33. štev.
ШР* Večerno izdanje „Edinosti“ št. 68 z dne 26. avgusta 1893.

Tečaj I.
--------6 '
v
Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja so v tistih tržaških tohakarnah kakor .Edinost*
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti* dobivajo to prilogo vso leto, ako priložijo naročnini za ,Edinost* še 1 gld.
V
NOVIČAR
7"	"
Cene oglasom v ,Novičarju* so: za petit-vrstico 8 kr., zn naslove z debelimi črkami se plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi
Frankopana pisma in rokopise je pošiljati vrednlštvn .EiUnouH'.
Xefrankooana pisma se ne
sprejemajo.	.
k--------------------------4
Kake lastnosti naj spremljajo mater v življenji?
Spisal Rudolf Dolenc.
Kako častna, kako imenitna, kako ve-licega pomena je beseda mati! Kako imenitne in sveti so še le dolžnosti, katere so materi zvršiti, če hoče vredna biti tega toli lepega, toli častitljivega imena!
Prva in glavna lastnost, katera spremljaj pravo mater po trnjevi pot/ v solzni tej dolini je gotovo strah božji.
Srečna družina, srečni nedolžni otročiči, kateri opažajo pri ljubljeni mamici to lepo lastnost. Srečna pa tudi mati, ki vidi pri svojih, da so dušno in telesno zdravi. Ogibljejo so vsega, kar bi mater spravilo ob veljavo. To pa store radi resnične ljubezni do nje. Kaka nesreča za vso družino pa je, da ona, ki nosi ime materino, no spoznava pri nobeni priliki Onega, ki oživlja in vlada vse !
Tesno spojena s to lastnostjo mora biti pobožnost.
Pobožna mati skrbi, da se nedolžni otroci navajajo sklepati ročice, prekrižati so, povzdigovati duha svojega k Bogu zjutraj, opoludno, zvečer, pred jedjo itd.
Otrok se temu privadi, ko odraste mu bo to dolžnost, kajti pregovor veli „K ar se Janezek nauči, Janez ne opusti“. Pri mnogih materah iskali bi to prevažno lastnost brezvspešno. Temu se premnogokrat prepričajo gospodje učitelji. Kolikokrat in pri kolikih se prigodi, da pridejo Šest- in sedemletni otroci v šolo, vedo že marsikaj, kar bi jim ne bilo še vedeti, prekrižati se pa ne znajo — seveda za to so še premajhni! Mati, ki bi morala biti prva učiteljica, zanemari vse in mesto otroka za šolo pripravljati, vznemirja ga s praznim besedičenjem.
Ponižna bodi mati !
Ponižna mati ima navadno ponižne otroke. Napuh, kateri se tako rad vseje in zaredi v otročja srca, ta je oni črv oni samopaš, ki odstranjuje ljudi od ljudi ki oddaljuje otroke od starišev. Vzgloduj se mati nad Večno Resnico, ki pravi: „Jaz sem krotak in iz srca ponižen“. S poniž uostjo je tesno spojena krotkost. Narodni pregovor veli: „Krotko jagnje sesa lahko deset mater, divje še ene ne more.“ Nobenemu človeku ni vedno vse po volji, za to pa ne smemo zdivjati, če nam ni kaj prav.
Sosebno mati, ki zavzemaš tako častno mesto, ki ti je izročena tako važna naloga, ne vznemirjaj se! Kolikokrat je slišati matere tožiti: „Bog vč, po kom se je otrok vrgel, da je tal:!“ Več kakor z gotovostjo bi smeli reči: Ti sama si kriva Kajti zopet nam narodni pregovor (in so po večem resnični) veli: „J a b e 1 k ne pade daleč od debla." Koliko prepirov, koliko neljubih izrazov odvrne krotka mati v družini. Polno pest dokazov imamo, da jo krotka žena spreobrnila še tako zdivjanega moža. Krotka mati vzgaja svoje otročiče tako, da so čast in veselje njeni hiši, ponos očetov. Kako po-lajšanje je učitelju, če ima opraviti s krotkimi otroci, kaka muka pa so svojeglavni in trmasti paglavci!
Mati bodi us miljo n al Privajaj otroke svoje biti usmiljenimi. Otroku izroči dari, da jih nese revežu. 8 tim pridobiš dvojno :	otrok tvoj imel
bode sočutje do nesrečnega svojega sobrat, in „Bog lonaj*" 80 vendar tudi velike vrednosti.
Ne odpravljaj reveža samo z lepo besedo : „Pojte z Bogom !“ Beseda je sicer ako ljubeznjiva, a lačnemu želodcu vendar še to ne zadostuje.
„Imaš dosti, daj obilo; imaš malo, daj malo, a to dobrim srcem", pravi modri Tobija.
Sama bodi usmiljena, otroci tvoji se bodo tudi temu privadili. Ljubili, spoštovali bodo bližnjega svojega, ptuja nesreča bode njihova žalost, ptuje veselje radost njihova.
Kdor usmiljenje skaže, usmiljenje najde !
S to lastnostjo tesno združuj skrbnost.
Skrbna mati ne bodo hodila od hiše do hiše tor tam praznim govoričenjem si tratila čas; otroci doma so pa morda v največi nesnagi, morda v veliki nevarnosti. Zopet imamo brezštevila dokazov, ki jasno iričajo, kaj je vse prevzročila neskrbnost. Vsemogočni dal Ti je dvojo očij. Z enim glej na družino svojo, z drugim na premoženje in na delo svoje. Mož opravljati mora dnevna opravila, da preživi tebe in svojce in ne more vedno paziti na otroke. Zato moraš ti mati bistreje gledati na vse. Tvojemu skrbnemu očesu ne sme uiti nobena reč.
(Konec prih.)
je prost; zanimivo je ogledati si jo. — Priporočamo našim slovenskim obrtnikom, da stopijo o tacih prilikah pred javnost.
Češko-dmerikanski „Sokol“ v Novem Yorku priredil je pred kratkim svojim evropskim rojakom, potujočim k razstavi v Chicago, veselico, ki se je kaj lepo obnesla. Koncem oficijelnoga dela iste sklenila se je resolucija, v kateri se protestuje proti postopanju avstrijskega konzula v Chicagu, ker je osebno potrgal češke napise v Kolumbiški razstavi. Prepis te resolucije odposlali so navedenemu konzulu in sklenili ob enem, da mu priredijo ameriški Čehi na „češki dan" razstave v zahvalo — „mačji ofrčht“.
Požarne hrambe češke. Odbor deželne zveze čeških „ognjegasnih društev“ predlo-
rane in v veliki zadregi odgovorilo se mu je: „V Solkanu smo bili napadeni od Slovencev, ali nočemo, da pride stvar na dan". O dobre duše! Zdravnik je to koj prijavil državnemu pravdniku in stvar je prišla v preiskavo. Seveda v Izraelu nastalo je grozno veselje, in za-pričela se je stroga preiskava, od najstarejših mož do fantičev od 15 let so morali k zaslišanju. Ako vprašaš katerega Solkanca: „Ali ste bili že klicani P", odgovori ti gotovo: „Seveda smo bili že vsi razun gospoda učitelja in župnika".
Med svodoki bil je tudi neki krčmar Fon se Solkanske ceste. Pozvan, naj pove krivce, odgovoril je: „Kako naj jih povem, ko jih ne poznam in jih sploh ni bilo".
— Kako pa so bili stepeni P — Kako P:
mej sabo so se potepi i, ker so1 žil je nedavno namestništvu ulogo, s ka-b i 1 i pijani. Kajti, ako bi bili oni ros tero se je prosilo dovoljenja za vpeljanje napadeni, prišli bi bili gotovo k meni oprat narodne noše pri gasilcih. Namestništvo je si rana in klicat na pomoč in ne bi šli to vlogo sporazumno z vojaškim poveljni-prat se sami v jarek. Neka ženska trdila štvom odbilo iz nastopnih razgov : 1. če-je, da jih je slišala, kako so se pomen- pice (kape) gasilcev so podobne v barvi kovali, da naj stvar skrivna ostane, ker čepicam vojne mornarice; 2. orodje pobi bilo grdo, ko bi svet zvedel, da so se dobno je po sliki bolj orožju, kakor li ga-rojaki pretepli mej seboj. Sedaj ga imajo ! silnemu orodju in 3. gledč deželnega grba Dobili so pa nekega 17 letnega fanta, ka- na čepicah treba je Najvišjega dovoljenja, teri ima prst prerezan : torej rano je dobil PomiloŠČeni kaznjenci. Povodom svo-V tem pretepu. Dva orožnika odvela sta jega rojstvenega dne popustilo je Nj. Vel. dečka uklonjenega in vsega objokanega 61 kaznjencem se ostalo kazen. Med po-k sodišču, kjer je zatrdil, da mu je cir- miluščenimi so 4 v Gradiški, 3 v Koperski, kular na žagi v Solkanu prerezal prst. In 2 v Ljubljanski, 6 v Mariborski kaznilnici komisija se jo tudi roe prepričala, da je in 2 kaznilnici za ženske v Begunjah, tako. Torej zopet nič! O maledeti questi Nesreča v Sv. Križu. 28-letni težak schiavi!	f Bartelj Švare porival je v Sv. Križu v ka-
Izgredi V Pazinu. Dne 18. t. m. pri- menolomih nek težak, s kamenjem obložen redil je strelski klub v Pazinu — na čelu voz. Kar se voz prevrne in kamenje za-mu g. c. k. okrajni glavar — večerjo v suje nesrečneža. Silni pretres provzročil vrtu restauranta Karla Mracha. V istem mu je težka poškodovanja v drobu in zlo-vrtu nahajalo se jo tudi neko drugo dru- mil mu nogi. Prenesli so ga v bolnico, štvo iz nižjih stanov. V tem poslednjem kjer pa jo v kratkem umrl. društvu izustil je nekdo puntarske besede,' Ubojstvo ПЗ ulici. 31-letni Just L a-koje je čul tudi občinski redar. Občinski v r e n o i č iz Sv. Marije Magdalene kraj redar pozval je na to — kakor je bila, Trsta, sedaj pri vajah brambovcev, sprl njegova dolžnost — dotičuika, da zapusti se jo včeraj popoludne na Riva S. Carlo vrt; a vse društvo potegnilo se je za do-! z branjevko Mario Musizca. Ker jo je baje
NOVICAR,
Moravski knezonadškof dr. Kohn na-meruje — kakor javlja „Politik" — ude-ežiri se zborovanj moravskega deželnega zastopa. V to svrho ukazal je pripraviti svoj gred v Višavu blizo Brna, kjer na-meruje stanovati za časa zasedanja dež. zbora v Brnu.
Pruski princ Henrik mudil se je to dni
v Italiji ter se udeležil pomorskih vaj v tičnika, na kar je redar izišel iskat po- insultiral, pozvala je Musizca svojega moža,
Speziji.
Državnega zbora stalni obrtni odsek
je sredi t. m. dokončal svoja poizvedovanja. Proti koncu je bila zaslišana tudi obrtnica, gospica Adelajda D v o r ž a k, voditeljica dunajskih delavk. Govorila je prav odločno. Med drugim se je potegnila za 36 urni nedeljski počitek, t. j. od 6. ure v soboto do 6. ure zjutraj v pondeljek, in za volitveno pravico delavk.
Mestna delegacija sklenila je v zadnji svoji seji, da se ne posečejo drevesa pred mestno bolnico, ampak naj se napravi prevdarek, koliko bi stalo, ako se jih odmakne par metrov od poslopja.
Okrajni zdravnik Sv. Ivanskega okraja, dr. Viljem Fonda, preselil se je v hišo št. 202 ulice dello Scoglio.
Iz Gorice se nam piše : Že mnogo se jo pisalo o slučaju v Solkanu, bolje rekoč: mnogo pisali so laški lističi, ker „Soča“ in „Rinnovamento" ne smeta ni črhniti o tej zadevi. In vender je stvar zelo zanimiva, posebno za ono, kateri ne poznajo naših razmer. Štirje Lahi navlekli so se rebule prav pošteno, čemur jo bila posle dies, da so se stepli mej seboj. Vse bi bilo ostalo tajno, da niso grozne rane zahtevalo zdravniške pomoči. Zdravnik je pa seveda vprašal, od kod prihajajo te
moči. Vrnivšega se redarja obsula je na Dominika Musizca, da jo brani. Prepir se to množica ter mu šiloma iztrgalaje na to pričel seveda mej obema možema sabljo. Izgrednik je mej tem pobegnil in konec vsemu je bil ta, da je Lavrenčič skozi neka druga vrata. Sablja redarjeva potegnil bodalo ter ga zabol Musizci naravnost v srce. Ta se je mahoma zgrudil na tla — mrtev.
Poskus samomora. 21-letna postrež-nica Pierina Baretarovich, bivajoča v ulici de Fin, št. 12, hotela se je usmrtiti s tem, da je izpila nekoliko tekočine, v kateri je bilo raztopljeno nekoliko glav od žveplenk. Hišni ljudje zapazili so se za časa nesrečni čin dekleta ter pozvali zdravnika. Življenja sito Pierino preveli so v bolnico.
Samoubojstvo. V četrtek zastrupila se je na protestanskem pokopališču 34letna gčna Elvira Guinebcrg, stanujoča v ulici Molino grande štev. 9. Pri njej našli so pismo, v katerem izjavlja, da jo sita življenja.
Originalno samoubojstvo. V Biharju, blizu Velikega Varadina sestal se je nek Mihalj Sarközy te dnij ob 2 uri po polu-noči na ulici z nekaterimi znanci. Povpraša jih: „Ali so že kedaj videli kaj tacegaP* — Ko ga radovedno vprašajo: „Kaj pa tacega?“ potegne čudak bliskoma samokres iz žepa in ga sproži v se. Zgrudil se je mrtev med prestrašene znance. Žal da mu niso mogli v njegovo tolažbo odgovoriti, da kaj tacega res še niso videli.
se ni več našla. Sedaj menda preiskuje stvar c. k. žendarmerija. Seme avitre col-ture poganja v klasje, a sad bode kisel, zelo kisel, za vse tiste, ki nimajo čiste vesti.
Narodno gasilno društvo v Idriji nabavilo si je prekrasno zastavo iz rdeče svile, umetno vezeno v zlatu in srebru. Vezenje izvršila je z redko, občudovanja vredno 'potrpežljivostjo gospa I. Hlavka, učiteljica umetnega vezenja na obrtni strokovni šoli v Ljubljani.
Božja pot na Sv. Goro. V Gorici se
delajo velike priprave za velikansko bodo-častenje na Sv. Goro na dan 29. septembra t. 1. Tega dne namreč bode sto let, odkar so je slovesno prenesla iz Solkana po osmih letih podoba Matere Božje nazaj na Sv. Goro. To hodočastenje pa se bode vršilo le tedaj, ako je vlada ne prepovč zbok strašila — kolere.
Nov most preko Drave začno graditi pri Beljaku, kakor poroča Celovški „Mir“.
Obrtna razstava odprla se je pred nekoliko dnevi v pritličnih dvoranah stare borze. Tržaški obrtniki razstavljajo veči-nom pohištvo in umeteljne cvetlice. Vhod
Utonil je v ljudskem kopališču pri
«v. Andreju 6}£ letni Marij Rossi, sin neke prodajalke zelenjave. Kopal se je v družbi svojih tovarišev. To je velika brezbrižnost atarieev, da puščajo otroke same v morje.
Zaprli SO 84-letnega mizarja Matijo Marko ilča iz Ljubljane zaradi nevarnega protenja. Živel je s svoji ljubimko, Marijo Bukovičevo, lastnico gostilne „ Alla cittk di Zagabila“ v ulici Farneto. Odnesel ji jo 150 gld. gotovega denarja iz gostilne, kamor se je vrnil po noči popolnoma pijan, grozi č ji, da ji prereže vrat z britvijo. Prestrašena gostilničarka je pobegnila na stopnice, kjer jo je ujel Markovič in jo z britvijo ranil na vratu. Da niso prišli stražarji o pravem času, zaklal bi jo bil. Besnega mizarja so z velikim trudom vklenili in spravili v zapor.
Zaradi nevarnega pretenja dobil je 21 letni Ivan Pavletič iz Pazina 14 mesecev težke ječe. K strogi kazni pripomogla mu je tudi ta okolnost, ker je razgrajal celč pri obravnavi.
Kolera se še vedno širi po Galiciji in po Ogrskem. Tudi iz Nemčije javljajo se posamični slučaji.
Iz Pešte javljajo, da je zasledila policija ponarejalca srebrnih kron in papirnatih bankovcev po 50 gld. V južni Ogrski je skoraj več ponarejenih kron, kakor pa pristnih.
Ogrski službeni list javlja, da so kon-stutovali središče kolere v Kisvardu-Dom-bradu.
Za popravke v šolskih poslopjih potroši so : za drž. obrtno šolo 550 gld., za občinske otroške vrte gld. 809‘73 in za okoličanske šole gld. 1.378 07.
Ponočna razsvetljava v okolici poverjena jo nadaljno leto dnij sedanjim prižigalcem pod starimi pogoji.
Statistika tržaška. Preteklega tedna, t. j. 13. do 19. t. m. porodilo se je v Trstu 118 otrok in to 60 možkih in 58 ženskih ; 5 bilo je mrtvorojenih. Umrlo je 78 oseb, 35 možkih in 43 ženskih. Umrljivost odgovarja razmerju 25.61 na tisoč.
Ponarejale! denarja. Konečna obravnava proti italijanskim ponarejalcem avstrijskih petdesetakov trajala je v Vidmu (Udine) do srede. V sveti jezi tožili so se obtoženci drug druzega in tako je prišla resnica na dan. Obsojeni so : Lj. Comes-satti in Leonard Tavano vsak na dietni zapor, 1200 lir globe in zatem na 21etno posebno nadzorstvo; Dom. Secco na 4 leta in 2 meseca zapora, 1000 lir globe in 2 leti nadzorstva; Aleks. Margente pa na 6 mesecev in 20 dnij zapora, 300 lir globe in 1 leto nadzorstva. Vsi skupaj morajo plačati tožbene stroške.
Izgredi v Pragi. Dne 18. junija t. 1. bili so veliki izgredi na nekem pokopališči Praškem, pri katerih je bilo ranjenih več stažarjev. Včeraj vršila se je pri deželnem sodišču Praškem razprava proti 15 izgrednikom. 7 izgrednikov je bilo obsojenih na 15 mesecev do 7 dni, 8 pa jih je bilo spoznanih nekrivimi.
Visoka starost. Na Reki umrla jo dnč 23. t. m. 103 leta stara Marija Baraga, rodom iz Maribora. Stanovala je od svojega detinstva na Roki. Bila je udova 30 let in živela jo zadnjih 5 let od milosti grofinje Hedvige Zichy-Wimpffen. Po ljudskem štetju 1890. leta bila je naj-starejša na Reki živeča oseba.
Popotnik V zaboju. Te dni došel je v Chicago na razstavo velik zaboj. Ko ga odpro, dvigne se iz njega mladenič, držeč v jedni roki amerikansko in v drugi avstrijsko zastavo in zakriči s hripavim glasom : „Jaz sem z Dunaja ter Vas vse lepo pozdravljam !“ Misliti si moramo, kako iznenadjeni so bili prisotni. Mladenič prosil je smotko ter tiho sel zopet v zaboj. Ko je pokadil smotko, pripovedoval je dogodke čudnega svojega potovanja. Pripovedoval je, da se zove Ignacij Lcfko-
vide, star 23 let, rodom z Dunaja, stanujoč v Novem Jorku, 5, ulica, Št. 337, Hrepenel je ogledati si svetovno razstavo, tako mu je prišlo na pamet, odposlati se kot blago v zaboju na razstavo, kar ga je stalo samo 1 dolar. Vzel si je tudi nekaj hrane seboj, toda žal, ni je mogel v žiti. Vroče solnce segrelo je zaboj namreč tako, da je nastala v zaboju uprav peklenska vročina in je manjkalo le malo, da se siromak ni udušil. Tako je ostal 2 dni in dve noči — od sobote do ponedeljka — brez jedi in pijače onemogel v tem kotlu. Odvedli so ga z ato ra j v bolnico, da se okrepča, toda bistroumni mladenič si za sedaj razstave ipak ne bode mogel ogledati, ker ga vtaknejo, koj ko ozdravi, v zepor.
Novi italijanski papirni denar po 1
liro izda državni zaklad v kratkem, ako mogoče še pred septembrom. S tem denarjem hoče država priti v okom pomanjkanju drobiža.
V Napolu štrajkajo kočijaži. Podrli so ulično svctilnice v raznih ulicah in pobili okna in vrata raznih prodajalnic. Napadli so nek omnibus, na katerem je bilo slučajno par orožnikov. Orožniki streljali so iz revolverjev in ubili jednega dečka. Kočijaži so ga nosili v sprevodu na prefekturo. Mnogo je ranjenih in mnogo ne-mirnežev so pozaprli. —■ Kočijaži ustavili so vožnje tudi v Palermu.
Zverjad V Indiji. Glavni komisar angleških osrednjih indijskih pokrajin objavil je nedavno letno poročilo o zverjadi, ki je bila ubita 1892. leta. Izkazanih je: 374 tigrov, 442 panterjev, 331 medvedov, 85 volkov in neštevilno manjših deročih živali. Poginilo je istega leta po zverjadi 317 oseb, preko 1000 pa jih je umrlo za strupenim kačjim pikom. — Res prijetna dežela to !
Rusifikacija Poljakov. Iz "Varšave poročajo, da je dobila poljska cenzura ukaz, po katerem morajo od prihodnjega leta naprej začeti vsi poljski koledarji tak6 kakor pravoslavni z novim letom dne 13. januvarja. Tekst morajo imeti najprvo ruski, potem poljski. Knjižničarji pritožili so se proti tej naredbi v Peterburg, toda brezvspešno.
Poziv ! Oni člani „Del. podp. društva“ kateri so se preselili te dni, naprošeni so, da naznanijo v društveni pisarni svoja nova stanovanja.
Hvaležnost živali.
Pravljica — Pripoveduje Jadranski. (Dalje.)
Huda lakota je nastala v deveti deželi in v koči uboge vdove bilo je prazno v hiši kakor pred hišo. Ko sta nečega večera žalostno sedela mati in sin vsaki v svojem kotu domačega ognjišča, ter ga ni bilo založaja kruha, da bi se bila oteščala, čepelo so vse tri živalice poleg njiju in klaverno gledale svojega dobrotnika po-milovaje ga. Zdajci splazi se mu belouška v naročje in spno so mu z glavico do ušes ter mu šepne na uho : Božidar I nesi me k moji mamici belouški v jamo in povej jej da si me rešil smrti.
Božidar se je vstrašil, ko je čul govoriti kačo, ali ker je slišal praviti, da se časih kaka duša prevrže v kačo, odpravi so je na pot in šel kamor mu je belouška velevala.
Prišla sta do neke pečine in kača je nekaj pošepotala sivi skali, in skalovje se je razpočilo in odprla se je prišlecema velikanska podzemska dvorana, kakeršne ni Božidar videl nikoli poprej. Nov podzem ski svet se mu odpre in začuden opazuje velikanska bokasta okna, skozi katera videl na okrog razsežne planjave in znožji lahno dvigujočo se holmce, kakor zunaj pod milim nebom. Ali ravnice to in holmci ti so pusti, prazni, neobdelani, goli
in sežgani, kakor, kadar poplavijo trume (obilic deželo in jo opustošijo, da ne ostane niti zelene bilko na črni zemlji.
Ko je dolgo krožil po prostornih in na vse kraje vijočih se hodnikih mod ve ečastnimi stebri, postoji nekoliko in zagleda veliko, debelo v svitek povito kačo. dlada belouška, ki jo je imel v nedrih, izmuzne se mu iz nedrij, pobriše jo naravnost k svoji materi v naročje, ter jej pove vse od konca do kraja, kako jo je Božidar rešil od smrti. Srečen si ti in tvoj rod in rod za rodom, viknila je mati belouška in govorila kakor kaka ženska v kačji podobi. — Potem sta mu hči in mati pravili, da ste za oteni, pa da živi v onih podzemskih suhotah Paglavec, kralj Lakota, ki ju je zarotil, spremenil v kači, in si krivičnim )otem prisvojil vso njiju dedovino, ta podzemska poslopja in deželo, ki jo vidi okrog.
Vse to so je pa vražnemu kralju posrečilo s pomočjo čudapolnega prstana, katerega mu je pozneje kača ukradla in ga verno skrila v zemljo. Od tedaj trpi aglavec glad in nima take moči, da bi ju se trpinčil ali venderle morati mati in hči )laziti kot kači po trebuhu, dokler se ne najde božja duša, ki ja reši.
Kača pove Božidaru za steno, na ko jo naj potrka, pa da naj se nikar ne straši prikazni, kojo bode ugledal.
Srčno stopa mladenič k skrivnostui steni, potrka in milo jo prosi, naj se usmili ubozih kač.
Stena ga je uslišala in se odprla nenadoma. Prikaže se mu Paglavec, kralj jakota se svojim spremstvom. Kralj La-(ota ima tri glave. Jedna mu raste med ramenoma na vratu, a druge dve ob vsakem ramenu. Se srednjo glavo misli noč in dan, kako bi koga pogoltnil. V drugi glavi izdolbene so mu usta za jed, in v tretji glavi ustvarjen mu je lij za pijačo. Trije vragi so njegovi strežaji. Lucifer piha mu v srednjo glavo hudobno misli. Drugi vrag mu peče velike hlebe, katere znem-Ije iz peči, pa mu jih kar vroče z lopato potiska v usta; tretji vrag napaja ga z vedrom vina. Ko zagleda paglavec Božidarja, zarenči nad njim, da se je kar gora stresla: Kdo si ti, ki se drzneš pred kralja Lakoto, od kod si in kaj zahtevaš od mene? — Božidar, sin uboge udove sem, in prosim, da se usmiliš kač beloušk, ki tukaj prebivati, pa jih izročiš meni. Paglavec zarjove na to kakor lev, zaškriplje zobmi od joze in pravi : Ti tedaj želiš in zahtevaš konec mojih dni, ker prerokovano je, da se kralj Lakota in njegovo kraljestvo še le tedaj pogrezneta, ko vsi ti travniki, ki jih vidiš skozi prozorna okna, oze-zelene čez noč, — ko vsa ta polja črez noč poženejo zlato klasje, in vsi holmci, ki se ti dvigajo pred očmi v prozorni daljavi, poženč kar črez noč divne vinograde in vinogradi že dozorelo grozdje.
(Dalje prih.)
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
j(B3ßW)
(v ulici Bolvedere št. 3)
pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(•poprej Pertotovo)
10 minut oddaljeno od mosta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjor se točijo izborna
ti o m n, č a, vina, teran, pivo v
steklenicah itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili.
Novi člani ~~&C.
se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp.	104 — 15
Gostilna „Štoka“,
staroznana pod imenom „Belladonna“, poleg kavarne „Fabris“, priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Kavarni ,Commercio‘ in ,Te-
r1oCnn( v ul*c' n C ase r m nu, glavni shaja-UuOtfU lišči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
MIm illa cililfli Graz'Ä
poleg kavarne „Universo“ priporoča so Slovencem v mostu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
Anton Počkaj,
na voglu ulice Ghega in Cecilia.toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-alovenske poštne tiskanice.	Cl
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-chia št 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Franca Potočnika gostilna
Andemo de Franz“ v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Martin Krže,
Piazza S. Giovanni, št. 1 trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem pletenino itd. itd.	Cl.
E.
brivec v via Stadion Ut. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obislcovanje.	Cl.
B. Modic in Grebenc, »ЛМ
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Cumpanille v hiši Jakoba Brunnorja št. 5 (Piazza Pontorosso). Po dvakrat na dan frišno opvesno mloko po 12 kr. liter no-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
Gostilna „Alla Vittoria“
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Plvarim Lavrenčič
priporočajo svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 30 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — častitim gostom sc priporoča tudi izvrstno pivo I. vrste po 24 kr. liter in izborna kuhinja ter dobra isterska kapljica.
Gostilna s prenočišči „Alla
Nuova Abbodanza“
Via Torrente št. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija loga v Trstu.)
Prostori ..o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjovo pivo po nizkih conah. Jamčim za točno in vestno postrežbo tor se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104=99	p. Pav er O.
ODVETNIK
Dr. MATEJ PRETNER
ir Trstu.
je preložil svojo pisarno
v Via Dogana št. 6, I. nadstr.