Dopisi in novice. Iz Ljubljane. Občnizbor »Glasbene matice«jebil 18. aprila v čitalnični dvorani. Program: 1. Ogovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev 20 odbornikov, najmanj 12 jih mora prebivati v Ljubljani. 5. Posamezni nasveti. — Prihodkov je imela »Matica« 536 gl, a troškov 877 gl. 80 kr. Iz poročila tajnikovega je videti, da odbor še zmirom goji misel, napraviti orglarsko šolo za organiste po deželi, a blagajnik obžaluje, da udje odpadajo, da posebno duhovniki in učitelji tožijo, da potrebujejo cerkvenih napevov. Pretečeno leto je izdala »Matica* pesem »Kranjska dežela« (Nedved), zbirko čveterospevov in več cerkvenih kompozicij od P. Angelika Hribaija. A prihodnje leto bode izdala »Nedvedove šolske pesni,« tudi se pripravljajo dobri in lebki čveterospevi za izdavanje. — Gosp. predsednik pravi, da se ne da vse na enkrat storiti, naj udje počakajo, da se razvije društveno delovanje, vsako društvo od začetka ne napreduje tako hitro ... V pregledovalca računov se volita g. g.: Jeločnik in Skale. Pervosednik je gosp. Franjo Eavnikar, podpredsednik posp. A. Praprotnik, blagajnik gosp. Franjo Drenik; a odborniki g. g.: Anton Stockl, Alojzij Steinmetz, P. Angelik Hribar, Anton Forster, Dragotin Žagar, Josip Šulc, Vojteh Valenta, Feliks Stegnar, Antou Jentel v Ljubljani; vnanji g. g.: Anton Hribar v Gorici, J. Miklosič v Mariboru, dr. Benjamin Ipavec v Gradcu, Franjo Gerbic v Zagrebu, Josip Noli v Zagrebu, Matija Šusteršič v Kerškem, Matija Žvanut v Terstu, Ivan Mrcina v Proseku. — Iz deželnih zborov. (Dalje.) Kranjski deželni zbor je bil otvorjen 7. marcija a zaključen 11. aprila. V 11. seji dne 8. aprila je prišel na dnevni red predštev za ljudsko šolstvo na Kranjskem. Potrebuje se namreč 174.529 gl. 41 kr., zaklada (založbe) pa je 13.477 gl. 62 % kr., tedaj primanka 161.051 gl. 78 V2 kr- Ako se na podlagi davkov 910.000 napravi 18 % šolski naklad, ostaja še 2.748 gl. 21 % kr. — Poročevalec je poslanec Dežman, ki stavlja dotične nasvete, da se namreč v poravnanje primankljeja 161.051 gl. 78 % krdovoli za 1. 1877 18$ deželnili prikladov za normalno-šolski zavod na neposredne priklade za deželni in zemljiščno odvezni zakltid podveržene davke, izvzemši one ljubljanskega mestnega okrožja, in se deželnemu odboru naroča, da skerbi za to, da bode ta sklep po cesarju poterjen in se začne pobirati priklada. Gosp. Dežman stavlja tudi več nasvetov, ki merijo na to, da bi se normalno-šolski zaklad preveč ne obkladal, splošni znesek (Pauschal-Betrag) 12.600 gl. nasvetuje dovoliti le pod tem pogojem, da ima pri določevanji ali povišanji učiteljskih plač govoriti tudi deželni odbor, ki ima gledati tucli na koiist obdačencev i. dr. V splošni debati govori najprej posl. dr. Schrey, ki se zavaruje proti temu, da bi Ljubljana, ki vzderžuje sama svoje šole, vplačevala tudi k normalnemu šolskemu zakladu, vendar predloga ne stavi. — Potem govori dr. Bleiweis, ki biča sedanjo sistemo, ter pravi, da so po drugih deželah ravno taki stroški, da jih dežele komaj zmorejo — (enaki vzroki — enaki učinki. Vr.). Dalje pravi: »Ko bi manj potratili za navadne ljudske šole, ki so organizirane čisto po tujera kopitu, bi mogli za kake druge šole več storiti — to so tiste šole, katere tudi poročilo omenja, ki so namenjene kmetijskemu nauku na ljudskih šolah. Za te bi se moralo več storiti, tukaj bi bil denar na dobre obresti naložen. Gorko tedaj priporočam, naj slavna zbornica priterdi predlogu, da se 1500 gl. za prihodnje leto oberne v ta namen.« Konečno pa predlaga, naj finančni odsek na drobno izšteje, ter poroča v eni prihodnjih sej: koliko bodo znašale skupne deželne priklade doštevši potrebščino za napravo kmetijske šole na Dolenjskem. Gosp. Bleiweis-u odgovarja najprej gosp. dr. pl. Schrey, ki pravi, da je šolski naklad letos za to tako velik, ker se morajo pervikrat učiteljske plače po tem potu izplačati, a odpravljen je šolski denar, učiteljska bera in drugi šolski nakladi. G. Sch. je za to, da bi deržava šolstvo prevzela. (Ne mara zanj, zarad 140.274 2.610 3.174 1.157 gl. 92 — 99 50 kr. » stroškov ne. Vr.) Sicer se mora sedaj nadomestiti, kar se je v prejšnih časih zamudilo, zato toliko troška. Potem govori še poročevalec g. Dežman, ki pravi, da se v ljudski šoli uče samo praktičnih reči. Sicer se tu in tam ukrene kaj napačnega, pa s časoma se hoče vse na bolje obemiti, tudi duhovščina se bode spoprijaznila z novim šolskim redom (e, zakaj bi se ne, samo treba odpraviti tiste paragrafe iz novili Solskib postav, ki cerkvi kratijo pravico do določevanja o veronauku in potem bo vse šlo; za drugo se cerkev ne bo pulila, samo da bode verski vpliv do odgoje mladine postavno zavarovan). Posebno pa se mora skerbeti za poduk v kmetijstvu bolje, kakor dosihmal in za ta poduk se mora več potrositi. Sicer pa podpira dr. Bleiweis-ov predlog, ki tudi obvelja pri glasoyanji. — G. Dežman predlaga, naj Primorsko daje k šoli v Vremu 100 gl., tudi Kranjsko ravno toliko plačuje za nekatere v Podgraje (na Primorskem) všolane soseske bistriškega okraja. Predlog obvelja isto tako tudi vse druge točke potrebščine, točka I., tedaj skupaj. I. Bjavnostne plače učiteljev: 1. plačo učiteljev v skupnem znesku z 2. službene doklade v » > z 3. opravilne doklade v » » z 4. denarji za stanovališče v » z 5. počezek za nove učiteljske službe za zboljšanje učiteljskih plač in za opravilne doklade na šolah, ki bi se razširile po prilogi 48, stran 2 in 3 v skupnem znesku z 12.600 » — » Začne se potem debata o 3. odborovem nasvetu, ki stavlja pogoje, kako se ima porabiti ovi splošni znesek 12.600 gl. — (Dalje prih.) — Iz seje c. k.. deželnega šolskega sveta v Ljubljani 30. marcija. Predsedoval je c. k. deželni predsednik in navzočnih je bilo 6 članov. — Opravilni spisi razrešeni od zadnje seje so se vzeli na znanje. — Eazpisane so bile učit. službe v Kranji, na gimnaziji v Eudolfovem in v Kočevji. — Farni oskerbnik Šimen Eobič je poslal zbirko žuželk, to je dobila ljub. realka in darovalcu se je dež. Sol. svet zahvalil. — Eazrešene so bile prošnje za oproščenje šolnine, katere ste poslali gimnaziji v Kranji in v Eudolfovem. — Vzelo se je na znanje, da se na gimnaziji v Eudolfovem zopet podučuje v telovadbi, za trošek se je odkazal primerna svota. — Prošnja ljubljanskega učiteljišča zarad oproščenja šolnine nekomu se je razrešila. — Spraznjeno mesto Leopold Philippove vstanove za 1. 1876 in 1877 se je podelilo pomožni učiteljici. — Dvanajst okrajnih bukvarnic in nekaj vslužnih učiteljev je dobilo dr. Egger-jevo knjigo »der Naturaliensammler,« in ta knjiga se priporoča za pomočno knjigo. — Imenovanje učitelja Antona Požarja za stalnega učit. v Knežakuin učiteljev Janeza Thume in Janeza Pleško-ta za Vipavo se je sprejelo, napravili so se jim dekreti. — Prošnje za pripomoč in nagrado so se razrešile. — Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta v Ljubljani dne 27. aprila. Predsedoval ,je c. k. deželni predsednik in navzočnih je bilo 8 členov. — Perovodja je prebral od zadnje seje razrešene vloge. — Na deški in dekliški šoli v Kamnikuje nemščina zapovedani (obligatni) nauk tako, kakor veleva učni čertež, a prošnja, da naj bode netnščina tudi u č n i j e z i k, se ni uslišala. — Nunski samostan v Loki je prosil, da bi smele redovne kandidatinje za učiteljice spražane biti, a da bi se jim spregledal zrelostni izpit in dveletno praktično podu- čevanje na javni šoli; ta prošnja se je poslala ministerstvu v razsojo. — Srenjski predstojnik je zahteval vnovič obravnavo pritožbe zoper nadučitelja, se je zaverglo. — S knjigarjem Ed. Holzel-nom na Dunaji so se vnovič porazumevali zarad stenskega zemljevida Kranjskega. — Prošnja glavnega učitelja od drugod za službo na učiteljišču v Ljubljani, zatem pa prošnja druzega, da bi se mu vštela tudi službena leta na ljudski in meščanski šoli, se je predložila ministerstvu. — Poučno knjigo za nauk o domovini bode pisal glavni učitelj na ljub. učiteljišču. — Privolilo se je, da sme za sedaj poldnevni nauk biti na dvorazr. ljud. šoli v Šentvidu. — Krajnemu šol. svetu se ni privolilo, da bi otroci iz treh vasi le po dvakrat na teden hodili v šolo. — Namesto c. k. nadzornika, ki je bil popred strokovnjak v okraj. šl. svetu, se je volil drug učitelj, temu se ni oporeklo. — Soseski v Zgomi Siški in v Šentvidu ste se pritožili zoper razsodbo c. k. okraj. šl. sveta za Ljubljansko okolico zarad podpornine učiteljski vdovi in dvema otrokoma, pritožba se je zavergla. — Andreja Legata je pomnoženi krajni šol. svet in deželni odbor imenoval stalnega učitelja v Zagorji (Notranj.) in Franceta Fabijančiča v Bučki; bila sta umeščena. — Poročilo dež. nadzornika za hum. predmete o nadzorovanji ginmazije v Kočevji se je predložilo ministerstvu. — Konečno so se razrešile prošnje i. t. d. — Šolske bukve ostanejo tudi v prihodnjem šolskem letu le-te, kakor preteCeno leto (minist. ukaz). — Kaj bodo počeli sedaj učitelji, katerim ni jedna knjiga po volji in prav pisana. (Veliko kokodakanja, pa malo jajec, to je znamenje našega časa.)