53. številka.
V Trstu, v sredo 4. julija 1888.
Tečaj XIII.
„E D I N O S T"
izhnjii dvakrat rm teden, vhhIco sredo in sobota ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vse leto gl. (5.— ; izven Av«t. 9.— gl, za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamirne Številko ho dobivajo v pro-dajalnicnh tobaka v Trstu po 5 nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na narccbo brez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi ne pošiljajo uredništvu v ulici Torrenta «t. 12. Vsako pismo mora biti frankovano, ki-r nefrankovann se nt sprejemajo. Rukopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila so rai'uno po 7 nov. vrstica v petitu; za naslove z debelimi Crkiirrii se plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ho račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inscrato prejemu upravnistvo v ulici TorrmUo 12. Odprte Reklamacijo »o prosto poštnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
/
»V •dinoiti j« n.of«.
Vabilo na naročbo.
Nastopilo je drugo poluletje; uljudno prosimo zatorej čestite gospode naročnike, da o pravem času obnovd naročnino, da ne nastanejo neredi v pošiljanji lista. Nadejamo se, da nam vsi dosedanji gg. naročniki ostanejo zvesti in da nagovori se druge svoje znance in prijatelje, da se predbroje na nase novine, ki so bijejo na naj-skrajnejisej in najvažnejšej meji in poziciji Slovenstva. Kolikor več se bode podpiral list, tim bolj bode napredoval, da zadovolji svoje čestite čitatelje. Za toga de l j prosimo podpore, narodnjaki! Naroča se lehko z vsakim mesecem. Na naročbo brez naročnine se ne oziramo. Naročnina se pošilja naprej.
Posebno opozorujemo one gg. naročnike, ki so nam se kaj na dolgu, naj (ja prav kmalu poravnajo, da prihrane nam nekoliko truda, sebi pa morebiti nepotrebnih troškov.
List stane: za polu leta 3 gld. — novč.
„ četrt „ 1 „ 50
Novci naj se izvolijo pošiljati samo s poštnimi nakaznicami, ki so naj pripravnoj Se za gg. naročnike, kakor tudi za nas. Upravnistvo.
Kako sodijo nepristranski Italijani v Rimu
naše politične razmere, Slovane in Nemce v Avstriji in dotična historična premišljevanja.
TI ptuika, v stran ! — treh str.mli ob Soči vsaka Oluiivno druga drugo, lej, podi ; Proč Slovan ! — Nemec v stran ! . . Taljan kriči, Čeprav Sioven sine strti se prvaka. Krivice, ah, od zore vrfi do mraka, I'o konci tilnik ptujec tu drii, Iti v vtenji svod, ko slepi boj lirupi, Dežela v vedneni sporu milo plaka. —
Fr. —ski.
Ta patrijotični vzdihljoj jo žalibog resničen, a v tom, ko nas Slovence in v obče Slovane malo poučeni domači Italijani (!) z avstrijskimi Nemci vred smatrajo kot aitneže ali neopravičene sodelež-niko konštitucijskih podaritev v Avstriji,
PODLISTEK. Jastreb contra Grlica.
Češki spisal Svatopluk Ooch; provol M. Vrnilož.
(Dalje.)
Pa usoda jo drugače namenila. Neko leto prišel jo stari grof neobično pozno, ko je kaos listja v zapuščenem parku uže bledeti jel, — prišel na črno pregrnenem vozu v sprovodu črno oblečenih gospodov in solzečih se dam v žalnih črnih oblekah, pa snežnobelih lic in v belih čipkah, kar je bilo kaj v zapeljivem protivju. V tem sprovodu ni nedostajalo ni komičnega viteza. Položili so starega gospoda k prednikom, ogledali si gladomornico, pohvalili razgled so stolpa ter se zopet razšli. Lo stari komični plemič je še jeden dan ostal, hodil zamišljen po dremajočih mostovžih, blodil po parku, v katerem se ni užo nijedna marelica več pod žoltečim listjem rdela in usedel se naposled na prag razbitega paviljona, čegar mršava streha jo bila nastlana so zultiin in rdečim listjem, odpadlim so zamišljenih drevesnih vrhov. Sedel jo tu, ugodna stafaža v sliki vse-občne sestaranosti in oprl ob dlan velo obličje.
vzdignol se jo daleč od nas, v srci Italije, v svetom Rimu, nam Slovanom ugoden glas, ki so od ene strani naravnost smeje in roga nemškemu trinožtvu in otro-škej prevzetnosti, od druge pa toplo zagovarja naše pravične zahteve.
In res, kedaj bi slov. časopis bolj opravičeno izpregovoril o teh razmerah, nego baš sedaj, ko nemštvo v svojem podedovanem sovražtvu proti slovanstvu čedalje bolj napreduje in k vrhuncu do-speva? Naj toraj podamo uže gori naznanjeno sodbo iz Rima, potlej pa dotična historična pojasnila.
Veliki časopis: „C o r r i e r e di Roma", prinesel je dne 18. okt. 1886. sledeče:
„Včeraj smo čitali v „N. Pr. Presse" gromovit članek, ki svojo jezo raztresa na neki češki kraj, kder je bil dosle pri okr. sodniji uradni jezik le nemški in kder so jo zdaj doseglo to, da za notranje razmere ostane v rabi nemški jezik, v občevanji so strankami pa da so ima ozir jemati na njihovo narodnost . . .u
„Zdaj pa* — tako nadaljuje rimska razprava — „kdor pozna grozovito delo germanizacije, v mi-nolih v o k i h doprinese no zoper slovanske deželo, sosobno proti čeŠkej, ta ne more si kaj, da bi se ne smejal nemškim pritožbam vpričo svobodnega r a z-tožaja slovanstva."
„Potom ko se je vslod volelnih uzro-kov ločila Avstrija od Nemčije, moral so jo vstaviti tevtonski voletok, ki se jo razlival črez slovansko deželo, in ko so se po konstituciji pojednačilo pravice, zagledali so so Nemci v tem istem položaji kakor ona straža, ki je vpila:
„Desotniče, jetnika imam!"
—	„Privedi ga som!"
—	Ne morem! Malopridnež mo za vrat drži!" —
„Zdaj pa javi so druga prikazen, ne malo čudna: Narod na videz gospodujoč, ki prebiva v avstrijskej stolici, v srci cesarstva, obrača svojo pogledo črez meje, in komu so mar neznane dotično pojave zadnjih časov, navdušenost za carja Viljema, izleti telovadnikov, banketi, pevska družtva in glasovite „Kornblumen" (plavice). Modro poljsko cvetliČico, priljubljeno nemškemu carju, postalo so v Beči prepovedani emblemi, na katere ima policija kaj pazljivo oko. Danes so postali Nemci protiven živelj, in nemščina prej splošna in še dandanes takšna v vseh deželnih administracijah postala je iredonten jezik."
„Koliko pretiranja, poroga in zaničevanja na Slovana, in še zdaj so mali dunajski časniki kaj radi posmehujo IJohmu (Čehu). Zvoniško politiko, nevednosti, be-ciastoče, reakcije, preširnosti in Uog ve še česa druzega so dolže Slovani, odkar si p r i s v a j a j o u p 1 i v , kateri pravo zapravo odgovarja in se pri-stuje njih numeričnim razme-r a m."
In Nemci, sinovi onih Nemcev, ki so v prejšnjih časih zasedli slovansko dežele, kar koprne po visocih grmanskih valovih sedaj, ko jim svet pod nogami omahuje, in ne vidijo več, da bi se jim vlastenci uklanjali. In kakor so nekdaj Mavri žalovali zapuščajoči granatsko planjave, po-zabivši sicer, da je z istih planjav Tari-ltovo jeklo prognalo njih prave posestnike, isto tako so se Nemci na zasedenej zemlji smatrali kot opravičeno gospodarje, a smatrajo se sedaj oropane."
„Toda" — nadaljuje rimski Corriore s pokončovalno dokaznostijo —• „Mavri sadili so na Spanjskem sladko dišeče gozdiče, gradili so templje, stavili minarete med mičn-imi arabeskami, za njih gospodarstva cvela je v deželi nedosegljiva omika, njih matematične vedo razkrile so tajnosti in resnice, njih zdravniška umetelnost dognala jo čudovito i/najdbe in njih obrti donašali so srečo in blagostan, dokler jih kralj Filip ni izgnal iz Španj-ske. In če so ho Mavri ukljub vsem tem prednostim videli izpojene z jeklom in ognjem, ves drugačen je položaj avstrijskih Nemcev. Oni niso namreč nikakerŠno omiko prinesli v slovansko dožole. Z v u-naj nemško zemljo, kar j o volići h mož, osobito v uraetnijah, razvili in dvignili so so izmed podjarmljenih narodov. Sicer pa ni proti o8cbamavstr. Nomcev nikaka nevarnost, šo manje pa njih uplivu, samo da bi ga znali držati v mejah, odgovarjajočih razmerju njih pravega števila."
(Dalje prih.)
Govor državnega poslanca Karola Kluna
v 223. ilr/.uvnozbovskoj noji dno J. nmja 1888.
(Dalje).
Zato bom pri dotičnem naslovu na-svetoval resolucijo, da v Kranji ostano gimnazija, in to resolucijo uže sedaj pre-
Vedel je, da tu zadnjikrat sedi.
Grofov nastopnik, daljni sorodnik, ni umel ceniti komičnosti revnega viteza.
Pa tudi gospod Orlica je bil žrtev toga prevrata. Novi gospod jo menil, da bo Supovski grad i pod nadzorom samega vratarja z jednako doslednostijo razpadal in jo gospoda nadzornika umirovil z jako skromno mirovni no.
Ta odločba ošinila jo kakor strela vso rodbino. Ni pojmiti niso mogli, da bi so imeli za vselej poslovili od teh sivih ston in od divjega nasada, od vsega tega, kar so se uže svojim smatrati bili privadili, da nikdar več no bodo videli soln-čnega zahoda s ponosnoga pavlana in da ne bodo slišali zvečer slavčjega potja v prorastlem grmovji v parku, sedeči pod kamenitim Satyrom, z mahom poraslim, da jim vse to postane tuje in da so v svetu naglo — brez doma — pa, kaj pomaga! Ozrli so so slodnjikrat po zobatem črnem stolpu, v žarkih zahajajočega solnca zasvetili so se slednjikrat ostanki obojanoga stekla v okhili porušeno kapelice, a solze, katere so pri tem napolnile njih oči, bile so popolnem neplodna vlaga.
Preselili so so v glavno mesto ter si najeli ondu v jedni naj živahnejših četvrtij stanovanje, obstoječo iz treh sob, pristoj-
nega salona in predsobo, z razgledom na ulico.
A za leto dnij uvidelo se jo po vrsti, da ima to stanovanje premnogo hib. Stanovnici treh višjih nadstropij neprostano stopajo okrog duri j, da je na stopnjišči, kakor v kakem javnem trgovskem domu;
• vsaki drugi postaja tu, da bi mu prišel na uho odlomek iz živega dialoga gospo Gr-; ličke in njene kuharico, ali pa da bi ugledal belo silhueto gospice Ireno v jutranji obleki, z rožastimi brezpetnieki na boso; strop celega stanovanja je, kakor bi bil resonančna podlaga, katera navešča vse spremene v razpoloženji zgornjih najemnikov v raznem tompu donečih korakov; ako vzamete k tetnu večni ropot voz na ulici, zvedavost nasprotno hiše in konečno : ozlecanega vratarja ob uhodu, ki ne gane ni z brado nadutega obličja, ko šumi gospa Grlička okrog — in imate povode, ki 'so rodbino prisilili, dasi poiščejo druzega, zave t ne j šega gnezda.
Preselili bo so v tišji neznatnojši dol mesta v tretje nadstropje čudno trostropno zgrade. Tu so imeli prijazen salonok in dvo tesni sobi, vzlasti so bili lo v teh, kajti brez brisače ali omela v roci ni gospa GrliČka nijednoga v salonok puščala. Nijeden ropot, nijeden zvedav pogled ni
poročam visoki zbornici, da bode pokazala gospodu naučnemu ministerstvu, da neče k vsem naredbam g. učnega ministra reči „da in amen" (Prav res! na levici) in tudi ne lo zaradi tega naložiti državi večje bremo, da obvelja malo premišljenja ministrova naredba.
Glede nasvotovane resolucijo v bud-getnem odseku, rekel je naučni minister, kakor jo v poročilu na strani 35, takole (čita):
„Naučna uprava bo z največjo pazlji-vostijo zasledovala predmet resolucijo ter letos resno skušala rešiti vprašanje, ki moro na jedni strani ustreči željam slovenskim, na drugi upravičenim zahtevam naučno uprave, ki želi, da se učni namen v nemščini zaradi tega kolikor mogoče dosega, da morejo učenci v višjih razredih lahko poslušati pouk v nemščini.
Ravno tako je danes govoril Nj. ekscelencija. Res je čudno, da leta in leta potrebuje učna uprava, da so odloči ustreči zahtevi naroda slovenskega, in da ni treba dolgih preiskavanj, kedar gre za to, proti željam in pravicam slovenskega roda kaj storiti. (Tako jo! na desnici.)
Kar črez noč so nas užo večkrat presenetili z naredbami in odredbami daleč segajoče važnosti, kakor so je to zgodilo z naredbo, ki so tiče povišanja šolnine, in ukazom, s katerim so se odpravilo nekatere srednje šolo. Da so jo gimnazija v Kranji odpravila, ni bilo treba nikacih dolgih preiskav, odpravila se je, če tudi se je ob-lastvo, ki je v prvi inštanci poklicano to stvar proso jevati, nasproti izjavilo in svojo mnenje z važnimi uzroki podprlo. Mogoče, da jo ministerstvo dobilo kako izjavo gimnazijskega ravnateljstva, katera bi za ministerstvo ne bila smela biti odločilna, kajti to jo razsojevanjo v lastnoj stvari, ker jo znano, da profesorji rajši bivajo v večjih mestih, nego pa v manjših po deželi.
Daje nam visoka učna uprava le malo naklonjena, so jasno vidi tudi iz drugih slučajev. Nedavno je bilo izpraznjeno skrip-torja mesto v Ljubljanski licejski knjižnici. Njen največji zaklad jo bogastvo staro-slovonskih rokopisov in slovstvenih del sploh v tem jeziku. Omenim lo zbirko učenega rojaka našega, Kopitarja, in jasno je, da taka zbirka potrebuje s 1 a-vista, indabi skriptor moral biti slavist, da bo z b i r k a na razpolaganje učenjakom, kar je njen namen. Skriptor bi uže zaradi toga mora! biti slavist, kor je sedanji knjižničar rodom Nemec od R oyii a ob h o 1 a n d s k i meji (Čujte! C u j t e!
rušil svetega pokoja njihovo domačnosti. Videlo so je z jedne strani na romantično krajino strešnih opek z dolgimi, mnogovrstno so križajočimi slemeni ožljebljenih streh, z gozdom vitkih dimnikov, videlo so je na krajino, polno rup in votlin, po katerih so drli o deževji hudourniki v ne-dogledno propast; na drugi strani pa je bila črna kamenita zmes gotskih obokov in stebrov, mej njimi okamenele podobe vsakovrstnih nestvorov, bok prastare, v gneči streh užo skoro zmečkane hiše.
Y jednej obeli sob nahajamo rodbino gospoda Grlice pred povratkom družinskega glavarja.
Kakor obično, govori se o dragem od8otniku.
Gospića Irena ostavila je ribarski čoln,
v katerem jo neki Bulverjov junak svoji boginji ljubav očitoval in rekla zdehajoč: Z atom je križ ! Gotovo sedi kje v kavarni, pa si misli, naj sami skrbe. .Jutri bom praznovala lep praznik!"
„Ti lo na-sc misliš," pokara jo nati. „Najhujšo je, da pridejo pohodi. Rilo bi giozuo, ko bi iii povanco no premogli."
„Nekoliko si sama kriva, mamica. Čemu leži srebro v skrinji za perilo, kakor zaklet zaklad?"
na desnici), ki je popolnem nezmožen slova nščine, zatorej tujec v s 1 a v i s t i k i.
Tudi se prezreti ne sme, da ima skriptor vedno opraviti z učenci slovenskimi, kateri jezik bi zatoraj znati moral. Dasi je bilo dovolj sposobnih prosilcev, vender dala je visoka naučna uprava to službo slovenščine neveščemu matematiku. (Čujte! Čujte! in veselost na desnici.) Tako sta v naši knjižnici nameščena uva uradnika, ki ne moreta razumeti največjih zakladov našo knjižnice, kaj še znanstveno predelavati. Nimam ničesa proti osobi novega skriptorja; morda je izvrsten mož in bode dobro opravljal službo svojo. Jaz to le za to omenjam, ker se je uže dolgo pred imenovanjem čulo, kdo je izvo-j Ijen, in sicer na preporočilo višjega državnega uradnika, ki se prišteva stranki leve strani visoke zbornice. (Čujte! Čujte! na desnici.)
Ker se je uresničila ta govorica po- ^ zneje, zopet sklepamo, da visoki učnit upravi več velja preporočilo pristaša liberalne stranke, nego znanost in potrebe slovenskih učencev in naroda slovenskega.
Jednako antipatijo kažo učna uprava i proti narodu slovenskemu pri ljudskih so-1 lah. Izredno je hitra in odločna z ukazi proti prebivalstvu slovenskemu, a zelo počasna, kedar je treba zanj kaj storiti. Evo Yam dokazov: Nemški „schulvcrein" je pred nekimi leti ustanovil v Ljubljani štiriraz-redno nemško' deško ljudsko šolo, za katero je kranjska hranilnica preskrbela prostore in plačuje velike letno doneske. G. naučni miiiister je tej privatni šeli hitro dal pravico javnosti; a pri tem ni ostalo.1 Dasi ta šola mnogo škoduje po ukazu vlade ustanovljeni mestni nemški deški šoli, ker jo učenci jako slabo obiskujejo, in dasi je bilo gotovo, da bode še slabeje obiskovana, ako dobi privatna šola nemškega „schulvereina" pravico javnosti, vender je naročila vlada kranjskemu deželnemu zastopu, da razširi mestno deško 1 šolo in ustanovi drugi razred.
Ker pa je šolski gospodarski poročevalec deželne vlade v kranjskem deželnem zboru priznati moral, da tukaj ne zadostu- j jejo potrebni postavni pogoji za razširje-nje šole, kranjski deželni zbor ni dovolil \ nepotrebnih troškov za drugi razred. Ven-1 der je Nj. ekscelencija g. naučili minister 1 nedavno ukazal, da so v prihodnjem, letu; odpreti mora drugi razred. ((Jujte! Cujte! na desnici.)
Kranjski deželni zbor bodo uže znal upirati se temu novemu nasilstvu učne uprave in braniti budgetarno pravico svojo. (Dobro! Dobro! na desnici.) Ako Nj. ekscelencija na vsak način hoče imeti to šolo, naj jo vzame v učno upravo, če hoče visoka zbornica dovoliti troške, ali naj jo plača iz svojega pavšala (Veselost na desnici.), ali pa naj se obrne do nemškega „Schulvereina", ki mu bode uže iz hvaležnosti tudi to šolo vsprejel pod svoje varne peroti.
Visoka učna uprava ni tako odločna, ako je kaj storiti za slovensko ljudstvo, j (Prav ros! na desnici.) Nerešeno so ostale; resolucije glede srednjih šol in tudi druge potrjene od visoke zbornice glede učiteljskih pripravnic, ki preporočajo vladi, naj so bolj ozira na slovenščino kot učni je-
zik na šolah, ki vzgajajo učitelje in učiteljice za slovenske ljudske šole, če tudi je v teh resolucijah dovolj skrbljeno za nemški jezik.
(Dalje prih.)
„Ti imain mari vedno ponavljati, da se ga' ne dotaknem, tudi ako bi imela zadnje oblačilo s telesa prodati. Tako
hudo se nikdar ne ogrešim na spominu svojega očeta, da bi dedino našega rodu" — gospa Grlička bila je rojena Podval-Hka — „potisnola v roko starinarju. Sicer pa, kedo bi to odnesel? lii so mari ponižali pred služkinjo, ali bi šla jaz ali ti — ?tt
„Ju!a bi šla."
„Prazne besede. Dobro veš, da no ljubim tega poglavja. Vsa naša nesreča je v tem, da nimamo praktičnega moža v hiši. Ako bi se oče v istini potrudil, moral bi mesto dobiti. Tako pa ostaja pri krasnih načrtih. Sedaj sanjari o dostojanstvu
v Ogrih, sedaj o brezskrbnosti na Tirolskem, a pri tem sedi vedno za pečjo in se boji mej ljudi. In sinovi se zvručajo po očetu. Vladimir potika se brez smotra po svetu, a Jaro prespava za pečjo dragoceni čas."
„Z njim bi se imelo drugače obraoti. Naj se uči rokodeljBtva, ako mu latinščina ne diši!" rekla jo Irena in se vrnola k ribarskomu čolnu, ki jo je brzo zopet uzibal v sen o ljubavi in sreči.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Znano je, da je vojni minister baron Bauer v delegacijah izjavil, da bode zahteval, da se deželne jezike v armadi goji tako vestno in natančno, kakor nemščina, ki je uradni jezik naše vojske. S to izjavo pridobil si je naenkrat desnico, ki je po večini slovanska in ki se čuti za to obljubo ministru zelo zavezano. Mi Slovenci vemo, kaj so tako ministerske obljube, zato ne smemo zidati še gradove v oblake; čakajmo, da nas prihodnjost pouči, koliko realne vrednosti imajo to lepe besede. Poljaki in Čehi pa pojejo v svojih glasilih 8lavospevo gospodu vojnemu ministru. Tako piše „Gazeta Narodowa": r,V generalu Baueru pozdravlja desnica državnega zbora v prvič vojnega ministra, kateri jo proti nemškemu šovinizmu oprl se na ustavo, kateri si je pridobil priznanje tudi v ogrski delegaciji, če tudi si je ustvaril sovražnike, kateri sicer niso močni, ki pa uživajo podporo svojih uradniških somišljenikov."
Nemški poslanec prof. Iiendl poročal je svojim volilcem v Jablonci o svojem delovanji v državnem zboru. Govoril je o tej priliki tudi o Liechtenstcinovem predlogu in rekel, da bode levica demonstrativno izstopila iz državnega zbora, ako bodo ta predlog sprejet. Gospod profesor je po pravi poslaniški navadi obetal volilcem gore in doline, osvobojenje teh iR onih bremen. Najzanimljivejša je pa izjava, da so razmero mej nemškimi strankami obupne. Volilci so poslancu izrekli zaupanje ter mu naročili naj ostano naroden in član nemškega kluba. Izrekli so tudi željo, da bi se nemški klubi zedinili.
Pogubni upliv madjaronske vlade in njo hudobni nameni kažejo so nam najbolj v naredbah novega volilnega zakona za Hrvatsko. Po novem zakonu zmanjšano jo število hrvatskih volilnih okrajev. To vlada opravičujo s tem, da Slavonija plačuje več davka, da ima pa samo 35 poslancev, do-čim jih ostane Hrvatski še 55. Iz lega se vidi, kako skrbno goje Madjari uže isku-šeno sredstvo prepirov in nasprotstev. Eno deželo tržejo na dvojo, da bi dela ustala si nasproti, tako cepijo tudi narode, da bi prizadevanja enega plemena pa-ralizovala težnje druzega plemena. Če je Slavonija rodovitnejša, zakaj bi neki uživala večje politične pravice nego ta? Ko jo bilo treba zagovarjati in braniti položaj dežele, bil je hrvatski del dežele vedno na prvem mestu, če so zmanjša torej število hrvatskih zastopnikov, oslabi se ob enem obramba deželnih pravic. Obe deželi, Slavonija in Hrvatska, so sicer dopol-njujoti, a novi volilni red nam kaže, da si Madjari prizadevajo zasejati mej obema razpor in prepir, da bi potem oni tim ložje vladali. Da je ta nova razdelitev krivična, sodi so uže iz toga, ako pomislimo, kako je razdeljen na obo deželi krvni davek. Hrvatska daje štiri polke pehote, Slavonija samo dva. Vrhu tega dajo Hrvatska 1 bataljon strelcev (lovcev), en polk ula-nov, en polk topničarjev, plačuje torej trikrat večji krvni davek nego Slavonija, zato bi bilo zelo krivično omejiti politične pravice Hrvatske in povečati one Slavonije, no Madjarom je, kakor rečeno, do tega, da bi v motnem lovili. Dr. Amruš interpeloval jo bana Khuena Hodevarya, ali mu je znano, da so o priliki kraljevi-čevega pohoda v Zagrebu na vzajemnih uradih morali razobesiti poleg hrvatskih trobojnic tudi madjarsko zastave. Po 01 nagodbo z Ogersko je v Hrvatski jedino priznana hrvatska trobojnica za deželno zastavo. Kaj misli toroj ban storiti, da pridobi veljavo navedenemu zakonu, po katerem se imajo na hrvatski zemlji raz-obešati na vzajemnih uradih izključljivo hrvatske trobojniee? —Madjaronsko hre-penenjo po vladi sega užo tako daleč, da po sili razobešajo svojo zastave v krajih, ki niso bili in ne bodo nikdur njih. Vnanje dežele.
Iz Peterburga javljajo, da je pohod nemškega cesarja uže oficijelno prijavljen. V Peterburgu pripravljajo nemškemu cesarju prav prijazen sprejem, Ruski diplomatski krogi zahtevajo, da Avstrija popolnoma opusti politiko, katero sta torala Andrassy in Kalnoky. Ruski listi pišejo ostro proti Avstriji ter zahtevajo, da se
ta popolnoma odreče svojemu uplivu in svojim nameram na Balkanu. Balkanski narodi so vsi pravoslavne vere ter so vezani z Rusijo tudi po zgodovini in narodnosti, zato je upliv, ki ga Rusija ima in zahteva v teh zemljah, utemeljen. O tej poti nemškega cesarja Viljema II. v Pe-terburg pišejo vse Evropske novine ter ugibljejo, kako se bode neki zasuknola potem politika; bodeti li, kakor do sedaj, igrali še Avstrija in Italija ono ulogo v ligi miru, ali s« bode pa v bodoče odločevala evropska politika v Berolinu in v Peterburgu ? — Avstrijskim politikom vsa ta stvar ni nič kaj po volji, no tolažijo se, kakor se najbolje morejo. Ruski car in nemški cesar snideta se mej 10. in 15. t. m. Letos pride Viljem H. s cesarico tudi na Dunaj, kjer uže sedaj delajo priprave za velikansk in veličasten sprejem.
Srbski kralj je baje da uže storil I potrebne korake, da se loči od kraljice i Natalije, ki temu prav nič ne ugovarja. S tem činom bode Milan „veliki" morda vender le skupil to, kar je uže davno zaslužil, t. j. da ga Srbi poženejo črez mejo, njegove zveste slugo in ministre, kakor sta Garašanin in Ilriatič pa kako drugače „povzdignejo". Občinske volitve v radikalnejših okrajih Srbije, ki so se vršile te dni, izpale so v prilog naprednjakom. To jo znamenje, da se bode atrije Ilristic kmalu umaknol Garašaninu, grobokopu Srbije. Kralj Milan je pri nekej večerji napil Ilrističu, kot onemu možu, ki je v Srbiji širil in pospeševal zapadno kulturo, kakor še noben minister do sedaj. Hristic, ki si vaega tega ne more očitati izvestno ni razumel svojega presvitlega gospodarja, ki je razpravljal nadalje, da je Srbija poklicana širiti na Balkanu zapadno evropsko kulturo ter ustavljati se uplivu ruskega vzhoda.
Pravda proti Popovu je vender končana, Koburg jo potrdil obsodbo, po kateri je Popov degradovan in obsojen na več let ječe, ob enem pa mu je zapor odpustil. Stambulov je torej dosegel kar je hotel, znebil se je svojega največjega in najnevarnejšega nasprotnika. Ob enem jo ta vsemogočni bolgarski minister prepovedal vse demonstracije na čast Popovu. Nekoliko majorjevih prijateljev in čestilcev je bilo uže zaprtih.
Slava generala Boulangerja čedalje bolj pada. Republikam so ga dolžili, da dela v zvezi z bonapartisti, to jo prisililo boulangistički odbor, da je umaknol De-roulodovo kandidaturo v Charentu na korist republikanskega kandidata. Sedaj so so pa tudi bonapartisti sprli z Boulange-rovo stranko. Princ Viktor Napoleon sklical jo to dni imperialistiški shod, na katerem se je po dolgej debati aklenolo, da so bode nadaljeval boj pod svojo zastavo, a da z Boulangerom nečejo več nobene zveze. Tako sedi general Boulangor naenkrat mej dvema stoloma na tleh in ne vemo, kako si bodo pomagal iz tega vrlo neprijetnega položaja. — Kakor poročajo nadalje iz Pariza, je sedanje ministerstvo v nevarnosti in grozi ministerjalna kriza.
V angležkem parlamentu stavil jo poslanec Morley predlog, da se izreče vladi nezaupnica zaradi njenega postopanja na Irskem. O tej priliki spregovoril jo stari Gladston krepko besedo v obrambo tlačenih Ircev. Rokel je, da jo Irska sedaj v moči vojsko in podredjenih sodišč. Zastopnike ljudstva tam proganjajo in zapirajo. Narod okrutno tlačijo. v takih okol-nostih dožela ne more napredovati na poti mirnih urejenih razmer. Nikdar ni bila šo tako ostra opozicija mej irsko vlado in narodom. Govornik se pa nadeja, da bode šo on in njegovi pristaši dočakali, da se bodo mogli še odzvati sodišču volilcov, ki bodo sodili izvestno v prilog njegovo stranke. Irski viši tajnik Balfour branil jo vlado proti Gladstonovim napadom ter pravi, da jo ros prizadevanje vlado priboriti sebi in zakonom ugled in spoštovanje, ker irska opozicija dela zmešnjave in narod punta. Na to jo govoril še Irec Sexton za Morloyev predlog. Debata jo trajala do 1 popolunoči in pri glasovanji jo bil Mar-leyev predlog zavržen s 300 glasovi proti 273. Položaj Ircev je ros neznosen in Angleži, ki uživajo po svetu glas, da so najliberalnejši narod, so doma največji tirani. No upati je, da bodo tudi trpljenju ubogih Ircev kmalu konec. Dublinski višji pastir, ki je bil to dni v Rimu, pridobil jo tudi papeža za irsko stvar in ubogi tlačeni narod more so nadejati, da bodo našel odslej tudi v katoliškem duhovstvu podporo v boji proti angleškemu nasilstvu.
DOPISI.
Iz Sežane, dne 25. junija 1888. Da-siravno prepozno, vender videč da so spret-nejša roka neče potruditi, hočem na kratko opisati, kako se je vršila procesija na dan rešnjega telesa v Sežani. Sv. maša se je pričela ob uri, potem jela se je pomikati procesija iz božjega hrama po stari navadi. Vsako nepokvarjeno človeško srce moralo se je veseliti opazovaje toliko krasoto ob cesti, koder je šla procesija. Tu smo videli množino raznih zastav, tam lepih podob, mnogovrstnih cvetlic, vencev in dični slavolok. Vse to je spodbujalo prave kristijane, naj spodobno počaste svojega Boga. Naši vrli pevci pod vodstvom g. F. Ričela so peli izvrstno; hvala jim in g. pevovodji, ker se vedno trudi za ubrano izvežbano petje. Procesije so so udeležili vsi odličnjaki sežanski. O tej priložnosti seje videlo, kako časti preprosti kmet svojega stvarnika. Nekateri možje se pa užo sramujejo svečnike nositi. To je bilo nekdaj za cerkvene klučarje Častno, sedaj pa jih morajo rekel bi otroci v tem oziru na-domestovati.
Iz Kopra. (Mala opomnja dopisu objavljenem v 49. številki „Ed.u) Najbrže je g. dopisnik pisaje iz Kopra imel pri tem dobre namene in je mislil s tem učiteljišču kaj koristiti, vender pa se nikakor ne ujemam z onim dopisom; prvič zato ne, ker nekatere stvari tako površno in netemeljito popisuje in drugič, ker prikazujo nekatere stvari v hiperbolah!
Na vzveličavni jezik, zaradi katerega se gosp. dopisnik jezi, nima povsem prav, kajti dokler se nam ustanavljajo ob mejah, vzlasti pa po mestih le tuje šole, in se nemščina še skoro vedno bolj širi, dobro je, da zna i učitelj ta jezik. Saj vender prido potem in na tako šolo lahko, katerih je na Primorskem dokaj, pa ne bodo otrokom vsaj srda do roda zasajal v srca, kakor to delajo naši neprijatelji z našo mladino. —■ Najprej naj bi se nemščina iz takih šol odpravila, a potem še le naj bi ostala na učiteljišči kot predmet!
Kar gosp. dopisnik piše o podporah, istina je, da so manje, a ne vem, kako je mogel opaziti pri dijakih take „ strašanske reči", kakor jih popisuje! — Koprčani so res oderuški kakor malo kje drugje; a da bi bil kedo zaradi postrežbo tako „blodin upaden", ni mogoče; niti prstov nisem še videl uhajati nikomur iz črevlja. Za Boga! saj šo pastir, če je količkaj vreden, ni tak. — Opomniti je tudi, da od zbiranega denarja in obleke ni šo nikedo ničesar prejel, niti ne Čul, šo manj pa, da bi se kedo zanašal na-nje.
Slednjič imamo šo neotesanost in ne-omikanost. G. dopisnik pravi, da, ako bi se hoteli teh dveh sestra iznebiti, prestavilo naj bi so učiteljišče v Trst! No, jaz ne verujem, da bi se moralo zaradi tega prestaviti, kajti neotesanost in neomika-nost, kateri žal, tudi v visokih krogih zasedati svoje častno mesto, nisti nič bolj preganjani (kakor som sam opazil) na drugih učiteljiščih in šolah. <Jo je človek zato, otešo se bolje tu, nego kak uemarnež na dunajskem vseučilišči. Ko bi pa oni gospod rekel: „učiteljišče naj bi se postavilo iz Kopra v Trst zato, ker slov. oddelek nima zaradi pomanjkanja slov. otrok v vad-nici nič več kakor 9 (devet!) učencev in, ker bi se na ta način tržaškim Slovencem vsaj ona slov. šola nudila. Tukajšnji z večino poitalijančeni Slovani in nam zagrizeni sovražniki izvestno ne bodo pošiljali svojo doce v slov. šolo; a v Trstu, kjer je slov. otrok dovolj — ne sme biti učiteljišča!" (Objavili smo ta dopis, da se ćuje tudi druga plat zvonu, da-si so ne strinjamo pov8G z g. dopisnikom; vzlasti kolikor se dostaje poučevanja v nemščini, nismo njega mnenja. Tudi ob ostalom bi bilo marsikaj govoriti, a donos nam brani prostor ; morebiti se oglasi v kratkem kdo o tem. Op. uredništva.)
Domače vesti.
V otroškem zabavišči pri sv. Jakobu bode jutri v četrtek 5. julija v dan sv. Cirila in Metoda mala zabava. Najprej je v župnej cerkvi sv. Jakoba ob 9. uri zjutraj sv. maša, katere se udeleže otročiči pod učiteljičnim vodstvom. Zatem se bode v zabavišči deklamovalo, govorilo, pelo, naposled bodo pa požrtvovalno načolništvo ženske podružnico vzelo otročiče pod svojo poveljstvo ter jih malo pogostilo sč sla-sticami, sladko pijačo, ovočjem ali sadjem itd. Nadejamo se da se družabnice ženske
podružnice in druga gospoda v obilnem številu udeleže te redke a prisrčne otroške veselice.	,
Družbi sv. Cirila in Metoda je podaril g. Josip Sanci n s Predloke 1 gl. — Nabralo se je 29. junija v veseli družbi pri Kariži na Opčinah 2 gld.
Za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda se je nabralo na Brežini 3 gl.
Za Dolenčev spomenik so darovali: Franjo Primožič gl. 1*13, Miha Maurin, Jak. Pelicon po 50 kr., Ant. Kalin, Ferd. Vicelio, Luigi Monfrin po 30 kr., Anton Pirih, Jos. Ferfolja, Ant. Černigoi, Anton Batič po 20 kr., Iv. Segolin, Jos. Kaliga-rov, Naco Basa po 10 kr., M. Počkaj pa 40 kr. Skupaj gl. 4"53
Občinski svet tržaški je imel v če-tvrtek 28. pr. m. zvečer javno sejo. Predsedoval je župan dr. Bazzoni, vlado je zastopal okrajni glavar baron Conrad, navzočih je bilo 29 svetnikov. Po odobre-nji zapisnika zadnje sejo čita se zahvalno pismo kurata v mestnej bolnici, gosp. Zavnika in dopis borzno deputacije o vo-litvi deputacijo trgovinsko zbornice, ki ima iti na Dunaj zaradi odprave svobodnega pristanišča.
Sklone se ustanoviti šest novih mest za veroučitelje na mestnih ljudskih in meščanskih šolah s početkom šolskega leta 1888—89. ter so nalaga eksekutivi, da razpiše natečaje. Veroučitelji bodo v II. plačilnem razredu mostnih ljudskih učiteljev. — Sprejme so na znanje izjava družtva tram\vay, da bode proga iz Trsta v Barkovljo izvestno dogotovljena do 20. julija t. 1.
Svetnik Combi interpeluje župana o zgradbi tram\vaya od „Campo Marzio" do kolodvora pri Sv. Andreji. Župan odgovarja, da bode odredil potrebno. Zatem interpelujo svetnik Venezian o prošnji inženirja Vallona in drugov za dovoljenje železnice na žične vrvi v mestu, katera prošnja leži pri trgovinskem odseku na porocevanje. Član toga odseka, svetnik Combi, odgovarja, da so še razpravlja o tej zadevi in predno se ne dovršijo dogo- | vori, no more se poročati. Na-to nastane ! živahna polemika med raznimi svetniki in j svetnik Luzzatto predlaga, naj se naloži trgovinskemu odseku, da to važno zadevo čim prej reši. Asesor dr. Pimpach poudarja v imenu trgovinskega odseka, da se o ulogi Vallone ne more poročati, ker bodo predložil inženir Schmidt drugi načrt o mestnej železnici, zvezanej z Opči-nami in Vipavo. Iz važnih uzrokov mora se proučiti oba načrta. O glasovanji obvelja Lnzzattov predlog.
Živahno so je razpravljalo o predlogu šolskega oddelka glede poboljšanja plačo učiteljem na mostnih ljudskih šolah. Predlog obsega nastopne točke: 1. učiteljice na dekliškem liceji so razdelo v tri razrede; 2. ustanove se plače raznim učiteljicam, ki so nastavljene v liceji; 3. plača učiteljstvu II. in 111. plačilnega razreda (tudi veroučitoljom) poviša so od 15. sop-tembra t. 1. za 50 gl. na loto; (izključeno so učiteljico pod 2.) 4. stanarina se poviša učiteljem in verouČiteljem od 1. avgusta na 150, učiteljicam na 120 gld; 5. odpravi se dosedanja remuneracija ali nagrada učiteljem na 5. razredu ljudskih šol; 0. ustanovi se določbe o mirovinah in 7. nagradu pumučnih učiteljev in učiteljic, ki so uže položili izpite, poviša so na 420 odnosno na 3G0 gl. na leto.
Svćtnik dr. Cambon predlaga, naj so stanarina poviša na 200 gl. Svetnik R. Luzzatto izjavlja, da si mesto no more nakopati toliko troškov. Omenja, da bodo plačo vsem mestnim uradnikom povečano ob odpravi svobodnega pristanišča in zato naj so svčt ne ozira na predloge šolskega odseka. Naj so store potrebni koraki, da namestnistvo dovoli učiteljem začasno za prihodnjo 2 leti, da poučujo proti odškodnini izven navadnih ur.
Svetnik Nadlišek poudarja, da bodo glasoval za predlog šolskega sveta, konsta-tujo pa, da so o poboljšanji plače ni oziralo na učiteljstvo v okolici. Konečno se sprejme brez promone predlog šolskega odseka.
Seja jo trajala do 9. ure. Imenovanja. Carinski praktikant Ri-kard TomičiĆ je imenovan za asistenta pri carinskem uradu v Trstu, carinar Karol Nachtigall za asistenta pri istem uradu in za carinarja v Rovinji respicijent Jakob Vitez.
Izžrebanje sreček vinske razstavo bodo 6e-le v nedeljo 8. t. m. o poludne v Po-lytheami, ker izkazi o prodaji izven Trsta niso še dospeli.
Iz Sela pri Ajdovščini se nam piše: Bralno diu^tvo v Selu, čotudi živi samih pet let v malem številu članov samih preprostih kmetov, vender napravi dne 15.
u lij a t. 1. veliko veselico v proslavo! štiridesetletnioo vladanja presv. cesarja Frana Josipa I. Družtvo bi bilo uže kedaj napravilo kakšno primerno veselico, a čakalo je, da se do dobra utrdi; in v resnici, v petih letih so doslej taka družtva od začetka po malem razpadala po svojih udih. A namesto tega je naše družtvo če tudi po malem, vender vsako leto pomnožilo ae za kakšnega uda. — Čujemo, da se obeta velika udeležba. Glodo sodelovanja imamo domače g. učitelje in učiteljice s podporo goriških, prvaških in drugih rodoljubov. Natančni program se objavi v kratkem. Petje bode vodil znani strokovnjak in nadučitelj prvaški g. Orel, ki se je o raznih prilikah izkazal mojstra v tej zadevi. G. dr. A. Gregorčič bode imel slavnostni govor.
Letina kaže dobro po Dolenjskem in drugod. Vreme je letos v obče ugodno; zadnji čas jo palo dežja toliko, da ni več prehude suše. Seno so ljudje spravili večinoma v lepem vremenu; žita dobro stojo in trta je uže odevela pred kresom, grozd-kov je sploh veliko. Zobali smo tudi prav vkusne črešnje, katerih je velika množica.
„Dol. Nov." Nova brzojavna postaja zvezana s pošto z omejeno podnevno službo odprla se je dne 1. t. m. v Podgradu na Primorskem.
Tombola V Gorici, ki bi imela biti v petek dne 29. pr. m., bila jo zaradi neugodnega vremena preložena na nedeljo 8. t. m.
Morski volk. Omenoli smo v zadnjej številki, da so ribiči opazili v jadranskem morji izredno mnogo morskih volkov, plavajočih proti severu. Denes doznajemo, da so ulovili blizu Lovrane v Kvarneru 1 i/s m. dolzega morskega volka, ki je imel tri vrste zob. Žival so ribiči nesli na Reko.
Važen prinos domačej zgodovini. Vsaka zgodovinska mrvica o krajih, ki so kolikor toliko nepoznani, je preimenitna za domačo zgodovino. Sosebno o Krasu nam nedostaje doslej vsacih podatkov o starejšej lculturnej zgodovini, da niti no vemo, kakšni narodje so nokedaj stanovali todi, o čem so se bavili in živeli itd. Da je Kras bil nekedaj ves drugačen, nego lije denes, to dokazujejo razne lego dolin in narodova nazivanja: na bregu, v strugi itd. znamenje, da je tokla reka po vrhu, kar nam jasno priča tudi struga, ki jo lehko zasledujemo; dalje, da se čujo vedno bobnenje in šumenje v nekoj jami blizu Du-tovljan in po vsej priliki je to Timav, ki je nekedaj tekel vrhu zemlje. Marsikaj bi s težkim trudom in pridnim raziskavanjem našel zgodovinar o Krasu, da bi mu bilo naposled moči sestaviti tako „zgodovino Krasa" kakeršna jo Rutarjova „zgodovina Tolminske". Ker nam tega nedostaje, moramo zadovoljiti so za zdaj z vsako zgodovinsko malostijo bodisi o kulturnoj ali cerkvonej zgodovini kraškej. Nedavno nam je neimenovani znanec podal v „Zgodnjej Danici" v dopisu „s Krasa" pričujoče važno cerkveno-zgodovinske podatke:
Na razvalinah starega gradu, čegar ostanki so še zdaj vidijo, jo vzrastla cerkvica M. B. na Repnem taboru. Kedaj prvikrat, so no ve določno, da si je vdolbeno na manjših vratih v taborskem zidišči: „Leta 911 je bil tabor zidan". So vć, ta slovenski napis je iz novejšega časa. Po najdbah iz predzgodovinsko dobo, poganskem grobišči, brončoni sulici, sekiri in drugih znamenjih, sklepati je, da je tu bivalo starodavno selišče. Pozneje je bil gradič oglejskih patrijarhov. Znabiti nekaj časa v oblasti vitezov templarjev, kakor kaže templarski križ vzdolben na voglu zadaj za cerkvijo. Prišel je potem v roke „devinskim" gospodom, kakor kaže grb nad sedaj zazidanim, nekdaj glavnim uhodom v Tabor. Patriarh Oglejski Ulrik I. (1. 1085—1121), pred opat Št. Gah»kega Bamostana na Švajcarskem, je mnogo ple-mičev pozval iz Nemškega in jim podelil za užitek (fevd) svoje od nemškega cesarja Henrika IV. mu potrjeno gradove in posestva. Devinski gospodje so omenjeni 1. 1139 in so gospodovali po Krasu do leta 1399. Za njimi so prišli v Devin (Duino) grofi Walsee od leta 1399—1472. Na drugem (južnem) voglu zadaj za cerkvijo na Repentaboru je vzdolben grb grofov Wal-see. Pod devinsko gospodo jo spadala večina Krasa do najnovejših časov, ko so se kmetje odkupili, V duhovskom ozirupaje omeniti, da Repentabor ni imel lastnega tu bivajočega dušnega pastirja. Iz poldrugo uro oddaljenega Tomaja so morali hoditi župnik in kaplani ob določenih dnevih inaševat, posebno ob godovih M. Božje. L. 1750 so jo prezidala stara cerkvica v več o, kakor jo sedaj, in kmalu potem so dobili prvega kaplana v osebi domačina Tomajca Jožefa Škerlja (Scherl) leta 1765.
Leta 1856 pa jo kapetanija Repentabor bila povišana v faro ali župnijo. Prvi župnik je bil tudi Tomajec Č. gosp. Frančtšk Čeme, sedaj kanonik tržaškega kapiteljna. Velik shod je na Repentaboru vsako leto 15. avgusta na veliko Gospojnico, ker je cerkev posvečena Vnebovzetju M. B., in naslednjega dne, 16 avgusta, sv. Rok, ki je zraven M. B. glavni patron tukajšnji.
Najstarejša tržaška župnija na Krasu je Tomaj. Milgsp. vladika Ivan je uže kot urednik škofijskega lista : „Curia episkopalis" pod škofom Jernejem I. 1886 popisal zgodovino te župnije, kolikor je mogoče jo sestaviti iz ohranjenih spome-i nikov. Tomajska župna cerkev sv. apost. Petru in Pavlu posvečena se dviguje ponosno na prijaznem griči, kjer je bil kedaj Tabor, kakor mati v sredi svojih hčerd, t. j. podružnih cerkev, ki jo kakor venec obdajajo. Desetere podružnice so:
1.	Stara cerkev M. B. v „Britofu" (pokopališče) v Tomaji, kjer jo bila do 1. 1640 župna corkev.
2.	Cerkev sv. Notburge d. v Krepljah iz 1. 1740.
3.	Sv. Jurija v Dutovljah iz 1. 1450, Ima lastnega duhovnika.
4.	Sv. Mihaela arhang. v Skopem, iz leta 1741. Tu jo kapelanija sedaj brez duhovna.
5.	Sv. Elija proroka v Koprivi, iz 1. 1802. Ima svojega duhovna.
6.	Sv. Neže d. m. v Krajni vasi (pod Skopo), iz 1. 1823.
7.	Sv. Lovrenca v Kazljah, iz 1. 1634. Ima svojega kapelana.
8.	Šv. Justa m. v Utovljah, iz 1. 1632, brez duhovna.
9.	Sv. Antona op. v Sopuljah pri sv. Križu, iz leta 1471 (pod Tomaj).
10.	Sv. Križ v vasi istega imena še pred 1. 1450 (pod Tomaj).
Italijani pravijo, da je A v b o r popačeno od latinskega „Arbores", laško „Alberi"; a da jo to slovansko ime, kaže vas blizo Avbora, Ponikve, kjer jo svet ponikol, t. j. zemlja, tla so se udrla. Tam jo velik dol „Draga" in na strani je Av-ber, kar je isto kot hrvatski „obor" ali češki „oborž", in pomenja udrti kraj — prepad. Kakor je zatorej „Štorje" (Sa-torje) dobilo ime od velikega dola „šator" pri Štorjah, in „Povir" ali „Povirje" od cerkvenega dola pri vasi, kjer se voliko* krat voda steka, da napravi malo jezero in kjer je rastlo kedaj „povirje" (typha latifolila, Rohrkobon, — tako menda „Av-ber" (obor) izvaja ime od ondašnje velike drage. Avber meji z Goriško (Štijak) in z ljubljansko skotijo (Vrabče), in v onem kraji teče potok „Raša". Tudi malini so pri vodi Raši, malini „na šokotec" (obor-schlachtig) a po leti voda presahne, zato je pravljica, da mlin na Raši: „kadar je kaj moče, po malo stoče; — a kadar je suša, takrat le posluša".
Skoraj kakor Tomaj je Povir ena najstarejših župnij v tržaškej škofiji. Vikarij ali namestnik stolnega kapitelna tržaškega jo bival v Povirji užo pred 1. 1380, kajti v listini, pisani 1386 v Ljubljani od gosp. Hugona Devinskega, prosi isti gospod, naj blagovoli kapitelj njegovega kaplana Petra postaviti „ad vicariatum Ecclosiae in Po-vira". Sto let pozneje, I. 1493, se bere v neki listini, da se jo kapitolj pogodil se svojim vikarijem v Povirji „Martinom", da bode plačeval na leto 50 lir v denarji, in „kri-žev tedon" „duos capretos optimos" (dva iako dobra kozliča). Od poznejših vikarjev se zaradi pomanjkanja listin in pisanih spomenikov jako malo ve. So le 1. 1623 so se začele pisati v župno knjigo poroke, krsti in mrliči. Od Pavla Bana, tedanjega župnika, do sedanjega vrlega in neumornega gosp. Josipa Novaka jo bilo uže 28 župnikov in veliko kapelanov v Povirji.
Bralno družtvo „Mir" v St. Petru na Notranjskem bodo dne 12. julija priredilo izlet v Divačo, oziroma v jamo pri Skocijanu.
Vabilo k veselici pod milim nebom, katero napravi pevsko družtvo „Hajdrih" na Prošeku dne 8. julija 1888 na dvorišči g. Nabergoja. Začetek ob 5. uri zvečer. Razpored: 1. Hajdrih: Slava Slovencem (zbor). 2. Stritar: Stara Bolgarka (de-k lamu je gospica Nadliškova). 3. Mayer: Tičica gozdna (čveterospev). 4. Telovadba, izvršuje iz prijaznosti „Tržaški Sokol". 5. Kocijančič: Njega ni (zbor so samospevom baritona), 6. Hajdrih: V sladkih sanjah (čvotorospov). 7.^Forster: Venec narodnih posnij (zbor). 8. Stompihar mlajši; gluina v ednem dejanji. Po besedi svobodna zabava v gostilni gosp. Godino (Pri belem konjiči). — Začetek ob 5. uri zvečer. U8topnina 20 kr. Sedež 10 kr. — Čisti dohodek jo namenjen za napravo družtveno zastave. — Pri besedi in zabavi svira godba veteranska.
Opozorujemo slavno občinstvo na posebni vlak. ki odide iz Trsta ob 2'30 po-poludne, s Prošeka pa ob 10 23 zvečer. Vožnja tja in sem stane 55 kr.
ODBOR.
Morska kopelj v Gradu se jo odprla v ponedeljek 2. t. m. Deželni namestnik baron 1'retis v spremstvu raznih dostojanstvenikov je dospel z vladnim parnikom v Grad ter izročil kopališče javnoj upravi. Posebna deputacija iz Gorice pa je mej tem sprejela na tukajšnjem kolodvoru 92 bolnih otrok, prispevših z dunajskim poštnim vlakom. Z Goriške-Gradiške je prišlo v novo kopališče 55 otrok.
Jos. Stritarja zbranih spisov je izšel te dni 50. snopič. Nadaljevanje: Deveto dežele. — Vino. (Govor v veseli družbi.)
Mesečna statistika tržaška. Meseca maja se je rodilo v Trstu 423 otrok, 219 možkih in 204 ženskih in sicer 356 zakonskih 67 nezakonskih. Umrlo je 190 možkih in 174 ženskih. Največ oseb jo umrlo 8. (22), najmanj 15. (6). Povprečno je umrlo vsak dan 13 osob. — Poročilo se je 112 parov. — Bolnikov je bilo v javnej bolnici 874, v porodilnici 8 ženskih, v sirotišnici 5 otrok, v blaznici i 17, v vseh oddelkih zatorej 1004. Umrlo je povprečno na dan 11'7% bolnikov. V oskrbnici jo bilo 645 siromakov. — Zaklalo se jo 12476 glav in sicer 1403 vol, 3 biki, 277 krav, Ii2 konj, 2698 telet, 27 koštrunov in 8036 jagnjet. — Najtoplejši dan je bil 19. (29'2°C.), najmrzlojši 4. (S-S"C.). Deževalo jo (i dtiij; 21. maja je bila toča.
Skupne potrebščine naše države za
leto 1889. dele se po predlogih vladnih in soglasnih sklepih delegacij tako :
Rodna potrebščina.
I. poglavje: Ministerstvo vnanjih zadev.
1.	nasl. a) osrednje vodstvo 557.600 gl.
b) dispozicijski zaklad .... 500.000 „
2.	„ diplomat, troški 1.272.100 „
3.	„ konsulatski „ 867.650 „
4.	„ podpora avstrij.- /
ogr. Lloydu . . 1.300.000 „ skupaj: 4,997.350 „ Po odbitih dohodkih z 385.260 „
ostane nepokrita potrebščina 4,112.090 „ II. poglavje: Vojno ministerstvo. Vojn a.
1.	nasl. osrednjo vodstvo . 490.789 gl.
2.	„ vojna teritori jalna in
krajna poveljništva 501.2V 2 „
3.	„ vojne intendance in
strokovno nadzor-
ništvo .... 870.605 „
4.	„ vojno duhovništvo 151.440 „
5.	„ vojna pravosodna
uprava .... 345.697 „
6.	„ višja poveljništva in
štabi..... 1,870.892 „
7.	„ vojna telesa in splo-
šni vojniški troški 24,397.454 „
8.	„ vojaška izobražo-
valisča .... 1,288.308 „
9.	„ tehniški in upravni
vojniški komitć . 150.932 „
10.	„ zalogo živeža . . 587.127 „
11.	„ zaloge postelj . . 39.225 „
12.	„ oskrbovalnico za
opravo .... 156.058 „
13.	„ tehniško topničarstvo 2,953.135 „
14.	„ zaloga voznih priprav 80.438 „
15.	„ pionirsko vozno gra-
divo , . . . . 35.000 „
16.	„ genijska vodstva . 2,380.229 „
17.	„ vojaški zemljepisen-
ski zavod . . . 356.085 „
18.	„ vojaško zdravništvo 3,278.257 „ Za rektorja vseučilišča v Gradci izvoljen jo profesor dr. Leopold Suhuster, ker profesor dr. pl. Scherer te časti ni hotel sprejeti.
Porotna obravnava. Natakar Einard Sigward Evanson, rojen Anglež, prodal je 92 kosov dragocenih ogrinjač, katere so ukradli njegovi prijatelji na angležkom parniku Colombia. Porotniki so ga spoznali enoglasno krivega udoležitve tatvine in obsojen jo bil na trimesečni zapor.
Nesreča ali samoubojstvo? 19-letni Josip Goduik prišel je, ne ve so kako v soboto 30. pr. m. zvečer blizu starega prekopa pod Greto pod dunajski brzovlak, ki ga je strašno razmesaril. Preiskava bodo izvestno izjasnila, je li marljivi mladenič ponesrečil, ali je iskal smrti, L'zroka samoubojstvu vsaj ni imel.
Nesreči. Pomorski uradnik Iv. Simčič obesil je vrnovši se z lova svojo puško ob zid v svojem stanovanji na Greti. Puška jo padla na tla ter so sprožila in strel je zadel Simčiča v desno roko. Moral je v bolnico. — 11-letui Guiscord Thian padel je med igranjem na stopnicah v hiši št. 4 ulico della Muda iz druzega nadstropja na dvorišče in so močno pobil. Pravo čudo je, da deček ni ostal takoj mrtev, ker jo
padol baš na glavo. — Stariši, pazite na otroke! —
Najden utonjenec. Blizu mola S. Karla našli so ribiči truplo moža v dobi kakšnih 23 let Spoznalo se ga je za težaka Emila Cadurinija. Ne ve se, na kak način je našel nesrečnež smrt.
Poskušeno samoubojstvo. 201etni Božidar Keller, uradnik neke tržaške banke, ustrelil se je v svojem stanovanji v hiši št. 3 ulice Ghega v glavo. Kanil se je močno in težko bodo ozdravil. No vemo, kaj je odločilo mladeniča iskati zgodnje smrti.
Policijsko. 24letni črevljar Ivan Ve-ridonti iz Chioggie ranil je v prepiru svojo ljubico in njeno mater. Ženski se niste upali suroveža oznaniti policiji, ali drugi domačini so ga ovadili. Vročekrvnega črevljarja so odveli na hlad v zapor. — V ulici Barriera vecehia sprli so se nekateri vinski bratje in konec prepira je bil, da sta morala sodar Josip Piščanec in mizar Josip Friivirt težko ranjena v bolnico. Ostale prepiralce išče policija. — Težak Karol Piazza je ranil gostilničarja BernetiČa v ulici llalcanton z nožem, ker se je spri ž njim zaradi računa. Stražniki so odveli Piazzo seboj.
Bratje Sokoli!
V nedeljo 8. t. m. popoludne napravi „Tržaški Sokol" izlet na P r o s e k, kjer napravi pevsko družtvo „llajdrih" veselico. Odhod jo ob dveh in pol iz telovadniee. K obili ude-ležitvi vabi	ODBOR.
Listnica uredništva
G. „ocenjevatelj" : No moremo.
PRI JULIJU GRIMMU
tležnikar, Barriera Vecehia 18
je zelo bogata zaloga dp/ilikov za po spe in jronpoile za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novČ. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.4«. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	41—104
O
Z ^
Z) Co
rt
e o> u
4> N ®
° 'Z? -60 ® «
>XJ
cLf
31
u O.
; § u	i i i §
i "t co o	od c £
; t R s	r P P _
v	O
)	J4
i^o	a ^s
i 2 .5 c	a ®


UJ
'O
£cc s ca
« ,3 « „
rt _
£ E
©
_ r r r r ft	e
S	c N
o o o © o o >_ ^ — — —> — — —i —1 rt mMMiMTvisjco^
M ^ \
f CC a r»
H
CC
o a,
J
-s U ■
flla
S s s
tS
b - % a la
W "S ®
fte H . •
u O,
O
Oznanilo.
Naznani se, da bodo se v gozdu .Skrlovih dedičev" v Sabočevem pri Borovnici imenovan „Zagabrnce", kateri gojzd obstoji iz štirih delov, prodale hoje, in
sicer:	'
I. delu Podlazam . . .	255 hoj
Pri konflnu . . .	020 „
Zalazam ....	320 „
Za Javornim dolinam	985 „
v
v	II.
v	III.
v	IV.
Takoj delujoče.	Uspeh zajamčen.
Neizogibljivo !
Vsak dobi svoto nuzaj, pri katerem bi moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(sredstvo za bradorast) breuzpeSen ostal. Tako tudi sigurno deluje proti plešivonti, izpadanju laseh, muholjicnm in osedenji Vs eh večkratnim trenjem zajamčen. Originalne steklenice po gM. 1.50 Steklenice za poskus po gld. 1 — prodaje
J. Grolich v Brnu,
v TRSTU pa sumo A Praxmarer in P. Prpn-(iini - v LJUBLJANI Edv. Mohr - v SOBICI lekarničarja Unstofoletti In Pontoni, A. Her-manek. dfogur — na REKI .1 Gmeiner. lekar - v CELJU Pei'Js - v MARIBORU J Martin z — v GRADCU K Koth, Murplatz 1 Tam se tudi dohi Eau de H6be, iztočno sredstvo lepote, katero izdrži svežost in belost kože.
ar IVI SLEPARIJA !
vkup , 2180 hoj
Kdor želi kupiti imenovane hoje skupno ali v posameznih delih, doposljej naj pismeno oferte do 20. julija 1888 pod ! naslovom: M. Skrlovi dediči v Sabočevem, pošta Borovnica.	I
Hoje so vse s6 številkami zaznamo-1 vane. Kdor si jih želi ogledati, oglasi naj ' se pri Škrlovem gozdnem varhu Tomaži Bronce v Rakitni pri Borovnici.
Za izpeljavo hoj se dovoljuje 1 J/a leta po 20. jul. t. 1.
Oznanilo.
Dne 5. julija t. 1. ob 0. uri dopoldne prodajali se bodo na zvršilni dražbi v Postojini
instrumenti godbenega družtva
v Postojini.
Vsa godala so sodnijako cenjena na 2S2 gl. 30 kr. ter se prodado pri zgoraj naznjeni prodaji tudi pod to ceno.
Postojina dne 2G. junija 1888.
Dr. Pitamic.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od od 50 sold do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to oii 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10—11 ure zjutraj. Obresti
na knjižice..........3°[0
Plačujt vsak dan od 9—12 ureopoludne. Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 ie treba I dan odpovedati, 100—1000 3 dni in če z 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptttje menjlce domicilirane na tržaškem trgu po , .... . . 3%°! Posojuje na državne papirje avstro-ogrske
d.. 1000 gld. po........5°/o
višje zneske v tekočem računu po . 4V»% Daje denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 1. oktobra 1887.	2-21
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. priv. avstr,
KREDITN. ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni odkaz 2>/,°/0	| 30-dnevni odkaz 2% „
8- „ 2*/t „	S-mesečni „ 2«/, .
3r°- » 3 „	J C- „ 2V, „
Vrednostnim papirjem, glaseeim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu pripozna se novn obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20. aprila, in 20. julija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2% na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pefito, Brno, Lvov, Roko, kakor za Zagreb, A rad, Gradec, HermanRtadt, Inomost, Celovec, Ljubljano in Solnograd —brez troSkov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenjo kuponov pri odbitku l%o provizije.
P r e d u j m i.
Na jam5evne listine pogoji po dogovoru, Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti 5'/2% letnih obrestih do 1000 gld., za vekše svote po pogodbi.
Uložki v polirano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Tr»t, 9. marcija 1888.	48 —16
	o
	S
	X
	'S.
	O
	
	rt
	>
	3
	SH I
	1 ^
	o>
	-o
	O)
	—
	O-
	Cd
	C
	rt
	N
	03
	'c'
	
	O
	>■
	3D
Jaz, Ana Csillag
se svojimi 185ctm. dolgimi orjaškimi Loroloy-vlasi, katero sem dobila po 14'mescflnej uporabi Hvojoga samoiznajdene-ga mazila, je edino sredstvo proti izpadanji vlas, za pospeševanje rasti, za ojačenje kože, p o s pešu je pri možkih polno, jako bradorast in uže po krat> kej uporabi podeli vla-sem in bradi naravno svltlost in polnost ter jo obvarujo prod zgodnjim 08ivenjem do najvišje starosti. Cena lon-čeku I gld. do 2 gold.
Pofiilja se vsak dan za gotov denar ali s poštnim povzetjem po vsem svetu 20—2
Csillag & Comp.
Budapest, — KOnigsgassc Nr. 52.,
kamorso morajo pošiljati vso naročbo.
Assicurazioni generali,
v Trsili
(društvo, ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je rnžtegnolo svoje delovanje na vsu veje zavarovanja, posebno pa* na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči - zavarovanje po morju In po kopnem odposlanega blaga in zavarovanj« na živenje Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1887 f. 36,120.176*53 Premije za poterjuti v naslednjih I«"**	t 22,766 106*95 Glavnica za zuvarovunje žive-
nja do 31 de.-embra '1887. f. 105,482.651-38 Platana povračila: ft) v letu 1887.	f. 10,099.«47 —
b) od začetka društva do 31. decembra 18H7.	f. 207,379.802'20
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-šk' dovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in apioh vsa uatanjSneja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva - Via dellu Stazione v lastnt palači.	8- 24
Podpisani javlja » tem uljudno p. n. tržaSkemu občinstvu, da je odprl v mestu
podružnico ali filijalko
I. kranjske mlekarske zadruge v Ljubljani.
Prodajalo se bode vsak dan
sveze, neposiieto mleko, fino surovo maslo in namizni sir
ter jamči za izvrstno, jako ceno in pošteno postrežbo.
Naročbo na dom sprejema podružnica sama na trgu delle Legna št. 10, gospod Fran Srebotnjak v ulici Fontanone št. 18 in „Latteria Svizzera" na Acquedottu.
V Trstu, junija meseca 1888.
A. Lavrenčič,	8 5
podružnica I. kranjske mlekarske zadruge v Ljubljani. Piazza delle	IO.
Rajžev škrob (štirka) - 1 ^
Lrl	tovarne na Reki
rvi
]jj|	(z b o 1 e t o i n 1» r e z n j g)
[jJ zagotovljen, prost vseh tujih snovij, zaradi toga se lehko upotreblja brez hO TL\ strahu v hranilno sredstvo. Kar se tiče kakovosti kakor tudi cene, ne boji se llfj MŠI nobene konkurence, o čemor se lehko prepriča vsak, ako kupi z mali mi nove J*
malo škatljico.
(Dobiva se v zalogi via Carintia U. 22 v Trsti j|l
r^l II	. .	..	ai_
URI
l'stunovljcno 1747. C. Itr. dvorni zvonar
Albert® Samassa
1
;saB
fabrikant strojev i gasilnega orodja v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo. Vse vrste gasilnice, izvrstno sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vojovi za vodo, izvrstne škropilnice, kakor drugo orodje in pripomočki
zoper požare. 12-1 Cerkvene svečnice in druge priprave iz bronza. — Sesalke in
orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske i pivne sode in kadi, za drozganje, gnojnico, podzemeljske namene, ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega i kovanega železa s priteklino, mehovi
konopnine in gumija itd. najnižjih cenah. Občine in gasil društva plačujejo lahko na obroke.
20 svetinj.
■Mjvanegn ^Hiz koi HM naj ni/j BH d ruš t vt
mm
Piunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti poiarom. provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in reserva društva dne 31, deoembra 1883
Cdavnica društva	gld. 3,aoO.(HX)--
Reservni fond oo dobičkov » 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zuvurovanja na življenje	150.000' —
Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efeluov Kil 500 — Premijna reserva vseh oddelkov » 7,H42.780'36 Reserva za škode	» 267 601 —
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih , . . . » 16.95l.H8 o7 Skupni znesek vt. h škod plačanih odi. Ib38 do 1883 gld 111.949.847 05
Urad ravnateljstva. 25—9 Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej niS!.
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17.
se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč:	—12—5
Moii&tnuir. kcliliov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd.
po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v Ogllju pozlati, poare-bri in popravi.
Na blagovoljna vpra-bode radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. Staro oroilje naj bo pošilja v popravljanje ncfraiikirano.
sanja
^^ kakor tudi v vseh glavnih mirodilnicah in prodajalniorh jestvin
I1ST

...... '	ginuuu uiliuuilllll/nu Ml |M llllilj UIII1UI II JUBLVIII.	■-IJ
Varovati se je ponarejen j a.
Brazay-a francozko žganje jJ izvrstno Hred-stvo proti Rlivobolu, migreni, bokznlm v všesih, na o^nh iti zob^h, proti ranam, trpanju, nahodu, izpuhom in madpžnm nn koži in pogum; tud i je jako dobro kot voda zu izpiranje ust in ohranjenje zobov, po-sebno pa se priporoma zu umivanj« ;<)krepSunje rusti lus, iu odstranjenje grlnte. Cienu z popisom porabe: malu steklenic« 40 n5., velika 80 n«.	4-11?;
Pristen v Trstu v lekarni Ivana Cillia.
Steklenice imajo vlito tvrdko Brazaya.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.