaj 30 jurekof na mesec dobimo. Ce ma mesec 30 dni, te giih pride en jurek na fsoki den, hujdič pa je, če je mesec dugi 31 dni, te pa luba penzijica za en den fali. Še to ti moren povedati, da smo meli to ob kunci leta v naši vesi proslavo dneva fseh tistih, ki mamo sedem živlejnskih križof na svojih plečah. Moja Uršika še neje tejko stara no je mogla duma ostoti, jas pa sen se s sosidovo Geriko tak na plesa, ke se mi še gnečji den kolena trosijo. Veš meU smo tudi muziko no stori mačoki še tudi radi zaplešemo. Malo boj pomalen pa zato gvišno , . ." Zaj pa še pismo od Juža s Ptujskega pola: ,,Zodjič sma debatirala o tisti nedovoljeni paši na naših pesniških travnikih. Pa si me malo slabo potrošta, gdo sen te pita če mo drugo leto tudi jas aher krave posa ge de se mi htelo. Pa pustima pašo pri miru, saj zaj šeke notri v stali slamo no krmo žvečejo. Pisa si, da maš preveč jabolk no me prosa, če bi ti jas luk za jobolka zameja, Vobin te, da prideš en den v Ormož. Prinese kre sebe cekar jobolk, jas pa mo prnesa en cekar luka. Mero za zamenjovo ma tak naredla. Ti boš moj luk papca, jas pa tvoja jobolka. Za eno kilo jobolk mo ti zameja tejko luka, kejko boš ga pred 3-clansko komisijo na lici mesta poja brez olja no soli no seveda kruha. Če se strinjaš mi piši, no določi den tekmovoja . Najpret odgovor Mihaleki: Neke mi jomraš okoli kmečke penzije no pišeš, da ti za fsoki den v mesci niti en jurek ne ostone. Nič se preveč ne sikiraj, saj de skoro februar, ki ma samo 28 dni, te pa boš meja dvo štora jureka viška penzijice. Pa še to, neje glih lepo, da si na vaši proslavi tak sosidovo Geriko suka. Gdo de tvoja Uršika to preštela, te boš čista zagvišno tak plesa valček okoli voglof, kak de ti una zašpilala z metlinin štilon. Saj veš, da je totemi plesi inie ,,valček okoli voglof". Jas sen ga že navajeni, saj večkrat Mico za soboj nagojan , .,. No, pa še odgovor Juži s Ptujskega pola: Pje Juža, vidin, da si prefrigani no z fsemi mažami namozani no najbrž nema naredla nibenega kšefta no zamejove jobolk za luk. Jas sen boj slab lukojedec no bi me ti lepo na led spela. Zato ti lepo svoj luk jej, jas pa mo jobolka ogloda. Ce do mi moje sfalile pa mo si uvožene kupa, saj jih pre v mestnih štacunih že odovlejo . . . Srečno fsen. Vaš Lujzek. radijski program PETEK, 17. januarja: 14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermez- zo; 15.45 Vrtiljak; 16.45 Glasbena medigra; 16.50 Človek in zdravje; 17.00 Poročila; 17.20 Iz koncertov in simfonij; 18.00 Poročila; 18.05 Ogledalo časa; 18.15 Zvočni signali; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.40 Ansambel Henčka Burkata; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20 00 Stop-pops 20; 2 1.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poročila: 22.20 Iz logov domačih; 2 3.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA, 18. januarja: 14.00 Poročila; 14.10 Po Jugoslaviji; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 „Vrtiljak"; 16.45 Lahka glasba; 17.00 Poročila; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Poročila; 18.05 S knjižnega trga; 18.20 Dobimo se ob isti uri; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.40 Ansambel Weekend; 19.5 0 Lahko noč, otroci!; 20.00 Spoznavajmo, svet in domovino; 21.15 Za razvedrilo; 21.30-2 3.00 Poročila; 23.05 V novi teden; 24.00 Poročila. NEDELJA, 19. januarja: 6.00-8.00 Dobro jutro! - vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 EP; 6.50 Danes za vas; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 EP; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 EP; 8,00 Poročila, današnji radijski in TV spored; 8.07 Igra za otroke; 9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 9.55 EP; 10.00 PoročUa; 10.05 Melodije; 11.00 Poročila; 11.15 - 14.00 Poslušalci čestitajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 12.00 - 12.15 Poročila; 13.00 Poročila - posebna obvestila; 13.15 - 13.30 Obvestila in zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05 - 18.00 Nedeljsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.03 Radijska igra; 18.37 Melodije; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč^ otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22,00 Poročila; 22.20( Serenadni večer; 2 3.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 21.15 V lučeh semaforjev; 24.00 Poročila. PONEDELJEK, 20. januarja: 14.00 Poročila; 14.10 Amaterski zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Vrtiljak; 16.45 Interna 469; 17.00 Poročila; 17.20 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.05 Naš gost; 18.20 Lahka glasba: 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Z ansam- blom Franca Miheliča; 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ce bi globus zaigral; 20.30 Operni koncert; 22.00 Poročila: 22.20 Popevke; 23.00 Poročila; 2 3.00 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. TOREK, 2 1. januarja: 14.00 Poročila; 14.10 Za mladino; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Vrtiljak; 16.45 Narava in človek; 17.00 Poročila; 17.20 Zveneča imena; 18.00 Poročila - posebna obvestila; 18.05 V torek nasvidenje!; 18.35 Note; 18.5 0 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Z ansam- blom Milana Ferleža in Bojana Adamiča; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra; 21.30 Zvočne kaskade; 22.00 Poročila; 22.20 Concerto grosso; 2 3.00 Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila. SREDA, 22. januarja: 14.00 Poročila; 14.10 Naši operni pevci; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo: 15.45 Loto vrtiljak; 16.45 Zvoki in barve; 17.00 Poročila; 17.20 Komorni zbor RTV Ljubljana; 18.00 Poročila - posebna obvestila; 18.05 Naš razgovor; 18.35 Predstavljamo vam...; 18.50 EP: 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Z ansamblom Mojmira Šepeta; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Simfo- nični orkester RTV Ljubljana; 22.00 Poročila; 22.20 Jazz; 23.00 Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 2 3.15 Pevci zabavne glasbe; 24.00 Poročila. , s OBVESTILO BRIVSKO FRIZERSKA SEKCIJA, PODODBOR V PTUJU, OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA SO BRIVSKO FRIZERSKI SALONI V PTUJU ODPRTI OB SOBOTAH SAMO DO 15. URE. horosUop OVEN (21. 3.-20. 4.): Zaljubite se. pa boste lahko spregledali partnerjevo brezskrbnost. V svojem vedenju do drugih kaj hitro napravite napako in se prehitro vmešate v njihove stvari. Jezite se, ker vas potem zmerjajo. BIK (21. 4. -21.5.): Vse odvečne "loči, ki so se nabrale v zadnjem zatišju, boste lahko sedaj uporabili. Spremembe se bodo pokazale za vas zelo koristne. Celoten položaj, tudi na delovnem mestu, je ugoden. DVOJČKA (22.5. - 21.6.): Zavihajte si rokave. Odpravite se po nakupih ali na obiske. V ljubezni in prijateljstvu bodite odprtih rok in srca, pa se bo vse uredilo samo od sebe. Ne bodite neučakani, čas je ugoden. RAK (22.6. - 23.7.): Zastavite si več ciljev, zakaj navezali boste veliko prijetnih stikov. Ljudje v vaši okolici se vam zaradi vašega zanimivega položaja ne bodo mogli izogibati. Pazite pri nenadnih odločitvah. LEV (23.7. - 22.8.): Nekaj nezadržno privlačnega je na vašem temperamentu, zato se ne ustrašite ničesar niti doma niti v službi. Kdorkoli se želi pridružiti vašim načrtom, naj to stori na lastno odgovornost. Nikomur ne zbujajte- lažnega upanja! DEVICA (24.8. - 23.9.): Sedaj je najugodnejši čas za odlične novice. Pogosto ste v središču zanimanja, le vase osebno življenje nekoliko trpi na ta račun. Nenadoma se boclo pokazali nesporazumi. Odpotujte! TEHTNICA (24.9. - 23.10.): Ko vam bo nekdo nekaj namignil, dobro prisluhnite, saj bo koristilo. Pogosto ste pod močnim vlivom lastne samovolje. Takrat se vam zdi pot polna ovir in nevarnosti. Ljubezenskim užitkom se ne predajajte slepo! ŠKORPIJON (24.10. - 22^11.): Te dni ne bo časa za počitek, čeprav vas že zelo daje utrujenost. Potrebno je samo preudarno nadaljevati, kar delate. Zdaj so ugodne okoliščine za razna naročila - tudi otrok! STRELEC (23.1. - 22.12.): Simpatija prinaša omejitve, zato se vaša osebnost čuti ogroženo. Nekoliko se vrtite v krogu, zlasti kadar vas dražijo razbrdane strasti. Napetost z osebami, ki vplivajo na vaša čustva, se bo še povečala. KOZOROG (23.12. - 20.1.): Položaj se bo na splošno popravil v vašo korist. Pri novih korakih vam menda ni treba posebej praviti, daje odgovornost na vaših ramenih. Tudi s predstojniki in ljudmi, ki imajo odločilno besedo, se prehitro zapletete v besedni dvoboj. VODNAR (21.1. - 19.2.): Pripravite se na zahtevne, vendar koristne telesne napore. V srčnih zadevah lahko računate na zmerne možnosti. Prepiri s sorodniki vas ne bodo pripeljali nikamor. To je samo zapravljanje časa, saj lahko z dejanji dosežete veliko več. RIBI (20.2. - 20.3.): S treznim in stvarnim stališčem si boste zaneslji- vo našli pravo pot. Ne bodite v skrbeh, kar sklenete, se bo obneslo. Opravite tudi delo, ki se vam že lep čas nabira. Sem spadajo tudi računi. 16 stran! tednik — Četrtek, 16. januarja 197; tv spored NEDELJA, 19. JANUARJA: 9.35 Poročila. 9.40 Svet v vojni. 10.30 Otroška matineja. 11.55 Veleslalom za ženske. 12.55 Mozaik. 13.00 Kmetijska oddaja T V Zagreb. 13.45 Poročila - Nedeljsko popoldne. 17.50 Poročila. 17.55 Robinson Crusoe. 19.25 Cikcak. 19.30 IV dnevnik. 19.50 Tedenski gospodar- ski komentar. 19.5 5 3-2-1. 20.05 Odpisani. 20.5 0 Propagandna odda- ja. 20.55 Peru: Na strehi sveta. 21.25 Športni preg^led. 22.00 TV dnevnik. 22,20 Smučarska tekmova- nja na Jahorini. PONEDELJEK, 20. JANUARJA: 10.00 TV v šoli. 16.35 Madžarski TVD. 17,30 V znamenju dvojčkov. 17.45 Risanka. 17.55 Obzornik. 18.10 Naši zbori. 18.45 Mozaik. 18.45 Nega bolnika na domu. 19.05 Odločamo. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Sodobna oprema. 20.05 Leseni kovček Thomasa Woolfa. 21.05 Kulturne diagonale. 21.35 Čista kri - Mozaik kratkega filma. TOREK, 21. JANUARJA: 9.55 Veleslalom za moške. 13.55 Velesla- lom za moške. 16.30 Smučate s Karlom Schranzem. 16.45 Velesla- lom za moške. 17.45 DekHca z vžigalicami. 18.00 Obzornik. 18.15 Nikogar ni doma. 18.45 Mozaik. 18.50 Ne prezrite. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 3-2-1. 20.05 Diagonale. 20.5 5 Propagandna od- daja. 21.05 Sence izginjajo opoldne. SREDA, 22, JANUARJA: 10.00 TV v šoli. 16.35 Madžarski TVD. 17.30 Viking Viki. 17.55 Obzornik. 18.10 Mladi za mlade. 18.40 Mozaik. 18.45 Kjer film zaživi. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 3-2-1. 20.10 Solaris. 21.30 Propagandna oddaja. 21.35 Miniature. ČETRTEK, 23. JANUARJA: 10.00 TV v šoli. 16.35 Madžarski TVD. 17.40 Preproste besede: Prisluhni, mama. 17.55 Risanke. 18.05 Obzornik. 18.20 Mozaik. 18.25 Svet v vojni. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 3-2-1. 20.05 Clochemerle. 21.00 Kam in kako na oddih. 21.10 Četrtkovi razgledi. 21.40 Iz koncertnih dvoran. 22.10 T V dnevnik. PETEK, 24. JANUARJA: 10.00 TV v šoli. 16.35 Smuk za ženske. 17.35 Kuhinja pri violinskem ključu; Peter in volk. 18.05 Obzornik. 18.20 Čez tri gore, čez tri vode. 18.45 Mozaik. 18.50 Doktor, pomagajte mi. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 19.5 5 Propagandna reportaža. 20.00 3-2-1. 20.05 Pismo trem ženam. 21.45 Propagandna oddaja. 21.50 TV kažipot. 22.10 TV dnevnik. SOBOTA, 25. JANUARJA: 10.00 TV v šoli. 16.25 Košarka Zadar—Ju- goplastika. V odmoru propagandna oddaja. 18.05 Obzornik. 18.20 Mozaik. 18.25 Alice v čudežni deželi. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komen- tar. 19.55 3-2-1. 20.00 Gledališče v hiši. 20.30 Smučate s Ka-lom Schranzem. 20.45 Zabavno glasbena oddaja TV Beograd. 21.15 Barvna propagandna oddaja. 21.20 Iskalci. 23.15 TV dnevnik. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, p.p. 99. - Urejuje uredniški odbor. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik - Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-30458. - Tiska Maribor- ski tisk, 62000 Maribor, Svetoza- revska ul. 14. mali oglasi PRODAM KOSILNICO BCS v dobrem stanju. Adolf Pauko, Mestni vrh 114. KUPIM ENODRUŽINSKO, dobro ohranjeno, vseljivo hišo z vrtom v Ptuju ali bližnji okoHci. Plačam dobro. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM traktor steyer 28 s koso in jermenico, vse v dobrem stanju, re^striran do marca 1975. Jože Mursek, Jurovci 5 p, Videm pri Ptuju. OSEBNI AVTO AMI - 6 v voznem stanju prodam po ugodni ceni, Ogled vsak dan po 14. uri. Janko Letič, Zabovci 104 p, Markovci pri Ptuju. STANOVANJE oddam starejši upokojenki ali upokojencu. Naslov v upravi. PRODAM FIAT 750, letnik 1972, rdeče barve. Janez Zoreč, pošta Ptuj, TRAKTOR STEVER 18 KM, letnik 1970 prodam. Zagrebška cesta 115, Ptuj. PODPISANI Ferdo Iskra, Draženci 5 prekUcujem neresnične besede izrečene o Rosani Selinšek, nataka- rici v gostilni na Bragu. PREKLICUJEM osnovnošolsko spri- čevalo na ime Cita Kosi, roj, 16. avg. 1949. Spričevalo je izdala Osnovna šola Runeč, dne 20. junija 1964. SPREJMEM kuhinjsko moč za gostilno. Hrana in stanovanje v hiši. Valek, Ptujska 131, Maribor. IŠČEM ŽENSKO za čuvanje otroka. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi. PRODAM VODOVODNO ČRPAL KO s kompletno opremo. Viktor Dolenc, Pleterje 10 p. Lovrenc na Dravskem polju. PRODAM 70 arov travnika v Ze, Pristavi (Popovci). Možna je tudi gradbena parcela, Jože Majhenič, Pobrežje 20, p. Vi dem pri Ptuju. NAŠLA SEM denarnico z nekaj gotovine. Naslov v upravi. DRUŽINA PREVZAME ali odkupi manjše posestvo od starejših zakon- cev, ki nimajo svojih naslednikov in so potrebni pomoči. Naslov v upravi. PRODAM skoraj novo omaro z ležiščem in jogi _ vložkom ter preprogo 2 x 3 m. Čeh, Trubarjeva 11, Ptuj, ZARADI SELITVE prodam takoj vseljivo hišo in 10 arov zemlje, lahko tudi več v Pobrežju 170 p. Videm pri Ptuju. Informacije dobite v Markovcih pri Katarini Cimerman (nova hiša zraven gasilskega doma). PRODAM sobno pohištvo, televizor, kuhinjsko pohištvo in garažo zaradi selitve. Ivan Horvat, Ciril-Metodov dr. 13, Ptuj. HOKEJ NA LEDU PTUJ : PREVOJE 6:6 (1:1, 2:5, 3:0) Mladi ptujski hokejisti so ugodno presenetili na ledeni plo.skvi v Ljubljani ter izborili neodločen rezultat. Po izenačeni prvi tretjini so domačini v drugi tretjini nadigrali Ptujčane, ki so v tem delu zaigrali, kot da bi jim pošla kondicija, ^ zadnji tretjini pa so zaigrali z vseiri poletom ter uspeli rezultat iz_enačiti- Za Ptuj so bili uspešni Sirca 3, Potočnik 2 in Lacko 1 gol.