gSMuTTknHofbibliothek, Wien St. 20. V Gorici/18. maja 1876. „SoLa" izhaja vsak detvrtek in yelja s poSto prejemana ali v Goriri na dom-po&iljana: Vse Ieto......f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 tietvrt leta .... ,3 1.20 Pri oznanilih in prat tako pri „j?o-slanicah" se plaSuje za navadno tristop- 110 vrsto: _____________ 8 kr. Le se tiska 1 krat 7 „ „ w » f „ Za vtfie drke po prostorn. Tedaj VI Posamezne gtcvilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „treh kron", — v Trstn v tobakarnici „Via della ca* senna 60". NaroCnina in dopisi naj se blago-voljno poSiljajo pod naalovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi se ne vraaajo: dopisi naj se blngovoljno fran-knjcjo. ~ Dclalcem in drugim uepro-moznira se naroftnina znifca, akose ogla-se pri uredni&tvu. Glasilo sloyenskega politfcnega dnistva goriskega za brambo iiarodnili pravic. »St. 19. bila je konfiskovana zarad dlanka „Av- I strija in Slovaustvo", zatorej smo, ker nam g. drzavni • pravdnik nij dovolil druzega natisa, dodali deuasnjemu list u pri logo, da saj nekoiiko odSkodujemo narudnike. Kako imajo biti urejene niie kmetijske io!e? Uze vedkrat smo tudi v naSem listu govorili pc-sehno o naSej kmetijskej Soli in zahtevali, da se pre-ustroji arednja ktnetijska Sola v nizo praktidno-teore-tidno Solo. Poslednji dezeiui zbor je res tako refor-mo sklenii, pa pri vsem tern ostaue na Soli Se uek viSi oddelek; nizi oddelek pa je tako silno potisnen na naj nizo stopinjo, da ne moremo take Sole imeno-vati nizo praktidno teoretidno, ampak zavod, v kterem se niorejo izobraziti le delalci. Sko^ilo se je tedaj iz previsokega na naj nizo stopinjo, kakorSue nijma nobena druga Sola v Avgtriji I Za poducevanje je v enem duevu odloden jako pidli das, (lopol drugo uro) in le ko je eiino slabo vreme se poduduje 3 ure na dan. Danes nocemo reSetati novega podncnega nadrta, hodemo pa priobditi sklepe zbora ravnateljev nizih kmetijskih sol, ki je bil o vel. nodi na Duuaji. Zbralo se je 15 ravnateljev raznih Avstrijskih nizlh kmetij-skih Sol iu kot ministerially zastopnika sta bila pri ubravnavah navzodoa gospoda dvortti svetovalee dr. Loienz in sekcij. svetovalee bar. Hoheubruck. Ti sklepi naj kazejo, kako mislijo prvi strokov-njaki o uredbi nizih prakt. teoretidnih Sol in koliko se njema s temi nazori na§a sedanja, tako imenovana ni^a delalna kinet. §ola. Kakor povsod, menimo imajo tudi v tej zadevi prvi odlofiilni, veljavni glas in svet mozje, ki nie ve6 desetletij delujejo v tej stroki. Sklepi so: 1. Kmetijske §ole sprejemajo mladenCe, ki so do-vrSili ljudsko Solo in jib podufiujejo tako, da posta-nejo zmozni kinetijo umno oskrbovati. 2. kmetj, Sole imajo nalog seznauiti licence z v-Bemi opravili, zato so prakticne vaje potrebne. 8. Le ene vrste so kmetijske Sole, ktere raorejo biti nekoiiko razlifine po krajuih potrebah. Vendar naj se v njih ne zahteva, da bi uLenCi morali biti delalci ali blapci. Le toliko naj delajo, da bodo spo- sobni, vrnivSi se na svoj dom drugn delalce nadzoro-vati in jim vsako delo pokazati. 4. Podufevanju naj traja 'A leta. 5. Nadzorstvo v adininii-trativnib zadevah naj spada pod nraile, kteri vzdrzevajo zavod (ik pr. pri nas di'zelni zbor); podueevanje in kar je strokovnjas-kega ima spadati v dclokrog strokovnjakov-nadzor-nikov. 6. Ravnatclj naj ima glas posvetovalni v pri od-dajanji uciteljskih slnzeb. 7. Kavnatelj knii'lijske fioln mora biti izSolan kmetovalec, ('V tudi predava mi zavodti n. pp. nuto-roznauske predniete. rt. Nadrt podu^ni se vsemi piedmeti, toroj knie-tijski strokovui pni-lnieti na podlagi natoroznaiistva in kemije, mora obveljati tudi za ni^e kmetj. Sole. | 0. Na vsaki kmetijski Soli naj bo uanieSCcn tud praktifien vrtuar in en gospodavsk asistent. 10. 55a toorctidno poducevauju ima v tednu biti 30 ur odloCenib. 11. Ucitelji kni'tijstva morajo dokazati izvrSeno akadciui^nc kmetijske SUidije, ucitelji za iiatoroznau-ske prcdmete pa saj sprifievalo sposobnosti za mes-Canske ufilue. 12. Ucitelji imajo ravnatelja v vseh opravilih podpirati. 0 tern boderao So govotili v iiaSeni listu, kajti preva2no je vprasanje kinetijskil* Sol, kterih potrebu-jejo slov. kmetovalei, kakor ribe vodc. LISTEK. SCINKOVEC. Obraz iz iivljeuja. (Bpis. Ognjeslar - Mozirski.^ S stolpu na prijazuem holmcu stojede cerkve ne odbije ura v krasnem spomladnem dnevn za rano Stivi, ko u^e S6inkovec, ptiea pevka, plezaje na veji starega jablana vsako jutro osnaziTSi si svoje dvakrat belopasaste pcrotnice z krepko donefiim, glasom kliCe kakor da bi mladi kovad z inalim kladivom prosto na nambos" malial: seiiik! {ink, eiok!" In to ravno pred gumnom, na kojem k!apec v ovseno slamo sarit, kot svitloSrn krt v iemlji skrfen le^i. — Lnka, zbudivM se na ta poziv, je aevoljno zagodrnjal: nDa bite vrag pobasalt ue dai mi miru krota! Vsaj §e nij stiri, iu zival v hleva Se tudi poLivaIa — Tako ie Lnka kle-ce6 na kolenih zopet glavo zaril v slamo upaje, da ne bode -vefi sliSal tega plavosivega glava&v. A vse za-stonj! Iz kosmate veje starega jablana jeprifrtal ru-de6oprsui SCiukovec na svisli gumna, ter tarn veliko mocneji, nego popreje, ponovil svoj dvakratni s^tnk, finkl"—-Bog si ga vcdi, o ceui je Luka zopet sladko panjal, kajti planil je nakviSko misled, da ga gospodar z zvizganjem budi. — Ves se zaspan si je popravljal srtene hla5e, distil zadremano sivo oko, snaiil zmeSa-ne rujave lase od precej vgojezdenih ovsenih plev; a potem Se le je zapazil krasno jutranjo zoro — kra-eno lepo, kakorlao se le kedaj iz prijaznih viSin. ob- Jugoslovaiisko bojiSce. Bitka na Dugi po izvirnem porocilu du-najskega rTagblattaa. Due 28. aprila vzdtgaili so se Turcliii v'iiiijozici 23000 tno2 iz GaCkega, a vstajniki umikali so se jim zarad pomanjkanj streliva. V nodi na saboto priteklo je vstajnikom na pomod Se 500 KrivoSjancev, ter pozdravijo na vse jutro prednje strafe turske se sviucenem bobom; ob 8 uri pritisne tudi Peko Pavlovifi- in drug neimenovan ustaSki poveljnik na uraikajcv3 se turSke straze od love strani; to po-dajo se v beg ill h njimi tudi en del glavne vojske tuvSke pri Presjcku. A v tern hipu zaprl jim je u2e Sodica od severne strani pot. Trikrat poskuSat je Muktar ustaSke dete predreti, a brezuspeSuo; preno- fiti je moral pod milim nnbom mej Presjekom in Poljauah. Da bi ne bilo nstajnikom zopet strolivo poslo, ne bi bil ni Mohamad ni nikdo drug Muktar-jeve tnnne n»sil gotovega pogiua. V nedeljo naraetlo je stevilo uslnSev na JWOO moz. V posameznih Cetab in obupno bojevajo se silili so Turcini naprej proti GaOkemu, a ko bi trenil, planejo zdaj ustaSi z jata-gaiiom na neverjenike, je podijo celo nod do belega raua, ter jili nokoljejo mid :i()00. Dosegli niso tedaj 'i'urcini s torn nie, kajti Niksici pn-iiirbeli ho m (kakor smo uze v zadnjem listu omeuili) samo m 14 did se zivezem. Ustasi izgubili so v tern boju okolo 000 moz i mej temi tudi pteskrbljevalca za provijant, l'ogistra KoladeviC-a. h Bosiie dohajajo jako ugodna poroCila, Na Jurjev dan zatale so se od geverja pomikati t'azne deto ustaSev. Turki so jim 3H naprotl ?, veliko mo8Jo, a ustii^i se jiU potisnill musaj m IWmnM glavlci, Belim-paSa so je pomikal sopet 8, t. m. z veliko mo5jo iz Liviioga v Kljud, a ustaii so ga Alkali na pom in ga zapodili po dolgem hudem boju j Turkov je oble-^.alo blizo 200, UstaSke dete pod poveljitvom Had-'}M% ^ivkovida in drugih so se po tern poinikale protl uotraiiji Bosni in so zapalile na Suborn pri Madjaou 20O his, Turki so sopet vdarili z vso mogodo silo, kakih 0000 moz, na ustaSe, boj je trajal cell dan in ustaSi so se drzali kakor levi ter so Turke, katerih je ostalo mrtvih 700 na bojiSfii, popolnoraa ra".kropili| pri- tern boju je ostalo 180—20O ustaSe? mrtvih, Mej Turki vlada velik strah; bagibozuki se vstavljajo, no-dejo iti v smrt, Avstrijska strata je streljala na ladjico, v katc-rej so bill 3 begunci 1 Avstrijec; vsi Stirje so bill vbiti, kakor je to konStatirala komisija. NaS porodevalec nam piSe iz Bosne, da okolo Dubice se zmerom traja boj in da, kakor on duje so bosniski ustasi za Karadjorjeviea, ki dela za-se proti ktiezu Milanu. Karadjorjevid je nekda podpirait od Ogrov, te dni je nekda dobil ve6 vozov oro^ja Cez Sisek. Srbija od svoje strani pa tudi ne iniruje; v raznih krajih ktteicvine zbirajo se 4 legije prosto-voljcev, ki te dni vdarijo v Bosno, poveljniki so prvi generaii: Stratiniirovid, Oreskovid, Kajkovid in Ivaao-vic, vsi Stirje poznani kot doskuSeni in hrabri vojaki. Kakor se vidi, so ustaSi moeno razSirjeni v Bosni in pricakovati je, da bodo v kratkem gospodarji cele duduje. Sedaj se je uze popolnoma zdramil. Pote-gnil je iz svojega brloga prslik, ter ga obleke!; a tudi v jopid, lezed na povrsju ovsenice, je nameraval roke vtakniti, ko zopet iz z mahom obdaue stare ve-jice zasliSi klic: „eink!a Za klicempa preiepo Sdinkov-devo vsakdanjo pesmico: „Cink, dink, diudarara, dink na gridul,t — Luka je ravnokar nameraval kri^ stori-ti; a zaslisavSi ovi glas je z nevoljo nklamuzou ob ovsenico treSdil, rekod: sNe v spanju, ne pri delu Se celo pri molitvi me pogiavna zeba v miru ne pustil"1 BDa bi jo muri popiih — Okolo ene popolnoci smo Se vaSki fautje pod starim jablanom s hruSkovem per-jem na ustih piskali: „Kje so moje rozice.a »Ta-ki*at je bil zlodej tih iu nam mj hotel vstavljati. — In ko smo z listjem krozili pesmico; Siavo od lastoy-kea misled, da nam mora vsaka stvanca pomagati, je ta vragon tudi moldall Pa kako bi kaj tacega bil znami zvi^gal; vsaj vera, da ne pozna niti eden Sdia-kovec v naSej vasi Icditve; kajti ti kridaci nadlegnjejo po zimi in po letu uas uboge revue poslo/ Take je Luka mrniral stojed na svojem le?iSdu, omilovaje svoje druge ponocne fantalinske tovariSe. — Dasiravno ne dvrsto, a vendar prestopi ter se nagne dez svisli, je-li je gospodarjevo okiio, katero se ravno na na-sprotuej strani gumna uahaja, se zakrito. — »Tega Sdinkovec ne vidi; tega ki se vso nod ziblje v sladkiU sanjah sredne ljubezni, pravi Luka s prstom kazaje na zeleno kosmato vejo ter ukazuje glasno' pevajodemu Sdinkovcu, naj sfrdi na ovo okno, da zdrami mlada zarodencase svojim glasnitu dink, dink! — Al name-sto, da bi ga bila zeba ubogala, mu pokaze sivozeleu hrbet in drukast rep ter sfrdi v gostozeleno lipico in tarn krepko zaklide: „dink!u Teinu klicu se takoj o-glasi iz najviSe vejice: „dekl" t. j. odgovor njegoye ijube Sdinkije. — V hipu je bil samec pri njej ter je zapel v srce segajodo pesuico: „Gink, dink, dindarara, dink na gridu!-' Potem je pa s kljundkom poljubil svojo letosujo zarodnico. — Ta opaz je Lukavo srce zelo ranil, ker igrala mu je v odeh svitla solza; a o-braz njegov nij bil zalosten; le grenko smfchljaje sc je izdinnil" nPiesreden Seiakovec, ki tako slobodno ljubis!" Vrgel je potem jopid svoj dez ramo, pobral kapico a predenj jo na glavo dene, stori Se velik kriz\ ter koraka potem podasuo, to je menda vsem hlapeem prirojeno, doli po letstvici v hlev. Prvo ujegovo delo vsako jutro je bilo opravilo z govedjo iu s trend kotiji. — Lival pozna svoje strezaje, pozna svoje do-brottiike, koje ljubi; a boji se nevsniiljenih, trdosred-nih pretepalcev. Ko je Luka vrata v hlev odprl, so goveda od veselja semtrtje stopaje radostno se obra-eala naivj; samo veliki zrebec je rezgetal, ter se ua zi-votu tresel. No, to je naravno, ker mu Luka najbri nij bil prijazen: kajti zrebee brzdati je nevarno po-slovanje in uevarnosty se jc Luka bolj ogibal, kakor ncsrece. Zivel bi Se bil rad in ta zelja je tudi popolnoma opraviceua; vsaj je Se komaj dospol v leta ljubedih mladendev, kajti bil je edeniudvajsct let star. Luka zagrabi koS, ga zadene na rame, ter gre na gumuo ziviui po klajo. Na petu sreda ga svinjanca, zaeudena mu rede: „No, Luka, danes uze tako zgo-daj na nogah!" A v tern treuutku glasno zapoje | §dialovee zopet na&visUh. gumna svoj ^diudiukl" Ka- W Bosne, samo da po tem ue nastane sopet boj mej MSanom in Karadjorjcvicem, kar bi morda ugajalo sovraznikom slovanstva „,. , . vl., Muktar-paSa je dobil cez KIek pomoS nekolikih 1000 moz iz Azije, kateri so nefeda v Hercegovino zanesli kugo, in fctfe sopet udariti jo iz Gackega proti NikSicu. TJstaSi ga nekda ne bodo veC cakali pn Dngi, arapak nameravajo marSUati naravnost na Tre-binje in Mostar. Te dui bomc torej sopet o bojih sliSali. Crnagora nuibilizira: vojvode se odSli k svojim oddelfcora, katerih mnogi stoj6 uze na nieji. Kneginja Milena je odSla iz Cetinja in stamije v Kotoru. Prav tako je odSel seuator Matanovic v Belgrad in senator Plaraenac na Pnnaj, da se dogovarjata sand vojne, katera je skoro neizogibijiva. Mej Srbijo in Crnogoio je ukieujena pogodba za skupno akcijs. Zuana naSa rojaka Hubmajer in StibU sta odSla v Bosno kder prevzarae prvi eno poveljstvo. Dopisi. V Gorlcl 10, maja. (Vreme.— Citalnica.-) Mesec inaj zacel je z mrazom in nevihtami. Od vsih strany nam dohajajo zalostna poroclla, da je zadnje slabo vreme vzelo velik del letiue. Na Furlanskem je tvtni zarod slana in toca mocno poSkodovala,v Br-dab je v nekaterih vaseh toca kar vsa pobila, na Vi-pavskem pa je burja tako hudo razsajak 3 dni, fia je neizraern* Skoda;—sadja ue bo nic in vina prav nia-lo, kajti vse je polomjjeiio in lezi po tleh — zalostni prizor. V gorah je padlo mnogo suega, visoke gore okoli Tolmina in Kobarida so Se zmerom vse bele.— Slabo vreme je zadrzalo vsa poljska dela; ljudje do-zdaj Se koruze nyso mogli sej&ti, Poleg vse te ne-srece je naS kmet §e zmerom v strahu, da mu slana ki zarad inrzlih noci zmerom preti, Se zadnjo nodo vnifci.—Vsled cega so tudi cene zita in vina uekoliko paskocile in vse kaze, da bodo se nekoliko rastle.— Zadnji inraz je tudi murbovno perje raocno prismo-dil, kar bo skodovalo cmcem, ki so v prvera spanji. V nedeljo bila je v nasi citalnici prva letoSnja beseda. Pevski zbor se je prav dobro drzal; dopadal je posebno zbor „Na strati'", katerega so morali p--v-ci ponavljati Skrat. Gospodifina Lebanova je pri tej besedi prvikrat nastopila kot pevkinja in igralka; ze-la je obcno pohvalo, njen mili in cisti glas je kaj nenavaduega; v tej gospodicni je naSa citaluica jvi-dobila izvrstno moc in nadejati sc je, da bomo zalo gospodicno Se veckrat sliSali.— Igro BPike'4 so naSi diletantje prav dobro predstavljali; g. Furlani je ta-ka igralna inoc\ ki sme nastopiti v vsakem glediSci, to Vam je naravni mimikar, katerega naSe obciustvo kaj rado vidi na odru. vTudi g. prof. C. je dobro ig-ral starega aristokrata. Zeleti je, da se nasi dramati-karji v kratkem sopet pokazejo na deske, ki pomeni-jo svet.—Se moramo omeuiti gospodicne Erbove, ki je v tezki fantaziji pokazala redko spretnost na gla-soviru. Toliko izraza in tehnike nijsmo Se kmalo na-sli pri igralkah 2enskega spoia.— Po pravici sluje torej ta gospcuicna kot prava mojsterca na glasoviru. Beseda bila je prav zanimiva in zelimo, da bi odbor v kratkem sopet napravil tako lep in zabaven vefier, naj se pri tem ne ozira na oao gospodo, ki se se zmerom daled drzi od citalnicnih zaba?; in iScevjaj-ci diako, aii ne najde v citalnici primeruega zraka. kor da bi bila strela svignila v Lnka. je vrgel kos iz ramen, pobral kamen ter ga na svisli pognal na pev-ca. — flVidi§ ta zaba mi ne da uze na vse zgodaj miru; vedno me kliSe, kakor da bi bil on moj pove-ljnik." — tfPtfiv ti je* odgovori dekla, Bvsaj sem en-krat rekla, da hi rajSi na tem hlevu spaval; pa moz-ki ste vsi samosvojui, trdobn5ui!K — Ves zamiSljen in jezen je sel Luka dalje s kosem. ter nij sluSal na prijazne besede dekle Marjete. Nabral je v koS klaje, ter jo potrosil iivini. Popravil in ofiedel je'potem vse po hlevu, toda danes nekoliko arneje, kakor druga jutra. — Tudi zrebea ni ekserciral, ka-kar navadno, kedar ga je kaj vzalilo; temvefi vse je mirno opravil. Po tem opravku sel je na vodnjak ter se tarn danes nenavadno skrbno umival, kajti segel je bil tndi z mokro roko za usesa, kar vecina klapcev ne stori. Ko si ocedi lase, obriSe cevlje^ osnazi oble-ko, §e BfajfiLOa nabasa, kar seveda, nobeden hlapec zjutraj ne opusti. Zaprl je potem na polhlevina via-ta in pogledal na okno gospodarjeve spalnice. — Se ne budi, bvala Bogu! — Gotovo se mi bode danes vse posredilo!" „Povedati jej moram in razkiiti vse kar mi tezje na srcu lezi, kakor voz kamenja." Mi-slim, da zavoljo toga ne widem. na vislice; saj bese-da nij koaj, pravijo Eranjci, in tudi pregovora se spominjam ndobra beseda dobro mesto najde." Sam se seboj zadovoljen, stopaljev sladki nadi urno proti gospodarjevi hiSi. — Pred velikimi durmi nekoliko obstoji, poslusa, a vse je tiho. Na prstih jo za-vije okolo hiSe i.a nasprotno stran ter tiho sinukne v knhiajo. Tukaj nekoliko osupnen obstoji, ker najdel je kar je iskal; najdel je samo, kateramu je uze day (Saga pri srcu. (Dalje prihod.) IZZa SVete Gere, 5. maja. Mnogokrat je uze trava ozelenela od kar imamo sedanje soiske postave, pa Se bo nekatere krati predno se bodo popolnorrfi izvrSevale, ako je pred Se ne popari kaka slana. V goriSkej okolici gotovG sedanji rod ne bo ucakal toliko rednih Sol, kar jih dolocuje postava. I na Tol-mittskeml Meni se zdi: da so nasi skrbni postavo-dajalci svoj narod vsaj za nekaj desetletij prehiteli z omenjenimi §§. PoCmu v postavi dolocevati, kar se izvrSiti ne da, ne more! Res, da k uciteljskemu stanu vabi zboljsana placa, vabijo prii-ravljavni te&iji i vabijo stipendije; a uasproti tem vabilom je Koper straSilo, pa veduo rastoie priklade. Jaz sieer s Koper'skim dopisnikom nisem enaeih mislij, posebno v narodnost-nem ozira imam svoje boljse misli, to pa mu rail pri-znavaiu, da Se muogo mnogo let bo uciteljev manj-kalo. No! pa ko bi jih tudi izgojili, kar jih zahteva postava, kje jim bomo pa dobili dosti Bkru!iaa ? Solske doklade se vcndar ne smejo od leta do leta le povi-Sevati. (Joriski okr. Sol. svet si pad marljivo prizadeva — i misliin, da tudi vsi drugi — poatave izvrsevati, a kar je neinogofe tudi ne doseze naj boljSa volja i trud. Zdajci se trudi i poti z napravo Solskega kata-stm. Od jeseni sem nabira uze potrebno gtadivo. Gndno se mi zdi, da o tem predmetu ni pregovoril &e nobeden list. Ta re6 je vazna I Res je, da ta za-cleva — kakor marsikutera druga — bo na papirju veliko let predje dogtiana, nego v gorah izvrSevana ; a prisel bo le cas, tu predje, tain pozneje, da bodo morali otroci tje hoditi v Solo, kjer bodo zdaj uSolani. Okrajui Sol. svet je v ta namen povabit krajne Solske svete, da naj popiSejo vasi na samem stojefe hiSe; ter da naj po -azmtri daljavs i Steviia otrok onih vasi i hiS nasvetujejo, kje naj se nstanovi kaka nova Sola, i kam naj se doticne vasi ali hiSe uSoIajo. To je tezavno a vazno delo I Prvi kazipot.pri tem opravilu morojo biti dolocbe doticnih postav, ozi-rati 3e je pa treba — menitn — tudi na poscbue krajne razmere, izrecno v gorskih krajih brez utrje-nih poti. Grenka nalogal SeliSCe A. bipo razmeri daljave i Steviia otrok se moralo uSoiati v J., a glede potov i opravil si zeli to seliSce uSolano biti v G. Na samem stojefia hiSa B. bi se postavno morala uSoiati v N., kjer se bo ustanovila nova Sola; toda gospodar hiSe B. ima poln koS uasprotnih razlogov, ou hoCe svojo hiSo imeti uSolanovT. Vse to je znano doticnim kraj-nim Sol. svetom v J. G. N. i T. Boje se drug dru-zega zauiere, tudi ne marajo sliSati grenkih besedi od doticnih selise oziroma-gospodagev; zato poSljejo krajni S. sveti nedolofina povrSna poroCila — ali pa tudi navskrizna, ker eden 2eli ustreei iev dolofibam postave, drug pa doticnim gospodarjcm. Se drugi pa si vse delo prav lahko store i poroce, kakor se jim ravno dozdeva. NaSe ljudstvo se za vse to premilo briga, cez kaj casa se bo pa marsikedo za usesom praskal. Doticne oblasti naj se torej ne preliite. Dobro bi bilo stopiti mej ljudstvo. Pri zelenej mizi zeinljevid marsikai drugace kaze, nego je videti pod milim ne-bom. Marsikatera vas... biSa bi se smela oglasiti „ne kupCujte z meuoj brez mene", pa kmet je bojefi, v zepu pa le stiska pesti. Ali bi torej nebilo prav gospodarje tistih krajev, kjer bo treba kake premembe giede Solskega okrozja, povabiti v obciusko pisarnico ali pod lipo na razgovor. Na ta nacin bi se gotovo najloze vokom prislo vsera sedanji in tezavam i pozuejSim neprilikam glede uredbe Solskega katastra. Skusitet Iz Kanala, 10. maja. (Izv. dop.). Preteceno nedeljo imeli smo v naSej citalnici krasen veLer, ka-tsri nam ne bode tako ititro sel iz spomina. Seslo se je vkljub preslabemu, dezevnemu vremenu mnogo obcinstva iz domacih i oddaljenih krajev. Program beseda se je prav gladko vrSil. Svirala je petorica goriSkega pespoika prav izvrstne i obcutljive komade. NaSi gg. pevci so vse pesni pod vodstvom pevovodja gosp. M. Zega prav izvrstno peli; posebno dopadal se je obciustvu: „Gradic bieli" i Kocijanfiic-ev solo detverospev „V sladkih saojah.11 Spev ,,Na stra2i,kse baritonom, akopram je bil precizno pet, vendar nij imel pravega elekta, ker za take pesui treba inocne-jega zbora. Da se je petje sploh dobro vrsilo, imamo se zahvaliti edino le tenoristu gosp. J. Wallenkof-u, tukajSnemu c. k. adjunktu; zatoraj topla.mu hvala! Deklamacijo „Povodnji moi* deklamovala je na-§a „mlada brzojavka" gospodicina Markka DraScek-ova prav dobro, „Pcvcevo kletev" deklamoval je pa gosp. Honig tudi izvrstno. GlediSCna igra: BRavni pot naj boljSi pot" uzbudila je meju obfeinstvom mnogo siueha. Diletantje so vsak svojo rolo v obC. zado-voljnost igrali. Po dokoncani besedi zacel je pies, kterega se je muogo gospode udelezilo. Dvoraua je bila krasno okincana i razsvetljena; godba izvrstna ; 2ivahnost ve-lika. Ob zoru, ko se je prespani peteliu uze oglasil, bil je konec veselice. Zadovoljni razSli so se gosije, izrazevaje zeljo, da bi v kratkem casu nas zopet ra-di obiskali. Iz pod Cavna, lO. maja (Izv. dop.) U2e nekaj let je pri nas jako slabo s prodajo zemljiSC, in to zarad pomanjkanja denarja. Veliki posestniki vie kupujejo zemljiSL, ker jim ona nikakega dobifka ne prinaSajo, kajti delavcev je malo in ti so dragi, a na * ugej strani se davki leto za letom povjSujejo. Kmet ne ve, kako si pomagati; ne ve, kako dolgove in dav-ke plaCevati. 6e-li zemljiSCe prodati, mora ga pod polovico vrednosti oddati. — Vino prodajalo se je dozdaj tezkd in po nizkej ceni, moreda se obrnezdaj na bolje. Burja razsajala je cele tri dni tako, da je drevje lomila in nam vse sadje pobrala. Murve in trte, ki nam dajajo glavni pridelek, unicene so vee kot na polovico in zarod grozdja je tako oslabljen, da se bode Se tale ob cvetji izgubil. Dobro bi bilo, da bi se zdaj udje cenilue komisije prepricali o bistveni tehtnosti pritozeb, koje so tukajSni zupanje zoper ta-rife ob svojera Casu napravljali. C'erniSka citalnica napravi 20. majnika besedo s tombolo, da se uboga kmeSka reva vsaj za trenutek VM.kdanjih velikih skrbi iznebi in svojih dolznostij kot Siovan spomiuja. IZ Kopra 10. maja. TukajSnji vojaci, lovci 10. bat. imeli so 7. nieseca poseben prazuik. Spo-minjali so se uamrec bitke pri St. Lucia—Monte Be-rico, ki jo je bila Avstrijska proti Italijann 1848 leta. V tej bitki se je bil posebno 10 Jovski batajlon viteSki obneseli od vsega batajloua je le ti-—12 zdravo kozo domov odneslo; vendar, batajlon je zmagal. V priznanje take sr&iosti darovala je italijanska armada tem hrabriin naSim vojakom prekrasno, zlato in z dragimi kameni prevideuo trombento; katero ta batajlon vsako leto na dan one bitke izpostavlja. Tudi letos jo je izpostavil v koperski vojaSnici. Trombenta bila je na mizi pred katero sta stala dva lovca z nabitima puSkama; stene te sobe, pak sti kin-C*ali podobi svetlega cesarja in cesarice; vrhu tega bila so na stenah citati tudi imena junaSkih majorjev, padlih v tej bitki. Vhod nij bil nikomur zabranen. Koliko ta omenjena trombenta stane, ne ve nikedo gotovo; baje utegne stati 6—24 tisufi forintov. 30/4 in 1.1. m, bil jc pak tukaj obicajen mestni praznik, kakor je to v Gorici „la tjarsa fieSta dopo paSka in Campaniusa". Ta praznik zovo tu „la festa della Cunidclla", ker sc v 10 iiiiiiut iz Kopra odtlal-jen: Cunidelli (zdaj Mira V ondi [Obcuduj val J) praz-nuje. Pni dan bil je posvecen osobito kmetom iz mesta in okolice, drugi pa koperskej „gospodiu. Po-pis, kako se je ta praznik vrSil naj izostaue, ker ko-perska gospoda je delikatna; treba jc vse hvaliti, tudi njihovo ffizvrstno mestno godbo"; ce ne imaS pi-satelj koj opraviti s tukajSnjimi Italiansimi Se bolj: se slovenskimi renegati, tukaj ziveSimi. rciteljske skuSnje, katere so bile pretekli te-den kon^ale so se za vse izpraSevance in izpraSevanke dovelj ugodno. En gospod in ena gospodicna sta dostala tudi za meScanke Sole, drugi pak — razen odstopivSih dveh — bili so vsi izpoznani za zrele u-citelje narodnih Sol. Ali bode koperska preparandija premeSSena k letu v Gorico, dvomijo nekateri. Po mojem menenji nij dvombe, da slovenski oddelek tu ne ostane. Fi-sikalicne aparate smo sicer — hvala Bogu I — nekatere zdaj dobili iz Trsta; vendar kje je slovenska vadnica, da bi se Kaudidatje mogli vaditi na njej za vse razrede narodnih Sol? Le pet otrok imamo tu v prvem slov. razredu, katerega poducuje g. Poniz, dru-gega, tretjega. in Cetvrtegarazreda pak nij; torej mo-rajo slovenski kandidatje hoditi v italijanske razrede, da tamo prakso delajo. To bi kdo rekel, ne more se goditi v 19. stoletji, a ipak taka je! Prestava pre-parandije iz Kopra v Gorico je velika ^otreba; Ce pa vlada proSuje dezelnih zborov ne usliSi, ostati utegne pak slov. oddelek drugo leto prazen, ker vsak pa-meten slov. kaudidat si bo raji pomagal na kako drugo preparandijo, kakor, da bi priSel v „kopeisko kajho" nazaj. Ucltelja Orbanich in Poniz Benedikt postala sta zacasna nadzornika za Sole v koperskem okraju; prvi za italijanske Sole drugi za slovenske. Dobro! IZ Ljubljana dne 9. maja. — Cudili se boste gotovo. gospodine urednice! da Vam toliko Casa nic ue porocam od tukaj; a razloga ne iSite kod mene temvet v slucaji, da se nij niC posebnega dogodilo v proSlih di;eh. kar bilo bi vredno naznanoti dragim sorojakom Primorcem; i tadi ?enes nijmam izvanred-nega zabiljeziti, ako »- 'ametv tadno vreme, koje nas hadleguje ; dolgocasi y„n na den bez prenelujaja; v resnici, prav otroCje vreme! Spemladi tukaj za letos ne poznaijio: komaj je bil skopnel sneg, postalo je juz-no, vlazno, rastline so zadele poganjati berstje i ko-maj si se ogledal, u2e je bilo vse zeleno 1 Zhm se je nekako tezko locila od nas, kajti za velikonoCne pra-znike nam je bila zopet odela mlado naravo se snez-nim krilom v slovo! Zatem nas je zalivalo nevsmilje-no nebo nekoliko dnij z dezjem, koji je bil sneg pobral. Po jasnih nocih imeli smo mokre dneve, po meglenih jutrih de2evne vecere! Sedaj pa zliva p« Elija (kakor po Krasu govore) iz vedrica uze cetver-ti dea neprenehoina vodo i vodo i samo vodo! Sko-minalo se mi je nekaj casa po vaSih jasnih, vrocih spom-ladanskih dneh, i v serci sein vas zavidal (bez zanie-re , da stanujete v krasnej, zdravej Gorici, a sedaj me je utolazila vest, kojo je prinesel VaS dobromido-§H zadnjl list, da zna tudi Gori&ne vreme „kojnati.a Nekam merzlo je pri nas, i nekateri hocejo trditi, da bodemo Se sneg videli v kratkem. „Moglieh ist es, a-ber -wahrscheinlich nicht" odgovoril mi je bil nekedaj moj profesor, ko sen se pri nnm hotel izgovoriti z boleznijo, ker se mi nij zljubilo iti jednega due v udil-nico; i s tern izrekom odgovarjam i jaz onim, koji hocejo kaj enacega trditi! Bog nijma nas Kranjce niC kaj prav rad, gotovo smo greSni ljudje! Pervega maja bili so neprijazni oblaci zalili tudi naSo uceco se mladez\ koja je bila po starej dijaSkej navadi „iz-letela" na kmete. rasveseljevat se i barem za nekaj uric znebit se nadlog, pozabit vsakedanje skrbi i slrah pred ncvajarji;K a mladim, nadepolnim ljudcm ploha veC koriati, nego Skoduje; „po hudi uri lepse solnce sijel" saj potem zdatnejSe poganjajo i se ra/xvetajo telesno i duSevno, sebi v test i prid, domovini v slavo i Kakor slisira pripovedati, namerava ljubljanski nSokolM napraviti o Binkostiiik prazuikih izlet v Go-rico i vas pohoditi (obiskati); cestitam, ako se vest vresnicltl veljavnosti narodne Sole na podlagi novih Solskih po-stav v javnem zlvljenju". 3) SorSak iz &t. Martnega: „0 domafci odgoji.a 4) Ant. Leban iz Mozirja: „Zgo-dovinski razvoj telovadbe i njena korist, kot novi pred-met narodue Me.1' Upamo mnogobrojne udelezitbe od strani u&teljev, kakor tudi od podpornih udov. Uhod je vsakemu prost, naj bode dekla ali hlapec. Navzofi bode tudi c. kr. okr. Solski nadzornik gosp. Ambrozic. Po zborovanju bode zabava v Lipoldovej gostilnici z petjem, sviranjem na glasovir i plesow. Na snidenje! Mozirski. Politidni pregled. V Gorici 11. maja 1876. IZ 8lOVen8kefla Stajerja 7. maja. (Brand stetter; nekaj za mt&e Sole; „savinjsko uciteljsko druStvo".) Meseca junija se bode Brandstetterjeva pravda — kakor porocajo vsakojaki listi — zaeela obravnovati pred porotniki v Celji. Trajala bode baje celih Stirnajst dnij, ker je mnogo priC i to&teljev in je ceia pravi „gordiSki vozel." Ustavoverna nemSku-tarska stranka jc aa slovenskem Stajerju jako popar-jena videfoi, da je njeni vodja Se v — „kajlriH — in da pride se pred porotnike, kateri ga bodo v BkajUo" za ve/i let „eiukvartiralitt. So pa6 istinite Solgerjeve besede; nDas Beste bleibt es, uicht Gewalt den G6t-tern thun, uud stets das Schicksal lieben. Nach Un-uiftglichem sich sehnend, wurf schon Mancher, was cr hatte, weg,u Za naSe slovenske Sole imamo sedaj zadosta risank z slovenskimi napisi, katere smo prej pogreSali. Naj se jilt slovenski ulitelji naroce! V Pragi v za-lozbi F e 1 k 1 - ii a in s i n a (Celetna ulica, c. 30) so iziSle po priporocilu BULiteljskega druStva za slovenski Stajer": Novo risanke s slovenskimi uapisi sprav do-brim, debelim papirjem. Prva, druga in tretja risanka so pikfaste, cetvrta ima listi papir. V 1. risanki so pike 1 cm. v 2.-2 cm., v 3.-4 cm, narazen. 100 kosov velja gi. 4.50, posami'zni seSitki (s 6 listi) so po 6 kr. Za slovenske Sole jih ima pa v zalogi Janez Giontini v Ljubljani, in Fr. Dubois v Ljutomeru. Tudi se dobijo v J. M. Pajkovi tiskarni v Mariboru sledece tiskovine: 1) Solski zapisniki (katalogi); cena 1 knji-gi 60 kr.; 2) Razrednice, navadne in nove; poslednje posebno praktiLne; z njinii si prihrani ucitelj mnogo pisarije in mnogo papirja; vena I knjigi 60 kr. 3) Tednice, cena 1 knjigi 60 kr. 4) Solska naznanila v novi Iepi obliki s slovenskim m iietn&kitn tekstooi, cena knjigi 60 kr. 5) Opominovalni iisti (za Solsko obisko-vanje), cena knjigi (96 listkov) 50 kr. Za lepopisje se priporoCiijejo: 1) P o d k I a d k i za lego, cena knjigi 40 kr. 2) Podkladki za lego iu vcrste pri slovenskem lepopisji, cena 40 kr. 3) Podkladki za lego in verste pri nem§kem le-popisji i cena 40 kr. Pri itrokvovezu Fr. Duboisu v Ljutomem (Lut-tenKvjr} sedobivajo tudi vse razlifine Solske pri-prr^ve za slovenske in slow nem§ke §ole prav po in /ki'ceni, in sicer: 1) vse knjige iz c. kr. dunajske zalozbc. 2) Solske knjige nasih mar^ivih doma^ih pisate-Ijev: Lapajnetova rGeometrijau hKratek opis slov. pokrajin;11 po njem poslovenjeni :w Mali prirodopis, Mala iizika, Pripovesti ig zgodovine Stajerske; Praprotni-kova Slov uica. Spisje. 3) Felkl-nove in KopSideve risanke; 4) WinikerjevR pisap.ke, Pokoraijeve pisanke s slovenskimi predpisi in drugi zvezki za lepopisje in spisje; 5) Gisti in pikfiasti papir za risanke, Fuchso-ve predlage za risauje itd. Dalje se dobi pri Fr. Knapek-u v Znojmu (Znaim): 1) Stigmografiena Risanka, St. 1 (1 cm. pike narazen), 2) Stigmograficna Risanka St. 2 (2 cm. pike narazen). Cena 21/2 kr. netto. Ob enim se priporccujejo vsa Kuapek-ova ri-sarska dela za vse oddelke deskih in dekliskih Sol. V sredo zvecer (10. majnika) bode iraelo Bsa-vinjsko ufiiteijsko druStvo* v Mozirji svoj obCni zbor. Program: a) Porocilo predsednika, tajnika in blagaj-nika v sedanjem dclovanju drustva. b) Volitev novega odbora. c) Posamezni nasveti. — Predavali bodo sle-deci gospodje u6ite|ji: 1) Rad Skoflek iz Vranskega: Names. naSega druitva/ 2) Cizelj iz Mozirja; nO 0 nagodbi prifieli so se pogovori mej ogr-skimi ministri in poslanci. Vladna stranka raz-cepila se je ob tej priliki na tri dele. Jedni so brezpogojno za nagodbo, kakorsno je minister-stvo sklopilo; drugi popoluoma zoper; tretji pa tirjajo, pa se ftaka z odlo6bo dojeseni, dr«ga6c izstopijo iz liberalnega kluba. Na Oeskem blizo Pragc bil so jc te dni boj na Mvljenje in smrt mej dvema mladima plemenitaSema rodovine Auerspergove in Kolo-wratove. Dvaindvajsetietni Auersperg obie^al je mrtev ns bojiki. Povod k dvoboju dal je Ko-lowrat s tern, da je oklofutal na praSki postaji Auersperga, kteri je ravno mcnil odpeljati se v Po^un na Madjarskem. Ti gospodje imajo pa^; Mm pojine o fiasti; opraviLcnc so bile take neumnosti le v srednjein veku za 6asa divjih, roparskili vitezov, a v devetnajstem stoletji ue smelo bi se kaj tacega ve6 naliajati. Nofiemo trditi, da ima ta Mosten dogodck nekoliko politidnega pomena, samo to omenjamo, da nemlki listi v svojih poro6Uih o tern dvoboju politidno nasprotstvo meju njima povdarjnjo. V Solunu na Turikem bila sta ubita fran-eoski m nemSki konzul radi mlade kristijanske Bulgarke, ktero so hoteli Turfiini prisiliti, da bi prestopila k turlkej veri. Konzula sta se tcmii nasilju usta?ila in v turSko mosejo (cerkcv) pro-drla, da bi mlado Bulgarko ncvarnosti rcSila; a Muzelmani planili so na nju in no njih udri-hali z zolezi, dokler nijsta dus izdihnila. Xiti guverner jima nij mogel pomagati, kajti di\Je turske zveri niti zmenile se nijso za njegove svarilne besede, Bodemo videli, kaj bo iz tega nastalo! Zbrani ministri treli prijatelskih velcvlastij v Berolinu imajo zopet en dokaz vec, da v Turcrji jc vse gnjilo. Kakor jc videti, ne manj-ka mnogo, da nastane po celej Turciji auarhija. Kaj bo potem, vi mniyc, kateri iuvate cvropski mir? Ali bi ne bilo bolje, tda bi vi Se o pra-vem 6asu dekretirali, naj bi se ljuti, divji ne-verniki tje kam v arabske pu&fove pognali? Pazite, da vas neljubi dogodki ne prehite. Ruski car je priSel dancs v Berolin. Cr-nagora bo pri konferencijah v Berlinu tudi za-stopana; odsel je tija predsednik senata, Petrovic. Govorica je bila, da je Risticevo minister-stvo v Belgradu na pritisk ruskega konzula po enodnevnem poslovanji moralo odstopiti, a nij se obistinila ta nasim turSkim slovanofagom vsa-kako prijetna vest, kajti Ristic sedi trdno se v sedlu, in to nam daje mnogo mnogo upanja, da pofcnejo Srbi v kratkem odresilni boj. Tudi na liumunskem, kjer je pri zadnjih volitvah narodno-liberalna stranka sijajno zma-gala, priSlo jc na krmilo tako ministerstvo (mej njimi Bratiano), od kojega smemo se uadejati mi Slovani ne le simpatij amnak tudi dejanske podpore. ___________ Dne 2. maja je bila tofia po Banjgicah in sosed-nib. krajih za decimeter na debelem. §kode je nare-dila veliko. Dne 6. 7. 8. t. m. je padal mocen pa merzel de2 s snegom pomeSan. Merzla pomlad po straSni zimi, ki je 2ita (pSenico in re2) po mnogib njivah pomorila, kaze slabo letino za te kraje, Iz Trsta (iz laScme prevodeno). Od velike no^i do sedaj je trajala v Kopru preSkuSnja uditeljev za ljudske in meS6auske Sole. PriSlo je bilo samo 6 o-sob, skusnja je trajala vsaki dan od 8-12 in po pol-due od 3-6 ure. Zdelo se je vsakemu, da je v nor-iSuici. Ufiitelji in pripravniki vsi so zabavljali. VeC o tern bote culi v laSkih listih. 0. k. kmetijsko drultvo v Gorici nazna-nja, da se bodo pocela kmetijska popold. predavanja katere bodo vrSevali gg. uditelji PovSe in Kuralt in sicer ho imel predavanje g. Povfie: dne 14 t. m. ob 4 do 6 popoldne v Doinbergu in govoril bo o vinoreji; dne 21 t. m. ob 4 do 6 v Dobri pri Biljaui, govoril bo o viuoreji; dne 28 t. m. ob 3-5 v DivaCi in govoril bo o pogojzdovanju in i\-vinoreji. — Gosp, F. Kuralt: due 141. m. od 12 do 2 ure popoldne v Kobavidu iu n 21 „ „ „ „ „ „ v ltoftinju in „ 25 po litanijah v Tomaju o vinorcji. Znano gostilno Faiferjevo prevzel je g. Ant. Mainardi, rodoma Slovenec in iako spreten ter vljuden gostiliucar. — On si je postuvil nalogo, da to staro in po vscm Slovenskem znano gostilno povzdig-ne, kar se nui bode gotovo poarcCilo. Dramatidno drufttvo JjubJJanako hotelo je lotos dati nekoliko predstav v goriSkcm glediSfiu; v ta naiiHMi so ui'kaleri goriSki rodoljubje prosili za od-stop gledali^:a, a direkcija, ki gledaliSfie daje Nem-I'cni, Kint'/ciii, Japonceni in bi ga data tudi Hotoiito-toui, je dotk-uo proSujo ucprijtizuo brez razlogov za-vinila, menda iz same, prijaznosti (boljSe bojazni) med Slovoiu-i, Mali ljudje, nmlckostna jeza, malenkoBtnn sredstva. H takeiu pOMtopanjem Italijani nam veC ko-ristijo nego Skodiju. Za pribegie Hercegovce je daroval: g. N. T. 2 gld. V zadiyem izkazu raxkazano svote smo obv-uili v pravi iiiimcn, kakor pobotnice kazejo. Mestne volitve v Gorici bodo: 31. maja III. razred, 2, junija II. razred in 6. junija I. razred. Vsak razred voli 3 stareSine. Iz Komna ae nam piSe: Vsaka 2iva stvar bo2ja pricakuje zcljno zelene pomiadi, vsa narava di-ha novo iivenje, vse se prerodi, vse sili pod visoki pro-sti obok viSnjevega neba; bivanje ined zidanjem, ki je po zimi tako dobrodejno se vslasti po dnevi vse vsakemu gabi.—In nijmamo vse stvari bo2je na svetu enakih pravic do vSivauja vsega lepega in dobrega kar, narava ponuja? To upraSanje reSevali in tuhtali so cez dva meseca oni tifikL ki so jih zaradi vzlvanja prepo-vedanega svinjskega mesa VojSCiskega inpana 2anda-rji v Svetem vlovili, vpreiskovaluem zaporu v Komnu* do 8 t. m. v jutro, in reSili so je konecao z enogla-snim „da." Ker so pa vedeli, da ima vsaka glava svojo pamet in so tedaj dvomili, da bi se sodnija ko* menska z njihovim mnenjem vjemala tolika menj pa dotiCni jctnicar, vpraSali nijso niti prvega niti druzega marveC vlomili so pefiin neke stranskeduri pa jo po-tegnili kamor ge jim je poljuniio Gospodinje varaj-te kokoSi; kokosje meso neki vmenjeuiin tifikom moC* no dopada. — Pri uas imamo zimo «sko se vjasni in veter po* tihne bati se je slane. Seisa 2s biti letos obilo. De-nara je po inalem. Gospodje kje uajti 2ilo do njega? J Bezen. Poslanice. Razne vesti. Pri obenem zboru polit. druStva „Sloga" so bili izvoljeni: za predsednika; Viktor Dolencc; za odbornike: gg. Ignacij Gruntar, dr. A. R. Itojie, Fr. Vidic, dr. Gabrijelfiie, prof. PovSe, Josip Fagauel, Vinko Zega, Franc Leban in Josip Nanut; za uamesb* nike: gg. dr. Jakopie, Ivan LiCen, Franc Kuralt, J. Stres in Anton Bolko. Kako grde nerednosti da se pod tukajSnim 2u-panom Gergic-ein gode, se da sedaj s Crnim na be-lem dokazati. Na dan stareSinstvene seje 3. febr. t. 1. je imel 2upan od potirjauih boluiSui(5uih stroSkov Se 75 for. 5 s., in vendar ni ta znamenita svota priSla niti v racun niti ni bila stareSinain nazuanjena. Po-stava tirja po pravici, da zupan, ako je reden gospo-dar, prejete zneske sproti iziofti v obemsko dsnarnioo; a tega ni storil, za kar je bil tudi od doticne viSe oblasti grajan, kakor je zasluiSil. Izgovarjal se je pac pozueje, da je obdrzal dtnar zaiad prazne denarnice. Kdo ne vidi, da je to iz trte izvito? Ce bo zupan prejeti denar zarad denarnicne praznote sam obdrza-val, mora pafi denarnica prazna ostati, kaj no? Vrhu toga, kakor u2e receno, ni zupan tega, kar je potir-jal, v letne rafiune zaznamil zoper §. 65 obfi. reda. KakSno 2upanovanie je vendar to? , Pa ne samo z zueski vpla i 1 > uem prehlajenji, driski, atatie samo 40 soldov. 0 1 & 1 Zdravitni fluid |i! za Jionji (RestitutionsfluioV Ta lek ima lastnost, a I da izdrLnje konje dolgo casa pri moLi. Is ls Ena stcklenica stanc f 1.20 z navodom vred. s Pagliano Sirup pravi iz Floreuce. Irf 6aj Wilnelm in Kollor ^ 1 si i *5 1 ! * I *• za r;is5euje krvi. i ^ 1 ^ i Hofmanova Odontina * I proti bolesti zobov. Najhujsa in neprejenljiva bo- i« lelina jeuja precej, ce se eno kapljo tega leka ¦! 1« viije na bombaz in deue v votel zob.- 1*2 1 " Edina zaloga vsakovrstnih minerat- \ skill voda in sledecih posebnih lekov: Absent Moutovanov iz Benetek.—Prava Mag- I fe aezija anglezka Ilenrv-Krogljice Blancard in Val \M let .—Zobna zmes Pfeffermanova. Popp, Sain de Baotemart.— Arabska Revalenta v prahu iu testu — Prah za olajsauje prebavanja- dr Giilis-ov.— Pastilje Vichy Bilin, George. Milo iz zelisc Bor-[chard-ovo. Gticerina Hoffman.— Mesni ekatrakt [LiebJgov in vsakovrstna honieopaticna zdravila. \Na Travnika prva lekarna sem od Ukofije. (X>alje v pmlogi.) Priloga k štev. 20. „SOČE". Primorsko uciteljisce. Isterski dezelni odbor poobla§|Sen od svojega zbora poroca goriSkemu de2. odboru o koperskem u-clteljiScu veliko neresnic. To porocilo je povzeto, kakor sam odborpravi, izlaSkega casopisja, kateremu je resnieno poroCilo deveta briga. „Tergesteum" in Koperska laSojiva in zagrizena baba „La Provincia" vesta veduo porocati o krivicali, katere se la&khu u-cencem na utiteljiSCu godijo, in na vsa taka iakinska dopisovanja se dezeini odbor opira. Jaz mislim, da je vlada iz mnogih obzirov prav ravnala, da je vse tri pripravnice: hrvatsko, sloven- sko in la&ko v eno samo zdruzila, ker s tern se nino- go denarjev prihrani glede" uciteljev, poslopja, posebno pa ucnih sredstev, kajti uena sredstva bi pri razde- litvi trikrat vec stala a dezelnim priinorskitn zborom je na prihianitvi kakih tisucev prav malo lezece, saj I mora davka naj vec le Slovenec placati. i Lahoui samo zarad tega proti sedanjemu uci- I teljiScu rogovolijo, ker jim mnogo istenskih Hrvatov v i hrvatski odtlelek uide. Popreje so bill tile prisiljeni v laski hoditi; nasledek je bil, da so se vsi taki kan- didati poitalijaneili, kar se v prihodnosti ne bo godilo. To je v sree bode, da se Lah ne more na Skodo dru- zih uarodov ponuiozevati. Tudi koperska gimnazija bi morala slovensui in hrvatski oddvlek iiueti, kar se sedaj popoluoma po-gresa, ker tudi ua gimnaziji je precej Hrvatov, kteri so pa za hrvatski narod vsi izgubljeni; isto takovelja tudi o Koperskih in Istrijskih Slovencih, ki to gim-nazijo obiskujejo. Kopersko uciteljisce pa tudi mnogo na gimna-zijske utence in meScane upliva, kar hofieni dokazati. Lansko leto obhajal je tukaj§ni lovski batalijon spomin bitve pri Kustoei; vse mesto razuu nekaterih pamet-uejih je z „evvivaMklici na Italijo in s plakati Av-strijske patrijote hudo zalilto. Pri teh demonstraeijah bili so tudi laiko odgojevani gimnazijalci in laski u-6itelji§»iki pricujoci; njih slaba direkcija jim tega uij mogla zabianiti, alt pa —. Letos bode zopet taka svefianost, pa gotovo ne bode duti pereatklieev na Avstrijo, ker je tiiktijsna slovenskoduvatska kolonija izgled avstrijskega obuasanja ne samo gimnazijaleem, nego tudi vsern ineScanom. Eedko obcevanje slovanskih ucencev z gimnazijalci je tudi vzrok, da se mej njimi le slovanski jezik rabi in marsikter ouiahljivec se pri "svojem ma-ternem jeziku ostanc. To je tudi uzrok, da nas tukaj grdo gledajo. Zacetkom Ieta se tukaj nij skoro nic slovansko govorilo, sedaj se uze drugi, ki so se poprej ball, ta-cega govora posluzujejo. Cez nekoliko let bi Koper ne bil vec la§ko, ampak la§ko-slovansko mesto; oko-lica je uie tako vsa slovenska. To je dezelnim zbo-rom tra v peti. Porocilo isterskega dezelnega odbora, opirajoce se na casnikarstvo, je tudi na dalje neresnicno. Dez. odbor ne omenja prav nic italijanskih uciteljev, ampak samo hrvatsko-slovenskih; pozvedel je dezeini odbor le od koperske klepetulje „La Provincial da so slo» vanski ucitelji uezmozni svojega jczika, koji casnik s takimi dopisi le Koperski pohajaci, ki so solo pred casora na kol obesili, sedaj pa druzega dela nimajo, kot Skandale po casopisih Siriti, priskrbljajo. Oglejmo si pa to stvar malo bolj natanko, in zapaziii bomo, da so Slovani po svojih uciteljih prav dobro zastopani; Lahi pa ne. 0 zadnjih isterskega dezelnega odbora porocilo molci. Na slovanskih oddelkih so Stiri glavni ucitelji, vsi iz visjik Sol; Lahi imajo samo jeduega; za Hrva§Lino in SlovenScino imaino dva izpitana, Lahi nimajo za-se nobenega; pedagoga nimajo Lahi nobe-nega, Slovani z g. vodjem tri, kateri vsi Lane v la§-kem jeziku poducujejo. Deielnemu odboru se, kakor sam pravi, le doz-devat da sta slovanska oddelka premalo locena, jaz mu parefiem, naj se blagovoli prepricati in razvidel bode, da imajo vsi trije prvi razredi samo nem^ino skupno, vsi drugi predmeti se pa v hrvatskem, slo-venskem in laSkem jeziku udijo. V drugem in tre-tjem teiaji imajo Slovenci manj kot polovico pred-nietov v nemgeini, v ietrtem pa vse nera§ko. Lahi imajo po vseh zadnjih treh razredih svoj jezik, razun dveh ur v drugem razredu. Kdo ima veL pravic, Slovenec ali Lah? Kdo ima vec avstrijskega patrijotizma za te izjeme, Slovenec ali Lah, in na katerej strani je napredek vecji, na la&ki ali slovenski? Kar se izostalih uceneev tide, Lahov ali Sloven-cev, mora se reci. da so same smeti. Tudi je vsakemu prilo^nost dana, drazega dez\ jezika se nauiiti; pa kdo ima veselje se ga u5iti, ne li Siovan? Da je na vadnici tako malo slovenskih dijakov, je krivo postopanje Lahonov, ki vsacega slovensko govoreSega pisano gledajo, §e ceto v uradniji se se Slovencem laSko postopa. Koper sam ima toliko slovenskih rodbin, da bi slovenska vadnica polna bila, ko bi te rodbine ne bile od necega druzega odvisne; na to bi tudi sama vlada v svojo lastuo korist morala paziti. Dalje je krivo tudi nainestniStvo, ki ni tega ob svojem Casu nid razglasilo po de^eli, dasiravao je bilo to njegova dol^nost. Noben kmet nii vedeljo sloveu-skej vadnici; tega tudi dei odbor ne ve ? Do sedaj je glavuih ufilteljev, uciteljev ia podu-citeljev popolnoma dnvelj, kadei* se jih bo ved potre-bovalo, se lahko dobijo. Slavna del odbora isterski in goiiski bi moiala samo to priboriti, da bi se se Slovanom tista pravica privolila, katero Labi u^e uzivajo: nanirefi vsa pre-davunja v slovanskih jezikih, nemsc-ina uaj bi bila sama za-se kot obligaten prcdmct, Dezelni odbor tudi misli, da Kopei' uij nposoben za vse tri razrede; o tern priliodirjtt. skrbi, da bo poduk v dobrih rokah; drugaCe pa naj raj§i odpravi petje, recte vpitje. Dopisi. V GoriCi, IT, maja 1H76. (Mostno volitvo.— Sloga. —- Dija§ko petje.) Mcstue volitvo so pred durmi in skrivna agitacija ]e, u?.e zuCela, Kako bodo izpadle, o tern nij danes iiiokocu govoriti, ker rec so ua skrivnem kuha in spletke se delajo oil vbeh Htranij; slovenska stranka pa za /.dnj stoji \ l'L'.servi, DruStvo »Sloga" imclo je v Mrtck prvi obciii zbor; zbralo se je bilo nekaj Cob HO udov, iskrenih rodoljubov, katero Stovilo pa je bilo premajlmo z ozi-rom na vaMost novega, Hkupnpga drufttva, ki ima nameu pospe^evati duSevni in matcrijalui blagostan nasega ljudstva. Zatorej priporoCiimu rodoljubom na de^eli, da se bolj zanimajo za „Slogo" in da ha no-vemu dru&tvu pridobe mnogo udov, kajti odbor bo le po tern z veseljem in ncsvKtraSno pa UBpcfino dilati mogel, de si bo zvest, da je za njim veliko dtcvilo zavednih mot po vsem (jroiiskcin. Na§e druStvo bode imelo posebno va^no zadaco, ko pride cas volitev v dctf, zbor in m tisti vujlui cas inorajo uplivni rodol,jubje ah*. sscIbj poduCevati &ln pri-pravljati Jjudstvo. Tudi bi hc uiomli nekateri go-spodje iz razttili krajev pogostoma qbracati do odbora s kakim uasvetom, da bode odbor la^e spoznal po-trebe raznih krajev. Ce hoCiMUo uuso cdiuost v res-nici izkoristiti v prid narodu, morawo biti mitrljivi, delalui in po^rtovalni, kajti boljSc je needitiost, nego pa letargija. Ker govorimo o letargiji, naj nam bode dovoljeno grajati tudi leturgijo, katera se je polastila dijakov naSih srednjih sol, to je realke in gimnazije glede dobrega petja. Nekdaj so giiuuazijski dijaki ucili peti narod; zdaj se je re6 obrnila, kajti v vsaki vasi i'antje znajo kaj vec peti, kakor pa na§i dijaki, tako saj nam je pravil nek upliven gospod iz Dom-berga. Kakor druga leta so tudi letos izleteli dijaki srednjih §ol ta mesec iz mesta v prosto uaravo, da bi se pustivSi vse §olske skrbi doma prav po dijaSki mej seboj pod varstvom gg. ptofesorjev razveseljevali. Ob tacih prilikah skace, igra iu poje se, da je vese-je. A letos priliko smo itncli opazevati, da nij bilo vse tako, kakor druga leta. In zakaj ne? Matijkalo je petja, kar vsako dru2bo uaj bolj ozavi. Prvega majnika izleteli so dijaki nitfjih realkinih razredov v Dornberg. Sprejeli so je Dornbevzani s pravim veseljem; dokaz temu je, da so jim v cital-nicnej dvorani (okincanej) vse tako priredili, da jim o poldne nij bilo treba druzega, kakor vsesti se, iu z dobrimi jedmi in dobro pijafio 2elodce uteSiti. Xavzo-ci so bili pri obedu tudi gg. zupnik, iSupan, predsed-mk citalnice in drugi dornberSki prijatelji Solske mla-dine. Pricakovalo se je, da bodo po obedu i mladi rau-ziui sinovi kako pesmico zakro^iii, naj si bo usie slovensko, italijansko ali nemSko, a motili so se vsi, kateri so se kaj tacega nadejali, kajti decki nij so znali druzega, kakor zlvio in evviva klicati. Dijaki viSe gimnazije so jo pak v saboto 6. t. m. nekam proti morju krenili. Ogiedovali so si tu pa tain znamenite stvari ne boje6 se slabega vremena, kakor pravi Martovi sinovi. Tudi ti so poskusili peti; a nij §lo, kakor nam je povedal en dyak sam. Sicer pa nij treba druzega, nego da greino poslusat petje dijakov v cerkev, tana se bomo precej prepricali, da je cas ia deuar zavrzeti, katerega se potrati za uCbo petja. Pa vprasal bode marsikateri, kedo je kriv tej zalostni prikazui?—Mi odkritosreno recemo, da so krivo solske oblastnije, ki premalo skrbe za dobro petje. Nij Se zadosti ce je namesCeno mesto ucitelja za petje; treba je, da jeto mesto v rokah marljivega in razumnega mok, ki ra-zumi dobro muziko in je kos svoji lepi nalogi. Navadni „raganisti4, ki nij ma nobenega viSega znanja in nobenega cuta in vcselja do lepega in vz-vi§enega iu si smatra svoj posel kakor dniuojtak mo2 pac ne more odgojiti pevcev, odgojil bo k vecem kii-ca6e po izgledu tistihstarih B§olmojstrov% ki vrglajo in krice na kom celo leto euo in tisto ma§o. Ce to rej spoznava solska oblast, da je potrebuo petje, naj \i Stverjana, 8. maja. (izv. dop.) v §t. i. „Soce" nahaja se dopis, ki zabavlja prav spicesto (po naravi dopisnika) tistemu, ki je nasvetdval obem zbor vinoiejskega drustva brdskega, 6eS, da je priSel pre-kesno. Da pa poducim prenaglega g, F., zakaj nij priSel omenjeui nasvetovalec ob pravem casu, naj o-ineuiin, da je oni nasvetovalec pregovarjal ljudi cez '2 uri, da bi se vdeleziii zbora, pa vse zastonj; tomvec moral jih je, slisati, da so ga bolela uSesa in vse to zarad kraja, kder je bil obeni zbor. Mo^ pa nij kri-ta6, da bi vsako malenkost na velik zvon obesil, kakov kak dvugi, Kar se tice letnine je menda r. P. u^e poznbil ua obljubo g. Vogrica pii obc, zboru v Govici, da bo namrec on placal za vse Steverjance in vrh tega fie 200 gld. podaril drufitvu. Iz tega je razvldno, da g. F. na vse strani pretira in da kmalo kako w.C po nepotrebnem v zvezde povzdiguje, kmalo pa prav isto zopet pobija; tako na priliko je se zadujim dopisor? v najvocjem uasprotji z vsemi njegovltal prtj8ivi\"i. Vtegnil pa bi kedo vprafiati, zakaj nijso prifili &ver-jauci k obft. zboru. Zuto, ker je bil v hifii, v katero nocejo zahajati naSi Ijudjo iz prav tehtnih uzrokov. NaS JSupun se je ljudstvu zameril, ker dela proti Ijud-stvu in sainovoljiio posluje in ker zuostaja z va^uimi opravili. Mi g, zupauu (lajcmo prav odkritosreen svet, naj postopa bolj marljivo in korektuo, ce hoce sopet pridobiti si zaupanje ljudstva, ali pa uaj so odyove. Nekatori Stvcrjanci. IZ Tolmina, 10. maja. (Izv, dop.) Dovolite \\\W gospod urednik, da izpiegovoriin par besedic na zadn h dopis iz Koharida. Nij ml uuMida treba ra/pvavljat" katerega staliSca treba so driati vsakemu doplsova tdju v casnike, saj to bi najmanj vfiucemu lzobra-zencu uze moralo biti znano. Toraj ad rem I Cittije Vnfi dopis, gospod, mislil bi bil, da Be tudi Vi z nurodu obec koristnimi uaceli strinjate, terdec, „da hodeto le posamne pregrehe, ne navajajo giesiiikovo ime. ob svojem casu nepristransko uuri-sati" — a varal sem se. Beseda bila je drugaCna od djauja. Desedo ste z djanjem precrtali, mislim, pre-denste pero iz rok polo^ili ali preden jej je cinila trebalo. Kaj da Vas je k temu napotilo, ne vein, samo to vein, da v svojem daljnem prenatancnem, a nepotrebnem Crtanjem, risanjem iu navajanjem kaiete, da ste ali svojemu prej izra^enemu nacelu postali ne-zvesti, ali, ce Vasega spomina slabosti ne omenjam, da se pero nij sukalo po vasej volji po papirji, ali pa da jo Vain logika v Kobaridskem mocvirji vtonila. Ste li Vi, naStevaje slabosti osebe, razun enc narodu neSkodljive, hoteli komu res koristiti? Gospodine, ste li Vi brez slabosti? Ne izprevidite, da ovajaje slabosti druzih, lastnih eno uajbolj debelo lisate? Ste pa uze Vi z omenjenim gospodom svojo igro zaceli, pro-sim Vas le, da zacnete v Tolminu in v Kobarylii vsaj po alphabetu, da pridemo vsi na vrsto. Motili bi se pa gospodine, ku bi hoteli iz mojih besedij sklepati, da mi je polemika ljuba ali pa, da ste mi osoben ne-prijatelj, ne morda in lahko cel6 prijatelj. Te vrstice napisal sem pa, opozorjen tudi od izobrazenih gospo-dov, da Vi v svojem zadnjera dopisu s6 svojimi re* gistri nic kaj „taktnou ne pojete. Slabosti, pa ne vsakake, ampak samo narodu Skodljive bicajmo; tukaj naj vsak povzdigne svoj glas, naj bi6a, kakor ia kar je prav, z namenom vpelej koristiti narodu, a osebe pustimo, dokler mogoce, ne-dotaknjene, ker ovadba nij delo mozaka iu Skoduje jako, sosebno zdaj naSej §e mladej slogi. (2 Trsta, 15. maja. (Izv. dop.). Burja bri-je kakor v sred zime, po vinogradih lomi cele latni-ke, sadna drevesa otresena so do dobrega svojega sa-de2a; sliv, jabelk, h»u§k in dmgih enakih refii leii vse zeleno po tleh. 2alosten pogled; kamor se clovek ozre, vse je oklciceno; z Salostjo navdajato sree ubo-zega kmeta, ki se je mucil in trudil s potomna obrazu. U2e 10 dni vedno dezevno vreme in vmes huda burja; gorkomer ka4e 5 stopinj nad niclo in veudar smo v sredi maja. Politi6no druStvo fcEdiuosta predlozilo je vieraj c. k. namestniStvu s posebno deputacijo protest zo-per krivicno razSirjenje mej Trsta po sklepu dezelnega zbora. V deputacijo bili so v odborovi seji izvo-ljeui gg. Nabergoj, NadliSek, Dolinar, Puri«, Tfobec in u^e znani g. Primozic. Deputacija bila je jako u-ljudno in gorko sprejeta od njih ekselence g. namest-nika baron Piuo-ta. G. Nabergoj kot vodja deputa-cije predstavi posamezno vsacega, potem nagovori v jedernatem govoru namestnika, ter mu razloii namen prihoda deputacije iu ugovora. Njih ekscelenca gospod namestnik prijazno sprejme ugovor z nafirtom mesta in meje, katere je odbor pol. druSt. „Edihost" narisal Vsak ud deputacije imel je priliko govoriti ia izraaiti Skodo, katera bi se okolici aoalia, ako bi btt predlog dezelnega zboTa potrjen Njih eks. g. namest-nik, poslusal j'? vse govore, ter obljubil stvar resno v p'retres vzeti in po mogoeesti pravieno izvrsiti. I)e-putacija poslovila se je od namestnika v naj boljsi nadi do dobrega uspeha. Upamo, da bode visoka c. k. vlada stvar gotovo pravieno resila, kcr tudi lc v pravicnost vse upanje stavimo, kajti meje katcre je pol. dr. nacrtalo so me-stu pravicne in okolici ueskodljive. Okohcanom pa naj bode priporocano, da bi se bolj brigali za uarud-no stvar, in da se zedinjeui vsakej laskej krutosti u-stavijo, ki hoce nas zatirati. 15. t. m. dal je Krez-ma koncert v tritoski eitalnici. Program bil jesledeci: 1, Zajc: „U boj", mozki zbor. 2. ,% „Fantazija sdav-janska*, Gospod Franjo Kvezma. 3. Chopin „\al>e brillantc*, Gospodicna Anna Kreima. 4. Lolto: „Fan-tazija ruska", Gosp. Fr. Krezma. a. Yogd: rCi^aui", veliki mozki zbor, G. Hauser: „Ptieica*, Gosp. Fr. Krezma. Irae Kre2ma radostuje; on je umetiuk prve vr-ste, sami Italijaui piavijo, da je dnigi Paganini; rola-di, 14 ktni decko, ktereua osoba je vie poezija, ke-dar je iz svojih stmn glasove vabiti zatVl, ofaral y*> tudi v trzaSki eitalnici vse poslusake, kakor, mi>lim, Se nobedeu pied njim; vse je bilo zamaknjeno p«»-sebno pa. kakor sem vidil in sdisal—zenski *pul: pri vsakem koseeku ni bilo lie kouca lie kraja ploskanja in Livijo-klieev; Krnsna je bila rFant. Slav.* pa se bolj je navdusevala „fant. ruskaB ; po „Pt'u ier je vsakilo bropenel kako ponavljanje posehno mladina ki se je v istemj trenutku gotovo sama cutila kot „p!iiica", ali—vsi ,.jos%* nfco aic poiuugali in pamet-no stori nas innetnik, da se range. Piijel je nas slovenski nmetuik lavorov vencc s Iraki slo\-auskili barv; naj nui bode na& ,,tricolore" v vedni sponiin: naj inn bode slovanstvu pravi ideal v svoji mu/ikal-nosti.— Krezma, scstia, akoravno ne celo taka umetni-ca, kot nje brat, je vsakakor izurjoua umetnica na glasoviru in vidi se ji, da ima v scbi veliko muzikal-ncga duT,a svojega brata; ona je tolmacila Chopiu-a po svojem in ravno to kaio, da je. prava umetnica; njeno natanjenost iu obcutljivost je treba obcudovati; ploskanje, lep vonec i zivio-klici so bili dokaz, kako je dopadala. Omeniti moram pa tudi na&'ga mozkega zbora iu ako rcfem, da so j(; zmoznega pokazal pevati pri ktm-eertu Kiv^ma, misliui da sem riovolj rekel: res peli so nasi fantje tako, kakor jib se nisein slisal in se ve, da gre posebna bvala povevodju gosp. llajdrihu. Obciustva je bilo v Citalnki, kolikor se nikoli, vse polno. Red je bil se precejsen dasiruvuo je ue-kteri tako eno ainlo prenutrudljivo zanj ski lei. Gosp. udje Gitalnice pa se morajo vsakakor odboru zahvaliti, dajim je tak lep veLer napravil. Jaz kot vas dopisa-telj—ne kritiker, sem se v svojem koticu prav dobro zabaval.___________ Iz Kflpra, lO. maja (Izv. dop.) Dovoli mi, pra-vicoljubua „So6aa majben prostorcek, da izpregovo-rim par besedic o tukajsni razdelitvi gtipendij. Pretefieuo leto so nas zagotovljali gg. profesorji i g. vodja Rajakovic, da mi Slovenci, sploh ki so v Gorici studirali, dobe v Kopru v primeii s Terzacani i Kopercatii vece stipendije. In to zarad fegu, ker je Koper za nas bolj oddaljen, uego za druge kandidate. Siisal sem celo, da Kopercaui ne dube uic, kajti oni so pri starisih. Ker se pa Salibog prorokovanje g. Rajakovi?a nij uresnieilo, hoCem jaz tu navestise nekoliko druzih razlogov, zarad kojih bi se morale onim kandidatom, ki so se v Gorici piipravjjali za uciteljstvo vecje stipen-dije podeliti, uego tukajsnim domacinom. A. Terzacani i Kopertani so v primeri se Slovenci premoznejsl. B. Njim nij treba skrbeti za hra-no, saj Koperfanom ne, mej tem ko se mi Slovenci na vse kriplje trudimo, da spravimo skupaj se stipen-dijo vred komaj tretjino tfga, kar potrebujemo na ms-sec. C. Ce domacinom pomajka solskih reci, dobijo koj potrebnega deuarja od starisev. Slovenec pa pise domu enkrat, dvakrat, a Se le na tretje pismo dobi odgovor: Dragi sinl Se ta kanec vina, ki nam ga je Bog dal, ne mo-remo prodati. Davki veliki. Ertino kravico, za kate-ro smo krajcer h krajcerji sprav^aH, smo morali pro* dati, da smo nadlezue sitneze odpravili. D. Koliko denarja se ne porabi za potovanje k vojaSki nabiri? Kopercani vse doma opravijo, T^rzaCani pa najvec 80 nov. potrosijo Je H bilo pametno torej,: da se je dalo doma-cim kaudidatom toliko podpore, kakor ptujeem? Je li bilo to po pravici? Preiskavo tega pripuscam vrkmu goriskom Slo-vencu, kateri razume te stvari bolje od mene i kate-remu je praviia sveta rec. Stiije Slovenci so uLe izostali zarad materjal-nega pomanjkanja. Kak odgovor bodete dajali Vi prcd-postavljeni kterih naloga je, da skrbite za blagor svojih podloznikov. Sveta je dolznost VaSa skrbeti, da se krivica ne godi ubogemu kandidatu. Tezek bode odgovor za ove Stiri (ako ne za vse, saj za jednega ali dva), kteri bodo za celo svoje zivenje nesrecni. Ali ne bi bilo pMnetnejSe podpirati kandidate, od ka-terili je biltf pnfaAOvati obilo sadu nego take, kteri lie znajo loiiti Azije od Europe V Je li bilo paine-tno dati onim, ki dobijo vse potrebco od starisev. po \ 150 f. i onim, ki ne dobijo nic, samo po 100 f? j Kea nijmaui. lti-lgrad se je od la^kega leta sem ivs spreme-nil; lani je bilo vse nekam neodlocno, a zdaj ne cuje se druzega, neg«>: „boce biti raf, ho<:e bits, dao bi Boze!' Priprave za voj.>ko t,o vikIikaiu>ke; prav dunes prt'vozujejo se ponttmi na I)riu». V Sjaliacii na bo-srn.ski mejt kampiia uze zdaj reta 5«HX) dubrovuljtev VM'b uarodov. med itjimi tituo^tt ^iuveucev in vei* mtni znanih tovar«ev in vojakov slubode iz Ilereegovine. K tej u vdari na ikilgarijo. kd*-r je uze vse pripiavljeno iu poduetjeno. Xavduseuont za boj je uepopkljiva: dijaci, pisarji, trgou-i, vse hiti ua Drino, vse gori le za vnj>ko. Narod pa vladi daruje denara in iwem — v»e za rat. Dovo/uje se v.stk dan miingovfrtn.k vojuiekih priprav. Xagotovim Vas. tovuljce. ^Ta bregovili Save, na D.ini, v Basni vjtiijr^ so turSki tabori. — Hubmajer in knez Petrovic odsla sta v Habac; jaz se jutie vinein tje. Gospodicna Merktu* je se zmeroni bi#l;u.a v B^gradu. Danes je iz Pari/a dosel sem telegram, da so i-etnskega in' frasicoskega konzula fauatientTurki vbili. To je prav prislo; tukaj daje ta vest se veei poguta; starci, deca, popi, arbiiiiandriti — vse brusi niece. Sad jc cas za junaka, sina majke Slave; Sarajevo je geslo slovauskcga junaka. Bratski pozdrav bratotu Slovencem I ________^^ Zadnje poiitifine vesti. Obravnave kanclerjev treh piijateljskih ve-ievlastij v Berolinu so dokoncane. (Jasopisi marsikaj ngibajo in svojim citateljem v dolzih Llaukih razliina prorokovanja podajajo. Kaj tudi mi tukaj o tej velevaznej stvari nekoliko zabi-ijezimo. Vsled berolinskih skiepov morala bi TurLija v daljse primirje privoliti^ da se reforme na podlagi znanih usta§kih tirjatev uvedejo. Ob enem so se vsi sklepi treh kantlerjev zastopiii-kom druzih driav objavili^ in so v to Francoska in Anglija baje uie privoliie. Po druzih poro* cilih ste pak Italijanska in Francoska izrekle* da se z novim korakom vjemajo in da bodo vza* jemno z imenovanimi tremi vcleviastimt na iz-vrsitev omenjenih sklepoir delovaie, mej tem ko je Anglija objavo le na zna'jje vzela. Menda bode se lahko tudi btez Anglije opravilo. Solunska afera nij tako gladko resena, kakor se misli. Kakor je videti uplivala je tudi na dogovore dr^avniko?, zbranih v Berolinu. I)a Nemelja ne misli kar meni nic, tebi m'6 stvar pozabiti, kaie nam to, da je poslala nid manj kakor stiri oklepne fregate proti Sohmu v o-brambo svojih podloznikov a tudi Francija zav* kazala je jednemn Tice-admiraltt? da jo se celo eskadro proti Solunu krene. Isto tako so tadi druge vlasti mnogo lady r turske vod& odpo-slale. Baje se avstrijske, ruske in nemske ladije pred Solnnom zdruiijo v floto, da zadobi s tem vzajemno misljenje teh drzav tudi djanski izraz. Vsaj je tudi potrebno, kajti, kakor se slisi in cita, nameravajo Tur6ini po vseh mestih na enkrat se vzdigniti in kristjane masakrirati. No! potem pa ne ostane druzegaj nego da se ta ostudni, giijill izvrisek dlovestva iz evropej-skih tal pomete. Nemski list „dnnajski Tagblatt" pravi, da berolinski sklepi pomenjajo smrt Tur^iji. Mi si-cer toga ne verujemo, a casnikarska dolznost tirja, da i to presanguinicno izjavo zabilje^imo. Boze daj, da bi se obistiniJa, vsaj potem bode toliko in toliko milijonov ubozih, stokajocih rev kristijanskih iz parkljev ljutega dusmanina vsega clovestva resena. Razne vesti. Odbor dru§tva „Sloga" so je konstituiral v pondeljek tako-le: podpredsedidk c. g. dr. Gabrijelcic, g. tajuik Gruutar, deuarnicar: c. g. Vidic. Umor. Uze nckaj fasa pogresali so v Kormi-nu mladenira, ki se je bil pred nekiini dnevi napotil v Uorico po svojih npravilih. Imel je nekda pri Hebi-mnogo «iesiarja pnleg /late ure, zlate veri^ice in druzih dragocenostij. V torek nasli so reveal mrtvega v voditjaku blizo Lofnika. Komisija bila je kmalo prisla i/. Gorice na mesto ter je inrtveca preiskala. Uro in verizico y Se pri njem dobila, a po denaru nij bilo ni sluha ni duha. a ne dalec od vodujaka so baje nasli listnico vso raztrgano. Nedvojbeno bil je uapaden, oropau in nsnnten. in to til: Loi':uika. Obcni zbor kmetijskega druitva Gori-Skega bode v uedeljo 11. junija t. 1. ob iJ'/a uri bo- \ poludne v niheiibergu. Bazprave bodo zadevale sa-dje-iu viuorejske zaileve. Gospod deMni glavar grof Ooronini od- j potoval je pieteklo sahoto 13. t. in. k delegacijani j v Pesto. \ • Kmetrjska Sola v Gorici je dobila novo po- j sestvo. Pretekli cetertek je sklenil dezelni odbor po- | gudbo za nakup Genlevic-evega posestva v Goriskom predincstji Sv. Roka. Ono obsega blizo 20 njiv iu I staue s puslopji vred 28000 gld. ZemljisCa so prav j dobra. poslopja bo pa treba za rabo kniet. sole sko-1 ro vsa preiiravnati in dvominio